52
Dopisi.
Iz Hrvaškega 4. sveč. Ljube „Novice!" Tudi Hrvatje Vas radi, prav radi berejo; o vsakem sostavku iz Hrvaškega pa še posebno njih srce zaigra. Bo jim tedaj tudi prav po volji, nekaj iz Hrvaških Brckovljanov slišati. Svojim nehr-vaškim čitateljem pu še poprej povejte, da so Brckovljani štiri ure pod Zagrebom, če se gre peš; al z vozom se prav lahko pride v dveh urah. Ribenčanji in vsi, kolikor jih ho-dečih v hrvaške hrastove hoste, ima toporišče za palico, pa dobro znajo, kje da so Brckovljani. Dobro vino, ktero tukaj srkajo, jim obdrži spomin na Brckovljane. Vinski trgovci iz krajnske dežele so že večkrat tukaj dobro kupčijo napravili. Sladko vince iz fare sv. Brcka, iz Božjakovine, iz sv. Martinske in drugih tukajšnih bližnjih vinskih goric še nobenemu Krajncu možgauov ni zmešalo, ako ga ni preveč v grlo vlival; ni tedaj samo sladko, ampak je tudi prav močno brckovljausko vino. Letos ravno šts ni bilo tukaj toliko vinskih trgovcov, kolikor druge leta; ni tudi letos trta tukaj obrodila; al kolikor je letos manj memo lani trta dala — je pa toliko bolja kapljica. Vinskih tatov je pa letos tukaj že dovelj bilo; vendar gosposkih hramov tatje še niso odprli; v teh hramih v velicih sodih zapiti vinski duhovje čakajo kranjskih vinskih barantačcv; v Božjakovini, v Dvorišču , v grofovskih kletih je še dovelj dobrega vina na prodaj. 8 do 11 gradov močno vino se dobi po 8 do 10 forintov vedro dobre hrvaške mere. V Kašini, dve uri od Brckovljanov, ima na prodaj gosp. župnik (fajmošteO 1200 veder vina, svitlega kakor cekin, rudečega kakor kri, pa tudi črnega kakor oglje. Kalnički župnik ima pa samo gor-šine 800 veder. More se tedaj pri omenjenih gospodih dobro blago kupiti, pa se more tudi vsaki pošten Kranjec zastonj ga napiti ne samo pri vseh hrvaških grajsakih, posebno pa pri gosp. fajmoštrih. Hrvatje so sploh vsi gostoljubni, posebno pa fajmoštri, ali, kakor jim tukaj pravijo, plebanuši,
53
župnici. Vsakega, če je le posten mož in dober Slovenec, pozdravijo z dobrodošlico, ktera v tem obstoji, da se gostu, kteri prvikrat v hišo pride, kupica poina vinca ponudi. Nekteri gospodje imajo dobrodošlično kupico, da maselc, pa tudi, da polič drži. Kdor tako dobrodošlico na Hrvaškem izpije, ima potlej vsako pravico pri hiši — posebno pa pravico, gostoljubnost terjati, če bi prav o polnoči v hišo prišel. K Brckovljanskemu župniku je pred nekimi leti prišel ptuj človek v trdi noči; trka in trka, pa prosi, da naj mu odpro. Ko mu je bilo že dosti trkanja, zakriči: „Brate otvori sam — zašto hlapci Tvoji neznajo , da sam ja tuka bilikum, dobro došlico pil.c4 Ko so hlapci besedo „bilikuma slišali, precej so odprli. Tako je povsod. Dragi bratje Slovenci! če želite dobrega vina kupiti, in se ga zastonj navžiti, pridite po-nj v Božjakovino, Dvorišče in v Brckovljane; tukaj ima gosp. Baloško vina, ktero je po Ribnici in Krasu na glasu; idite v Kalnik , posebno pa v Kašinu k gospodu fajmoštru, velikemu prijatlu Kranjcov , samo v Z..... ne svetujem nobenemu iti, da ne bode psovan: „Vi ste Svaba — Krajnac!" Da bi pač vsi Hrvatje spoznavali, da tudi Slovenci so tako iskreni Slovani kakor oni, in da bi milino slovenskega jezika po visoki njeni ceni soditi hotli! Ce dovolite, drugo pot. *)                                                               Iv. Gorjanski.
