84. številko.
V UuMlant, u četrtek, 12. aprila 1906.
3xh»a v?ak &** zvečar, izimsi nede^e in prarnik«, tor »afca po pošti prejeraxu za avstro-ogrska dežele za vee leto Vft K, za pol leta 3 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s po&I!1»n?em na dom za T«e lata 24 S, za pol leta 19 K, za četrt lota 6 K, sa on mesec 9 K Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 81 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K W h. Za tuje dežala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba brez toftedeeae vpoŠI$atve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrhte po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po & h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole fraukovatt — 3okopini ae ne vračalo.       Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovil* ulicah fit. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., apravnistvo pa v pritličju. —  UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
esečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezno Številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Štajerski Slovenci - žrtev klerikalnega izdaialstva.
Že včeraj smo naglašali, da klerikalci in njih glasilo „ Slovenec" molče kakor grob na očitanje, da so v zadevi volilne reforme izdali in prodali koroške in štajerske Slovence vladi in Nemcem proti temu, da jim vlada zagotovi absolutno premoč pri nas na Kranjskem in ubije narodno-napredno stranko.
Dr. Šusteršič in njegova ,com-pagnia bella* so se zavili v plašč molčanja, ker Čutijo dobro, da se ta stvar ne da utajiti, ker tudi vedo, da «e jim njihov izdajalski Čin lahko vsak hip tudi dokaže.
Klerikalci mislijo, da se bodo temu najložje ognili na ta način, ako ne reagirajo na nobeno očitanje, češ, s tem se onemogoči vsaka obširna polemika, s čemer je doseženo, da se stvar preje ali sleje v javnosti pozabi, ne da bi napravila preveč hrupa
in prahu.
Toda klerikalna gospoda se moti, ako je mnenja, da bo svoje črno izdaj alstvo prikrila s trdovratnim svojim molčanjem in s tem preprečila javno razpravljanje sramotnega svojega delovanja!
Mi ne bomo preje mirovali, dokler ne bomo docela razkrinkali klerikalnih efialtov in pokazali slovenski javnosti, kako brezstidno in brezvestno se igra ta brezdomovinska
banda z vseslovenskimi narodnimi interesi, ki jih brez pomisleka žrtvuje ?vojim strankarskim koristim.
Opetovano smo že dokazovali, da po Šusteršič in njegovi kranjski tovariši oni krivci, ki imajo na vesti grdi narodni greh, da dobe štajerski Slovenci po Gautschevem načrtu mesto 9 mandatov, ki jim gredo po številnosti slovenskega naseljenja in po davčni moči na Štajerskem, samo 6.
Danes smo v prijetnem položaju, da moremo to svojo trditev dokazati s konkretnimi argumenti.
Ko smo svoječasno konstatirali dejstvo, da dobe štajerski Slovenci
mesto 9 mandatov, ki bi jih imeli po pravici zahtevati, samo ti, in smo z ozirom na to očitali »Slovanski zvezi", da je po njeni krivdi vlada oropala Slovence na Štajerskem za tri man-date, sa je Šusteršič zagovarjal v „Slovencu" glede na to očitanje s tem, da je zatrjeval, da Še število mandatov na Štajerskem, ki bi naj pripadli Slovencem, ni definitivno določeno in da se bo slovenskim poslancem, zbranim v »Slovanski zvezi", ki so pripravljeni zastaviti ves svoj vpliv V korist upravičenim zahtevam štajerskih Slovencev, posrečilo pri vladi izposlovati, da bo povečala število slovenskih mandatov na Štajerskem.
Tej svoji izjavi je SusterŠič pristavil še opomin, naj slovensko Časopisje za božjo voljo ne razpravlja več o tej zadevi, ker bi s tem samo pokvarilo že započeto akcijo, ki ji je takorekoč že zagotovljen, ako ne popoln, a vsaj delni uspeh.
Slovensko napredno časopisje se je, žal, tudi ravnalo po tem Iopov-skem in hinavskem opominu, ker je mislilo, da ima Susterčič vsaj v tem, za ves slovenski narod eminentno važnem trenotku, čiste namene.
