Čigav je Urh?
Ob letošnjem prazniku 30-letnice osvoboditve je bilo na Urhu prav gotovo največ obiskovafcev, posebno še šoi-skih ekskurzij. To je kraj, ka-mor ljudje množično hodijo, saj je to kraj spominov in trpljenja naših ljudi med vojno. Zato ni čudno, da tudi tujci radi obi-ščejo ta kraj in da je vsak čas moč videti vence delegacij, ki prihajajo v Ljubljano ali v našo občino. Od tu je prekrasen raz-gled na vzhodna področja Ljub-ljane, to pa so ravno kraji naše občine in zato ni čudno, da je obiskov čedalje več. Privlači jih tudi urejenost lirha, grobnica, cerkev z muzejem NOB in oko-lica s klopmi za počitek, dvema parkirnima prostoroma in lah-kim dostopom.
Pri tem pa moramo žal ugo-toviti, da se za prvim vtisom skriva tudi čraa slika. Obiskova-lec pogreša vodnika ali vsaj bež-nega tolmača. Večina ljudi, ki pride na Urh, bi o njem rada zvedela vse, kar se je tu doga-jalo in jim je premalo le pogled na objekte. Tudi takrat, ko so ekskurzije najavljene in občin-ski odbor ZB poskrbi vodnike, zanje ne bi mogli vedno reči, da so najbolj vešči v toltnačenju in poznavanju zgodovine Urha in okolice. Pa tudi tolmačijo vsak po svoje.
Se večji problem Urha pa so sanitarije. Teh preprosto ni in vsak se olajša tam, kjer se pač more. To pa je okolica grob-nice, cerkve in parkov, skratka na mestih, posvečenim žrtvam, ki tu počivajo. To je kulturni škandal, ki mu zlepa ne bi našli para.
Prav tako ni možno kupiti razglednic ali knjige o Urhu ali dmgih knjig, ki se tičejo Uriia
in naše občine. Ni moč kupiti nikake osvežujoče pijače, ki jo pogrešajo predvsem otorci na ekskurzijah in starejši obisko-valci v poletnih mesecih. Skrat-ka, na Uriiu ni razen objektov ničesar, kar nujno sodi k ta-kemu spomeniku, ki ima vseslo-venski pomen. To je potrebno urediti tudi zaradi tujcev, ki Urh obiskujejo čedalje več in tudi naša turistična propaganda gre s smeri populariziranja kra-jev in spomenikov iz NOB. (Pri-poročilo komiteja za turizem priISSzdne30. 5. 1975.)
Okolica Uiha z objekti je do-kaj čista in oskrbnik v redu skrbi za to; da pa pozabi izobe-siti zastavo - znak naše držav-nosti in svobode za dan zmage, 9. maja, kot je bilo to letos, pa ni oprostljivo, niti to ne, če pri njem išče kdo uslugo VVC in ga nato nahruli. (Člana delegacije ob 9. maju). Skratka Uiii je problem, ki ga je treba takoj re-3tL   ,
O vzrokih takega stanja smo povprašali tudi člana občinske-ga odbora ZB tovariša Lamber-garja, ki nam je dejal: ,,Vemo o problemih v zvezi z Urhom in po svojih močeh skušamo to urediti. Na Uriiu ni vode in nanj je potrebno potegniti nov vodo-vod ter zgraditi vse, kar je po-trebno za neko turistično toč-ko. To so stranišča, kiosk za prodajo razglednic in drugih spominkov, lokal za točenje brezalkoholnih pijač in še kaj. Vse to pa pomeni veliko stro-škov, ki jih sama občina ni pri-pravljena plačati, saj meni, da je Urh republiškega pomena in ne le občinskega. Urh naj bi pre-vzel zavod za spomeniško var-stvo pri SRS in iz tega naslova naj bi se flnancirale omenjene stvari."
Bogo Bratina, predsednik IS občine, pa je o tem dejal: ,,Ob jubikjni 30. obletnici osvobo-ditve smo kot posebno dotacijo za  ureditev spomenikov NOB prispevali 100.000 din, od kate-rih je precej šlo na Uih. Vemo za probleme, ki zadevajo Uih, toda radi bi najptej ugotovili, čigav je Urh: občinski ali repu-bliški. Mislim o, da je absolutno republiškega pomena in če je tak, potem moramo adaptacije financirati vsi.  Če pa ga pre-puste nam, potem ga bomo ure-dili sami, toda ne da bomo po-leg stroškov za Urh nosili še stroške za ostale spomenike re-publiškega pomena, kot je bilo to letos s spomenikom Francu Rozmanu-Stanetu, in s spome-nikom osvoboditve v Ljubljani. Mislim, da je skrajni čas, da ugotovimo kateri spomenik je republiškega, kateri  pa lokal-nega pomena. Tisti trenutek ko bo ugotovljeno, kam Urii spada, bo urejeno tudi vse ostalo v zve-n z Urhom."
Problem Urha bo še nekaj časa pereč in prav gotovo je dolžnost, da občinska skupšči-na to vprašanje sproži z vso res-nostjo pri najvišjih istancah, da se LJrfi uredi tako ali drugače.
Tudi turistična društva bi lahko več prispevala pri uprav-ljanju Urha, kot so do sedaj. Ravno tu je dovolj dela zanje, ne pa da se bavijo predvsem s prirejanjem veselic, pri turi-stični dejavnosti (pravi) pa sto-jijo ob strani.
Problema se zavedamo in vemo, kakšen je, samo pot do reStve je zavita tako, da ne vemo izhoda. Ljudje in obisko-valci Urha pa ne morejo v nedo-gled čakati na razplet.
EDO SVETEK