Iz Gradca 5. febr. Gr. Krek. — Kakor lansko smo tudi letošnje leto obhajali Vodnikov rojstni god le s tem razločkom, da letos nekoliko prazniše ko lani. K povišanju slovesnosti so dosti pripomogle zlasti gospe in gospodične, ki so se bile letos obilneje zbrale od lanskega leta, kar je nov dokaz, da se je naš krasni spol bolj in bolj jel zani-mivati za narodovne stvari. Seif-ova sobana je bila ta večer krasno ozaljšana z mnogimi slovanskimi zastavami in smrekovimi venci. Na odru, ki je bil prav prilično pripravljen za govornike in pevce, je stala v sredi na uzvišeni podlagi ovenčana podoba pesnikova, kteremu na čast se je bilo veliko družtvo zbralo. Zadej na steni je bila brati z velikimi črkami beseda: ^Naprej". Na levi strani sobane je bil napis nekoliko predelan iz Prešernovih poezij:
„SIovanom bode vreme ee zjasnilo. Jim milsi zvezde kakor zdaj sijale".
In malo naprej je zapazilo oko prvake pesnikov slovanskih: Prešerna, Cundulica, Kolara, Mickievviča, Puškina in v sredi teh pesnikov ime neumerlega velikana J. P. Sa-fafika.   Njihne imena je obdajal lepo spleten zelen venec.
Slovesnost se je pričela z znano občeslovansko pesmijo „IIej Slovani", ktero so v zboru peli slovenski in češki pevci. Po dopeti pesmi je stopil pisatelj teh vrstic na oder in je govoril sledeči govor:
„Goreči glasovi radosti se razlegajo po okrajnah slovenskih, ker narod obhaja dva imenitna praznika, ki sta z zlatimi črkami zaznamovana v zgodovini njegovi in zato po pravici vsega spomina vredna. Dva imenitna praznika in sicer praznik dušnega vstajenja njegovega in rojstni god prvaka pesnikov slovenskih — V. Vodnika''.
wTemni plašč neomike in dušnega spanja je bil razgrnjen nad narodom slovenskim. Domovina naša bila je podobna peščeni puščavi, rekel bi skoro, strašnemu požaru, ki se še ni bila okrevala silovitih bojev. Se so krvavele Slovencu rane ali nove težave, nove skrbi so ga objemale. Življenje njegovo je bilo trud od zibelke do temne gomile, ko mu je prestrigla Parka trudopolno življenje. Kako tedaj omika, kako dušni razcvet? Med tem, ko so sosedni narodi napredovali iu uživali mir, je bil Slovenec obsojen stati na straži in varovati sosede, da jih ni sovražnikova roka dosegla; odmenjeno mu je bilo od osode najdalje skoro tavati nehote po temrc.
5,Al čas vsakošnje rane zaceli. Nehal je prepir, nehale so vojske, in spet je imel v domači koči uživali srečo društvenega življenja. Telesne moči so v njem živele enako
*) Drago.                                                                                 Vred.
švigajočemu plamenu, kterega še močne roke ukrotiti ne morejo. Ali glej! zbudile so se v njem tudi želje po dušni moči; njo doseči mu je bilo skrb. Iskrica , ki je v njem poprej že tlela, je zdaj vnovič oživela. Zavede! se je dolžnosti svoje, prepevati je jel prvikrat k Vsemogočnemu himne in željno pričakoval, da bi se tudi pred njegovimi vratmi jelo svetiti.    In kar je želel, mu je bilo dano."
„Pred 104 leti nocojšno noč so Vile slovenske obstale nad prijazno kočo, v kteri se je rodil pesnik, kterega rojstni god navdušen narod nocoj obhaja. Stopile so v svoji čarobni lepoti k novorojenemu in mu podale neprecenljiv dar, sedmoglasno liro, da bi ž njo zbujal rojake svoje. O srečni narod! na obzorju se je jelo mračiti, rudeča zarja se bo skoro pokazala. O srečni narod! poslan ti je oznanovavec, sprejmi ga spodobno in poslušaj, kaj ti bodo velele in oznanile strune njegove".