Sedaj se je pa pokazalo, da je klerikalni kolovodja tudi v tem vele važnem momentu varal slovensko javnost in da se je poslužil gori navedenega opomina na slovensko časopisje le v svrko, da bi preprečil javno razpravljanje in da bi mu slovenski časopisi ne zmešali Štrene, ki jo je tako v irtuo zno v svoj o korist sple-tel v zadevi volilne reforme.
Izvedeli smo namreč iz naj zanesljive j šega vir a, daje vlada definitivno skrčila Število slovenskih mandatov na šest v tistem trenotku, ko je minister notranjih zadev grof By-landt-Reidt definitivno kon-fcriral z dr. ŠusteršiČem.
Znano je, da so Štajerski slovenski poslanci sprva zahtevali 9 mandatov *   to   svojo   zahtevo so kasneje
vzpričo splošnega položaja reducirali na 8 mandatov, a ob enem kategorično izjavili, da je to njihov končni postulat, od katerega ne odnehajo niti za piČico pod nobenim pogojem. Izdelali so podroben načrt in ga predložili z razdelitvijo volilnih okrajev vred vladi. Po večkratnih pogajanjih se je nazadnje minister By-landt-Rheidt napram slovenskim štajerskim poslancem izjavil: „8 mandatov ne boste mogli dobiti, toda sedem vam jih gre in sedem jih vam tudi dam S"
Iz te izjave je razvidno, da se je vlada že odločila, da da štajerskim Slovencem 7 mandatov. Kasneje je bil pri Bylandtu tudi dr. Susteršič inje konfe-riral ž njim o zadevi volilne reforme. Ta konferenca Šu-steršičeva je bila odločilna za usodo slovenskoštajerskih postulatov glede števila mandatov !
Po tej konferenci s ŠusteršiČem namreč ni minister Bviantit-Rheidt napram slovenskim štajerskim poslancem ličesar več hotel vedeti o preje že obljubljenem 7. slovenskem mandatu, marveč je neizprosno vztrajal na stališču, da štajerskim Slovencem zadostuje šest mandatov!
To je goli fakt, to je najčistejša resnica!
Sedaj ima besedo dr. Ivan Su-steršič, ako si upa izpodbijati naše navedbe in tajiti opisane dogodke!
Toda z dokazi, s fakti naj pride na dan, ako more in si upa, zakaj s prostaškim psovanjem in s podlim zavijanjem ne bo spravil s sveta resnice, daje on in nikdo drugi zakrivil sramotni zločin, daje izdal in prodal štajerske Slovence vladi in Nemcem!
O tem obveščamo javnost slovensko in izročamo njeni obsodbi moža, ki ima nagromadenih na svoji kosmati vesti že toliko množino narodnih grehov, da je v interesu celokupne narodne stvari, ako že vendar
enkrat zapade pravični, že zdavna zasluženi justifikaciji! Vi Slovenci pa, ki še niste izgubili narodnega čuta, narodnega ponosa in narodne zavesti, Vi vsi, v katerih še tli plamteča iskra nesebične domovinske ljubezni, Vi ga sodite!
Balkonsko pisma.
(Jugoslovanski almanah. — Zanesljivost ljubljanskega „Slovenca".)
Bel grad, 9. aprila.
—nt« „Slovenski Narod" je dobro storil, da je vedno povpraševal: Kje je toliko obetani TJugoslovanski Almanah" ? To zbadanje je provzrocilo v Belgradu ogorčenje proti odboru, ki je prevzel zadaČo, da almanah izda — a ne da od sabe niti glasu. Jaz sem večkrat iskal posamezne člana odbora, da se informiram o almanahu, ali nisem mogel nobenega dobiti tako lahko, pa tudi ako sem katerega teh gospodov slučajno našel, mi je rekel na kratko, da almanah izide, ali natančnejših informacij nisem nikdar dobil, nego vselej neke pitijske odgovore, tako, da se mi je končno že preneumno zdelo, nadalje iskati odbornike in jih povpraševati o almanahu.