„Cas hiti I Iz deteta postane bister mladeneč, iz mla-denča krepak mož. In zdaj je stopil pesnik, dika naša, na višave Vršaca, vbral je miloglasne strune ozrl se po domovini slovenski in je mogočno veličastno zaklicali
^Slovenija ustan'lu
^Predramila se je zvesta hčerka Slave, obrisala si solzne oči; kot zamaknjena stopi kviško; oči so se ji radosti zalesketale, ozrla se je na pevca in izustila:
„Kdo kliče na dan?u
„In glas se je cul in odmeval po okrajnah mile domovine naše. Zbudili so se sinovi, zbudile hčerke, podali so si k zvezi roke, in obljubili zvesti biti svoji materi. Pretrgali so se oblaki, in za njimi je jelo v rudeči zori usta-jati za gorami rumeno solnce, da oznani vesvoljnemu svetu dan, ki je ravno napočil/'
„In mi, ki smo deca tega naroda, bomo skoro zagledali solnce; skoro bomo uživali sad onega zrnja, kterega so položili in vsadili predniki naši. Vsaj to, kar je nekdaj tlelo le v nekoliko srcih, dan danes gori v celem narodu in:
„Kamen do kamna palača".
„Zato smo jim pa tudi hvaležni, in kar smo od njih prejeli, jim skušamo hvaležno povrniti nekaj s tem, da navdušeno obhajamo god njegov, ki nam je prižgal in prinesel luč prave omike; nekaj pa s tem, da delamo pridno na temelju, kterega so nam položili predniki naši, da se bo skoro vzdignilo nad njim veličastno poslopje, lastnina in kras celega naroda."
„Zatoraj nam bodi pozdravljen Ti, ki si nas pripravil na pravo pot in si prvi položil zlat dar na žrtvenik domovine",
„Iz tieučerih ust naj ti doni slava; Tvoj rojstni god pa naj bo vsemu narodu, kolikorkrat se ponovi, drag in naj se spremeni v narodno slovesnost, ki bo svetu jasno dokazovala, kako ve narod onega ceniti, ki mu je daroval vse svoje moči in ga pripravil na pravi sled izobraženosti. Slava!"
Po govoru je sledil zbor Jenkove lepe pesmi wNaprej" in za tem so zdaj slovenski zdaj češki pevci društvo razveseljevali z narodnimi glasovi. Omeniti nam je še posebno, da so naši pevci peli češko: „Ah neni to neni" in Cehi zalo pesmico neumrlega Prešerna „strunam" v napevu rajnega K. Mašeka, kar se je poslušavcom celo prikupilo.
Gospod dr. Ipavic je sviral na glasoviru dve svoje skladbi: fantazijo o narodnih pesmih slovanskih in slovansko četvorko, pri kteri priložnosti se je skazal pravega umetnika na glasoviru.
Culi smo za tem še tri govore enega slovenskega, enega češkega in enega srbskega. Prvi je bil: Vršac od Vodnika, drugi odlomek iz k ra I j ed vo rskega rokopisa in tretji: carica Milica, narodna srbska.
Vsi govori in pesmi so bili sprejeti z občnimi slava-in živioklici.
Kakor je pri taki veselici navada, se je tudi napivalo.
v
Ker so bili že Cehi, Poljaki in Srbi napili Slovencom , je uetal nas iskreni domorodec dr. R. Razlag;, in se je zahvalil v živih besedah in lepem govoru našim sorodnim bratom. Napival je dalje njih veličestvu cesarju in cesarici, kakor tudi našemu prezasluženemu ljubljencu naroda dr. Bleivveisu in pa A. Einšpielerju, ki je Korošcom to, kar g. dr. Bleivveis drugim Slovencom, samo da so mu se večje overe vprek, ker ima veliko manj podpore. Pozabil tudi ni prevzvišenega Štrossmajer-ja in jugoslavenske akademije znauosti. In slednjič je še napil slovenski mladeži, ki je podpora naroda.
Culi smo še več napilnic ali prostor ne pripušča vseh omeniti.
Veselje se je bralo na slehrnem obrazu, zlasti na lepih obrazih slovenskih gospej in gospodični, ki so prijazno se pogovarjale v maternih dragih glasovih. Tudi one so nas razveseljevale z blagoglasnim petjem in sviranjem na gla-soviru, za kar so jim doneli glasovi pohvale.
Razšli smo se z željo, da bi nam bilo skoro spet dano se združiti v enaki veselici, pri kteri bi se spet razodeval narodni gibelj, narodno življenje.v
Maribor 2. svečana. J. Š. — V tukajšni čitavnici smo tudi rojstni den Vodnikov obhajali. Slika poslavlje-nega je bila dostojno okinčana, govori in pesmi so častile spomin našega prvega pesnika.
V Gorici 8. sveč. — Prekrasne podobi „Pf ichod as. Methoda a Cvrilla do Velehradu" in „Svato-pliik a svnove j eno" tudi na Slovenskem marsikako rodoljubno sobico že zaljšate. Vse slike, ki so k nam v semenišče naše iz Moravskega dospele, so se kmali raz-prodavale. Treba je bilo po-nje vdrugič pisati. Naši vrli bogoslovci z veseljem postrežejo vsakemu, ki jih želi imeti. — Začudili smo se pa slišati, da so se nazaj vrnili popolnoma vsi iztisi omenjenih podob , ki so bili tudi Slovencom v Trst poslani. Mar so Slovenci v Trstu , ki so si krasno čitavnico osnovali in so med njimi vrlo premožni in iskreni rodoljubi, sicer tako mrzli podporniki domačih umotvorov in tako ledeni pospešniki blagih in svetih nameuov, s kterimi se omenjene slike razprodajajo? Težko da. To reč si tedaj drugače razvozljati ne moremo, kakor da poslaue podobe so prišle v roke kakemu človeku , ki na vprašanje: 5?Ali smem Slovenec biti?" reži v eno mer: „No no, Signor! no no, Signor!" ali pa: „0 nein, mein Freund: Ne smeš Slovenec biti!"
S Cerknice 8. febr. L, — Po deželi, pa tudi po mestih je še zrniraj mnogo tacih ljudi, kteri v svoji kratkovidnosti ne morejo ali pa Bog ve zakaj nočejo spoznati, da že po naravnem razvijanju človeške zgodovine mora obveljali in vresničiti se tudi naša slovenska enakopravnost. Oni trdijo, da rogovilijo in vpijejo samo nekteri prenapeti Slovenci; njim se je nemški ,5šlendrijan" tako priljubil in prirastel v srce, da se ne morejo nikakor ločiti od njega, zato pa pravijo v svoji puhli modrosti, da vi?oka vlada prijenjuje zdaj zavolj množin stisk in zadreg, v kterih se nahaja, le na videz mnogim narodnim terjatvam, kadar se bo pa včvrstila, bo pa spet vse lepo v edino izveličavni nemščini. Tako devajo oni cesarja na laž, podtikujejo visoki vladi rHintergedankenu in bude sum v podložnih ter stresajo steber, na kterem edino sloni sreča ljudi, namreč zaupanje do vlade. Zato pa zasmehujejo in v nič devajo narodne naprave, ustanovljene v bujenje in vtrjevanje narodne zavesti, norčevaje we z narodnostjo, ki je vendar vsakemu poštenemu človeku za vero najdražja svetinja. Al rodoljubno srce le miluje njih slepoto, in vse njih nade jim bodo splavale po vodi in zginile kakor led na solncu. Res je, na nos na vrat se ne moremo po vsem odpovedati nemščini in laščini, in kteri pametni človek bi tudi tirjal to? Saj tudi zgodovina ne pripusti naglih in velikanskih skokov brez kvara in kazni. Le sčasoma bomo dosegli, česar še nimamo zdaj. V tem upanji nas podpira zgodovina narodnega razvijanja, politika sedanjega stoletja,