Sedaj sem končno izvedel, da almanah do tedaj zato ni izšel, ker ni denarnih sredstev! Vlada je obljubila, da bo almanah financirala, ali je kmalu nato padla, a nova vlada ni dolgo ostala, nego je prišla tretja, provizo-rična vlada, ki je izvršila volitve, potem je prišla vlada gosp. Ljube Sto-janovića, ki je tudi v kratkem vzela slovo in sedaj imamo od takrat že peto vlado in ta bo — kakor se z vso gotovostjo zatrjuje — almanah financirala. Posebna je namreč večja vsota — okoli 10 tisoč dinarjev — in vlada mora iskati od narodne skupštine izreden kredit. Ta kredit bi skupština enoglasno dovolila, ali ves ta Čas je bil politični položaj tak, da nobena vlada ni bila sigurna, da bi dolgo ostala — ta bojazen j t bila opravičena, kakor se vidi iz nagle menjave  vlad — pa ni predložila
skupštini predloge. Sedaj se pa menda zadeva v kratkem konča. Skupština se čez nekaj tednov zopet sestane in vlada bo ©d nje dobila izreden kredit, a potem izide težko pričakovani „Ju-goslovanski Almanah".
Sicer bi se denar že zdavnaj lahko dobil na drug način, n. pr. z naročnino in almanah bi imeli že zdavnaj lahko v rokah, ali dobro bo tudi, ako ga zdaj dobimo — potem odboru odpustimo njegovo dosledno molčanje in ignoriranje cele jugoslovanske javnosti, ki s polno pravico zahteva, da se ji pove: kaj je s toliko obetanim ^Jugoslovanskim Almanahom41 ?
Potrpimo še malo, Jugoslovani! a
Mnogo časopisov sem že čital, ali še nobenega nisem videl, ki bi sam sebe toliko hvalil kot ljubljanski „Slovence", ki se neprestano širokousti, kot bi bil najinformativnejsi list na celem slovanskem jugu. Kdor pazljivo Čita „Slovenski Narod", se bo spomnil, da sem o tem hvalisanju govoril že v septembru lanskega leta v nSlovenskem Narodu", ko se je »Slovenec" dotaknil tudi mojega dopisovanja v »Slovenskem Narodu*, a obenem so je hvalil, da ima svoje dopisnike po vseh važnejših mestih na slovanskem jugu. Jaz sem takrat konštatiral eno istino: da ima »Slovenec" na celem Balkanu samo enega dopisnika, in sicer v Belgradu in da ta dopisnik „fabricira" dopise iz različnih mest (Sofija, Skoplje. Prizren, Uitolj itd t, katerih nikdar videl ni. Takrat sem trdil tudi to, da ta dopisnik ne ljubi posebno istine in da prav pogostoma opisuje dogodke — ki se nikdar izvršili niso.
Imel sem prav. Vedel sem sioer tudi takrat, ko sem o tem pisal, da imam prav, ker lagati ne maram, ali danes lahko v popolni luči prikazem mizernega »Slovenčevega" dopisnika in reduciram „Slovenčevo" hvalisanja na pravo mero, ker imam dokaz, d a debi v a  »Slovenec"   dopise, ki
so popolnoma, od alfe do omege
izmišljeni. Ta dokaz podajam jav-mosti tem rajše, ker sta me »Slovenec"
LISTEK.
naravoslovne Mite.
(Prazgodovinske izkopnine — di-lnvijalni človek).
Če je živel človek pred veliko ledeno dobo v Evropi, torej v gor-kem, tropičnem tercijeru, tega ne ▼emo. Čeprav je to verjetno. Gotovo pa je šivel v ledeni dobi, vsaj V krajih, ki so ostali brez snega in ledu, a. pr. v Južni Francoski in drugih saorskih obalih. Sledov in izkopnin po tem takoimenovanem diluvijalnem Človeku pa imamo precej, tako, daje njegovo eksistenco smatrati kot gotovo.
L. 1866. našli so v Neandrovi dolini med Dusseldorfon in Elberfel-dom ostanke starodiluvialnega človeka; našli so jih 20 m nad dolino visoko v neki apnenčevi votlini. A ker je Yirchow v ostrem nasprotji ?koro z vsemi francoskimi učenjaki proglasil to Črepinjo, kakor ostalo ogrodje aa patologično, se niso dosti Teč brigali sa ostanke, ampak imeli
vprašanje za rešeno. Stoprv straB-burški anatom Schwalbe je pregledal kosti še enkrat natančna, ter dognal, da je Virchovro sklepanje bilo skoro vseskozi povsem neutemeljeno in napačno, preiskava pa površna. Po Sehwalbeju je neandersko ogrodjo ogrodje moža starega 40—65 let, in se močno razlikuje od sedanjega človeka, tako da je treba smatrati Ne-anderca kot zastopnika posebnega plemena, ali saj varijetete. Čelni in črepinjski obok je jako nizek, temenice so dosti ožje, kakor pri sedanjem Človeku, čelo visi nazaj, a nad-oČesni oboki so izrazovito in krepko razviti. Ta človek se torej močno oddaljuje od sedanjega in se bliža Du-boisodemu, da, v nekaterih točkah se nagibi je bolj k slednjemu kot k tipu sedanjih ljudij.