ki si je narodnost pripela na svojo zastavo , podpirajo nas pa tudi mnoge druge okoliščine. Naj jih nekoliko omenimo. Narodna zavest je že tako izbujena in oživljena , da je ni več v stani zadušiti nobena moč, nobena še tolika sila za vselej, naj pride od kodar koli. Ko smo podpisavali pred 3 leti milovavno pismo do sv. Očeta papeža, koliko je bilo treba takrat še govoriti, da smo dobili podpisov; ko smo pa nabirali podpise za lansko velikansko peticijo, le besedo, in veselo jo je podpisal gospod in kmet. Kri ni voda. Kjer koli se zbirajo omikani pri veselicah in obedih, govori se vselej tudi o narodnosti , in ako je tudi morebiti med njimi kdaj kak Judež lškariot, jih je pa še več Petrov, ki srčno potegnejo nabrušeni meč zgovorne besede in možato pobijejo narodnega vraga, da se valja po luži lastne sramote. Da bi ga muri popil! In cesarske gosposke? Tudi te že pre-jemljejo slovenske pisma in vloge in odgovarjajo na-nje po slovenski. Mislimo, da je malo uradov, ki bi se predrznili slovensko pismo zavolj jezika nerešeno zavrniti. In ako se še ne uraduje v našem jeziku toliko, kolikor bi se lahko in kolikor zahteva naša iskrenost, smo si včasih tudi sami krivi, ker se ne poslužujemo pravic, ki jih imamo. Poznamo okrajnega poglavarja, kogar ime naj zavolj spodobnosti zamolčimo , ki je rekel pri nekem shodu: „Le začnite nam dopisovati po slovenski, vidili bote, ali vam bomo tudi odpisovali po slovenski ali ne.u Da mu je bilo to tudi resnica , je pokazal vrli gospod v djanji v slovenskih pismih do županov in enako reševaje slovenske vloge. Da tedaj ne stojimo na tako slabih nogah, kakor se vidi marsikte-remu brljavcu, je očitno; da se je pa nam tudi nadjati zmeraj boljše prihodnosti po takem zastran narodnosti, kdo bi to tajil, ako je le zdrave pameti. Ne dajmo se! \e bomo se dali! je in bodi tudi zmeraj naša prislovica in zmagali bomo poprej ali pozneje, ker z nami je Bog, pravica in cesarska, slovesno izrečena beseda. Ako ti z nami, kdo  proti  nam?
Iz Loke 1. sveč. 33: V nedeljo 26. jan. smo imeli Ločani teater, ki so ga napravili „nemški" gospodje; igrali so nemški teaterštuk ?5die gefahrliche Nachbarsehaftu, — igrali so ga pa skor le sami za-se, zakaj naših mestjanov se je celo malo pridružilo domačim ptujcom; tudi ni bilo viditi uikakoršnega predstojnika, ne kantonskega , ne mestnega. Ker tudi mi rešpektiramo prislovico ,tde gustibus uon est disputandumu jim privoščimo njih privatno veselje; al tega naj nikar ne mislijo , da nas bo „die gefahrliche Nachbarschaft" na limance vjela in prenapeta švabska kultura v stari Loki domačinski duh odpilila. Saj so pri tej priliki oni gospodje dosti očitno vidili: ??es jinge wohl, aber es jeht nient!*4 Stavimo sto na eno, da pohlevno glediše bi bilo vse polno , ako bi se bila igrala namesto omenjene jjNachbarschuft-e" domača ;,Zupanova Micka." — Sicer pa smo od deleč slišali, da morebiti tudi pri nas ustanovimo čitavnico, kar bi nam bilo prav po volji. Z veseljem smo tudi zapazili, da se v lekarnici i apoteki) predpisi za bolnike , kako naj jemljejo to ali uuo zdravilo, pišejo v domačem jeziku, zakaj res čudno, prečudno je to, da zdravnik, ki z bolnikom ne besedice nemške ne more govoriti, napiše na recept: „Sig. Alle zvvei Stund zvvei Essloffel voli zu nehmen4'. Ako reva domača morebiti pozabi, kar mu je zdravnik z besedo veleval, mu včasih cela vas ne more 'tolmačiti ;,Alle zvvei Stund44 in lahko se zgodi, da na enkrat popije, kar je bilo za  celi dan mu dano!
\i illotiiika na Kranjskem 28. jan. Rad vam na znanje dam , da naša županija je z začetkom tega leta začela v domačem (slovenskem) jeziku svoje pisma izdelavati pa pričakuje tudi od c. kr. kantonske gosposke, da ji bo tudi v tem jeziku odpisovala. Saj ima enega gospoda, ktcri si močno prizadeva, da se izuri v slovenski pisavi, posebno vseh tistih pisem, ktere spadajo v kancelijske opravilstva. To pa za tega del opomnim, da bi tudi vse druge županije slovenskih   dežel   temu   se   pridružile   in  zanaprej   samo   le v
54
55
našem narodnem jeziku uradovale, ker le z mnogimi vojaki je mogoče hitro sovražnika premagati.
Štefan Križnik, občinski svetovavec.
Iz Ljubljane. Po odpisu si. c. k. deželnega poglavarstva so presvitli cesar 11. dne p. m. potrdili gospoda Fidela Terpinca v poslednjem velikem zboru kmetijske družbe krajnske vnovič za predsednika izvoljenega.
Iz Ljubljane.   Iz poslednje seje mestnega odbora, ki je bila pod predsedništvom gospoda župana Ambroža 4. dne t. m., imamo omeniti sledeče reči. Po srenjski postavi stopi iz odbora vsako leto tretjina odbornikov, kar se po sreč-kanji odloči.    Osoda je   zadela za letos sledečih 10 odbornikov:   gg-   dr.   Cubr-a,   V. Rost-a,   prof. Poklukar-ja,   L. Lukmana, BI. Verhovca,  V. Štedri-ta, A. Krišper-ja ,   Fr. Tertnik-a, J. Freiberger-ja   in dr. Kaučič-a.    Namesto   teh odbornikov in umerlega Bamberg-a bojo nove volitve vpeljane. — Kakor je v dunajskem mestnem odboru g. Nace Kuranda je tukaj g. Heiman   predložil,   naj se 26. dan svečana slovesno praznuje, in ker je razun 5 odbornikov ostala množica bila za ta predlog, bili so v odsek, ki naj to reč  prevdari, zraven gosp. župana izvoljeni gospodje: Stedri, bar. Codelli, Lukman, dr. Recher, Muhleisen in dr. Schoppl. — Dalje je bilo sklenjeno, opustiti natis ko vanje pomenkov mestnega odbora na mestne stroške,  ki so znesli za preteklo leto za 5,Laibacherco" 88 gld., za ^Novice"  pa 148 gld. zato, ker se mora še  prestavljanje   v slovenski jezik plačevati.    Čeravno je  prav,   da se mesto   ogibuje kjer koli more nepotrebnih stroškov, vendar ti stroški niso ne veliki, ne nepotrebni, ako se ne  zagovarja tista sistema, ki rada ljuč pod mernik stavi!   Seje so očitne, — to je res; pa pomenki so nemški;   kaj hoče   sedaj mestnjan   tam   slišati,   ako   se mu ne govori v njegovem domačem jeziku? Pa  sej tudi ni bilo ravno dokaj prijetnega slišati, ker se je dostikrat po dolgih govorih prazna slama mlatila — zato smo raji prebirali za-pfeoffce, v kterih ni  bilo nepotrebnega besedovanja,  — sedaj se je pa   mestni zbor   sam v kot stisnil in v temo postavil. Ne bo tedaj ustreženo prebivavcom, če ne bojo nič zvedili o srenjskih zadevah. — Dr. Cuber referira na dalje o zadevah prošnje nekega mestjana,   ki bi rad 7 oralov magistratnega močirja „v purgarskih delih" kupil, in po pravici odbija to prošnjo,   ter  pravi,   da sedaj ni pravi čas in potreba zemljišč na močirju prodajati, ker bo cena poskočila, kadar bo Grubarjev graben na novo iztrebljen in vse močirje osušeno. Proti   temu   se   upirajo   nekteri   odborniki,   dokler  jim   po dolgem dolgem besedovanji gosp. župan ne razloži natanko, v kako dober stan bo zdaj prišel ta del močirja,  ker se je lansko poletje ves   ondotni del močirja osušil   in   tudi nova cesta od   Lip   do dolgega   grabna izpeljala;   kantonska gosposka   v   Ljubljani   bo   čez   dolgi   graben   most   napravila, cesto naprej   do Podpeč naredila   in   nova   krajša  cesta bo vse kraje  veliko bližej z Ljubljano zvezala.    Najemšina od „purgarskih delov" ,   ktera   znaša  sedaj   206   goid.,   se bo morebiti   še   letos na 600 do 800 goid. povikšala, in vrednost tega močirja bo od leta do leta bolj rastla.   