Vse te znake pa bi lahko in so jih tudi imeli kot individuvalne, samo pojedincu pripadajoče — Pra-evropejci pa da nimajo ničesar opraviti z Neandercem. To bi moralo držati, če no bi imeli zaznam eno vati več takih najdb, ki se čudovito vje-majo z Neandersko. V nekem brlogu pri Spyu na  Belgijskem so  našli e
kostmi mamuta, nosorožca, hijene-brlogarice in drugih živali tudi dve človeški lobanji. Obe posnemajo Ne-anderski tip, in se po svojih oblikah oddaljujejo od lobanj sedanjih generacij. A tudi glede ostalega ogrodja se vjemajo ti trije Praevropejci. G. Schwalbe ne nazivlje torej Neandersko in Spvjskih lobanj kot lobanj kake rase, ampak prisoja jih v posebno vrsto rodu človek, imenom: homo Neanderthalensis.
Nekoliko drugače so lobanje, katere je našel francoski učenjak de Vikeneuve 7*f4 ni globoko v slovitih »rdečih jamah" Mentonskih. Votlina, kjer so našli oba popolnoma ohranjena skeleta, imenuje so »Grotte des Enfant8u in po nji tudi ostanki. Oba skeleta sta bila pokopana čepeča, z visoko k prsim pritegnenimi koleni. Eno ogrodje je od mladega moža, drugo je starejše ženske, imaj oče 2 zapestnici na levici. Tudi nekaj kre-silnega drobiža se je našlo pri zako-pancih.
Te lobanje so posebno čudne, ker se kosti razlikujejo od Neander-skega tipa, in zopet od sedanjega. Čelo jo visoko in  razvito, Čeljusti so
prognatične, zobje štrle naprej, brada pada naravnost navzdol, nozdri pa imajo utisnina, kakor pri zamorcih. Kakor vse kaže, se gre tukaj za povsem nov tip, za paleolitično formo Človeka z negraidnimi znaki. l£ogoČe je, da je ta tipus se započel, če so se severna plemena družila z južnimi, mogoče indoevropska z etiopskimi. Da so se afrikanska plemena razprostirala po Evropi, tega mnenja jo tudi R. Forrer, zastopajoč ga na podlagi raziskav evropejekih in egipčanskih grobov čepevcev. (Hoekergrii-ber).
Znamenita je tudi prehistorična najdba v Kefllerloeh* pri Thaingnm v Švici. Na južnem koncu te votline našli so preko tisoč kosov, orodja in orožja, kosti, rogov itd. Valasti so odlikujejo posamezni kosi po lepi ornamentiki. Tudi podobe ljudi in živali: mamuta, nosorožca in leva-brlogarja so med njimi. Kefilorlooh je sicer »naselbina" poznejše doba, ki je sledila ledeni dobi, a je dosti starejša, nego ostala švicarska prazgodovinska bivališča.
Velikansko senzaeijo pa jo vzbudila mod učenim svatom vosi, da so
L 1899. našli v Krapini na Hrvaškem taborišče prazgodovinski ljudi. Tudi to pot so našli kosti v votlini, 25 m visoko nad potokom Krapinico. Ta potok jo tekel v tercijarni dobi 25 m. više, ter izpiral gotovo tudi brlog. Votlina bila je napolnjena z razpad-ninami, kamni in prodcem, med katerim so našli poleg človeških sledi ostanke rjavega in medveda-brlogarja, tura, diluvijalnega nosorožca, jelena, želve in mnnravčka. Ker mrmravček živi samo visoko na planinah, da sa sklepati, da ga je tedaj sneg in led potisnil noter doli v hrvaške doline. Od človeškega ogrodja so našli ostanke skoraj vseh kostij, med njimi tudi nekaj črepinj, zob, delo gornjo ia spodnje Čeljusti, vež krepkih nadočnih robov in mečno izboklo Čelno kost. Poleg tega našli so ostanke nekdanjih ognjišč: sledi pepela in lesnega oglja, nekaj ožganega peščenjaka, poska in kosti. V eni izmed mnogih plasti so našli skoro izključno Človeško kosti od ljudi vseh starosti, zakopano v ostanka bivšega ognjišča — vso pa ožgano in polomljene. Izvostao so to ostanki pojedino, aa kateri so jo jedlo — alovaške meso.    (Konec prih.(
in njegov belgrajski dopisnik klevetala na najpodlejŠi način, dostojen popolnoma propalih, duš.