Sklenjeno je bilo po tem razjasnenju, da naj gospodarski odsek to reč v resno posvetovanje vzame. —   Gosp. Stedri prednaša za-stran g. Horakovega predloga:   da   naj   bi   se nektere sobe magistiatne hiše v najem dale in pisarnice v drug red spravile. O teh zadevanje že v poprejšni seji gosp. dr. Čuber to reč odrekel in dotični odsek za stavbne zadeve je tirjal, da naj se njemu ta predlog izroči.    Ker je  pa gosp. Stedri ravno to, kar je gosp. dr. Cuber, nasvetoval,   mislimo, da je vse to razjasnovanje celo nepotrebno bilo.
V Ljubljani 12. febr. Ko je v petek zvečer umetnica naša, gospodična L. Zad ro bi i e k o v a še pred svojim koncertom igrala v koncertu filharmoničnem, ki je bil tako poln, da še nikdar tako, je napravila v nedeljo popoldne za-se koncert v reduti, v kterem je slovanska umetnost obhajala slave veliki dan. Igrala je z orhestrom vred Men-
delssohnov koncert G-moll, Drevschokovo ,,Romanco sons harmonique", St. H e 11 e r j e v o „Forelle", Chopinovo „Nocturrio" des-dur  in   Drevschokovo  „Saltarella".    Ko je odigrala prvi predmet, so ji v znamenje, kako mlado umetnico spoštuje občinstvo, leteli krasni venci naproti.   Vse je, kar je delala na klavirji, izbudilo toliko „slave-" in wživila-klicov",   da jih reduta naša nikdar še slišala ni.    Posebno mojstersko je   igrala Drevschokovo   ^Romance sons harmo-nique^; ko je pa na koncu koncerta, namesto da zopet po-kazuje tuje glasove,   zaigrala:   ,5Kje dom je moj",   „Pridi Gorenec" in   „Hej Slovani" , tak se   plosk in toliko veselja slavenskega pokaže,   da  še   takega nismo doživeli v Ljubljani.    In ravno to je uno, kar nam je toliko ljubo.    Mlada umetnica je pokazala,  daje zraven umetnosti  ostala zvesta svojemu narodu, ter da Slovani, akoravno — ne po krivdi svoji — zaostavši v omiki za drugimi narodi s tem niso  izgubili svojih talentov, ki so dar božji, kakor tudi ne volje, da dosežejo kaj  boljega; — dokazala je, da je češka zemlja res ona dežela ,   kjer   se   muzika goji   od mladih nog in da ni brez vzroka na glasu kot zibelka onih mož,   kterim je ge-nijalni Mozart najraji   izročeval  svoje opere.    In konečno je dokazal ta večer, da Slovenci v Ljubljani niso tujci, da so domači,   da znajo čez  in   čez napolniti koncert,   pa ga tudi po slovanski uživati do konca. Da narodni slovanski glasi nekterim (jsl\ celo malim) niso bili po godu, se jim je na obrazu bralo; zlasti enega, ki bi jih bil rad, kakor smo za gotovo zvedili,  z „dobrovoljnim" svetom spodrinil,   smo vidili kakor od ose pičenega iz redute bežati,   ko je umetnica naša   začela   53Kje dom je moj".    Bežal pa je menda tudi zato ,   da mu v „Laibacherci"  ni bilo ne besede treba črhniti   o   slovanskih   pesmah!    Pa   pustimo   to   smešno intermezzo   ter   sklenimo   te   vrstice   s   zahvalo čitavnici naši,   da  ona je bila,   ki je privabila slavno umetnico v Ljubljano in Ljubljančanom priložnost dala, viditi: kaj Slovan k a premore,   pa   tudi   s zahvalo   gosp. Ne d ved u,   ki je res nevtrudljivo si prizadeval, da je Zadrobilkini koncert tudi v ostalih predmetih dostojno vred j en bil. Danes (v sredo") se umetnica naša poda v Trst,   kamor jo je čitavnica on-dašnja   povabila,   da   bo  igrala   v petek v „besedi".    Novi slave-venci  jo   pričakujejo   ob bregovih Adrije.   — Končaje veseli ta popis dodajamo pa   to žalostno   novico ,   da ravno tisto popoldan, ko je Zadrobilkova igrala nam s tolikim na-dušenjem   sprejeto   češko  pesem   „Kje dom je moj" ,   so   v grob nesli zložitelja   te   krasne pesmi J. N. Skroupa,   ki je 7. t. m. v Rotterdamu umrl.
—   Poslednja seja družbe pravoznanske je bila prav zanimiva zato , ker je gosp. dr. Schoppel bistroumno ni z zgovorno besedo se poganjal za n e o m e j e n o pravi c <» razkosevanja zemljišnega. Čeravno se nekterim ta pravda o razkosevanji že predolgo vleče, moramo vendar reči, da se ne mlati prazna slama, ampak obilega gradiva spravlja na dan za prihodnji deželni zbor, kadar pride razkosevanje zemljiš na vrsto. „Da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona" — zato se nam dopada, da se ta reč pretresuje od vseh strani; želeti le je, da gospodje, ki nastopajo oder omenjene pravde, se ne radujejo samo v lepih teorijah, ampak da grejo po deželi in pogledajo, kam smo prišli z ono fiziokratično sistemo. — V tej seji je bilo spet nekoliko novih udov sprejetih tako, da število njih znaša sedaj skupaj 123. — Na predlog prvega tajnika gosp. dr. E. Costa-ta je bilo enoglasno sklenjeno 30 goid. iz družtvene kaše darovati za zavod Savigny-ov, kterega namen je med drugim tudi ta, da se umni pravoznanci brez razločka narodnosti dnarno podpirajo na potovanji po mnozih deželah iz tega cilja in konca, da se soznanjajo z različnimi pravoznanskimi učilišči, akademijami itd.
—   Dobro de domoljubu, ako vidi, da tudi zunaj de-žele se cenijo zasluge poštenega domačega moža. Zato nas je srčno razveselilo slišati, da ste županii Blažovicka in Jerikovicka na Moravske m izvolile našega dr. Toman-a
za častnega svojega srenjčana ter mu poslale sprelepi diplom s grbom češkega leva in moravskega in siležkega orla. — Ples, ki ga je na strelišču po večletni navadi napravilo v pondeljek vodstvo tukujšnega druživa, ktero oskrbuje podporo bolnim kupčijskim pomočnikom, je bil na vsako stran sprelep, pa tudi, kar je njega poglaviten namen, milodarni napravi koristen, ker ji je douesel gotovo več kot 200 gld. dobička. Imelo je več gospodov surko, ki se, ako bi tudi narodna obleka ne bila, že sama po sebi prav lepo prilega životu. Saj ni treba, da bi na vekomaj plesali le, kakor   nam moda  iz Pariza gode,   ako imamo doma  kaj
čednega.
— Saj je menda vendar le res , da je unidan v ce-gelnici dim zadušil Dimeža, glasovitega roparja, in tako mu je „nomcn" bil „omenu. Pretekli teden pa so v Ljubljanici doli pri Fužinah tudi našli tistega tatu, ki je, kakor so lanske „IVovice" povedale, kravo ukradel, pa je z zvezanima rokama nad Selom v vodo skočil, ko so ga beriči v Ljubljani k aodnii peljali. Ker je zginil kakor kafra in so ga uekteri kmali potem pri Savi v kožuhu viditi hotli, je sum lotil na beriča, da sta ga, od njega podkupljena, na poti sama izpustila. Al kriva je bila ta misel — našli so ga uni teden s zvezanimi rokami v vodi.
56