»Slovenčevega" dopisnika je nekdo nalagal, da je poginil glasoviti srbski macedonski revolucionar Gjorgje Skop-ljanće, in sicer da ga je ubil neki vstaš iz njegove Čete. »Slovencev" dopisnik, glasoviti Sijački, vzame hitro papir, pero in črnilo in napiše za svoj list dolg dopis — iz Prizrena, kjer še nikdar v svojem življenju ni bil! V dopisu ta »vesten" dopisnik natančno opiše smrt revolucionarja in v svoji »vestnosti" ni pozabil niti na to, da napise poslednje besede Gjorgja Skopljančeta! Poročilo so ponatisnili nekateri hrvatski listi in jaz se čudim, da se to pot »Slovenec" ni po-bahal, kako dobre informacije ima on!
A G j o r g j e S k o p 1 j a n 6 e j e — Živ H! Živ je Gjorgje Skopljanee in Še dolgo namerava živeti na strah vragom — četudi mu je „Slovencev" dopisnik že napisal navdušen nekrolog! Živim ljudem piše glasoviti »Slovenec" nekrologe — to je pač jasno znamenje, da je on najbolje urejevan list na celem slovanskem jugu!
Pokazal sem dotično številko ^Slovenca4* onim ljudem v Belgradu, ki stojijo v nepretrgani zvezi z vstaškimi četami v Macedoniji in smejali smo se vsi skupaj — Bog nam odpusti grehe! — da nas je za ušesi bolelo . . . Dotična številka »Slovenca" je poslana v Macedonijo, da čita hrabri Gjorgje Skopljanee o svoji „smrti" in da se čudi: kaj je zgrešil Bogu, da še živemu pišejo nekrologe . . .
Toliko za danes. Materijala imam o »Slovenčevik" »točnih" dopisih še dovolj, ker ga pridno zbiram, ali ne maram vsega obenem prinesti na dan. Oddaljeni smo preveč, a na velike daljave se ne strelja preveč hitro, nego bolj počasi, da krogla — bolje zadene!
Parlamentarni položaj.
Lvov 11. aprila. Glede najnovejših vesti o parlamentarizira-nju ministrstva se poljskim časopisom naznanja, da ravno sedaj ni verjetno, na bi zmerne stranke v parlamentu dovolile državne potrebščine birokratičnemu ministrstvu. „Slowo Polskie" je mnenja, da bi se morale zmerne stranke v parlamentu združiti, odstraniti uradniško ministrstvo, ustanoviti parlamentarno vlado brez sekcij-skih načelnikov.
Dunaj 11. aprila. Z merodajne strani izjavljajo, da so vse vesti o odstopu grofa Goluchow-skega popolnoma izmišljene. Tudi glede sklicanja delegacij še ni ničesar določenega in prav mogoče je, da se delegacije skli-Čejo šele jeseni.
Novi položaj na Ogrskem.
Budapešta 11. aprila. Novi minister notranjih zadev grof A n -drassy je pozval vse velike župane k sebi k skupni konferenci. Veliki župani, ki jih je imenoval minister Kristoffy, bodo podali demisijo, ki bo tudi sprejeta, a od prejšnje vlade imenovani veliki župani, ki so tudi pod Fejervary-jem vztrajali na svojih mestih, se najbrže puste na svojih mestih.
Trgovinski minister K o s s u t h seje izrekel o splošni volilni pravici: »Trdni sklep vlade je, uresničiti splošno volilno pravico, seveda pod takimi pogoji, ki zagotovijo madžarsko d r -ž avo."
Kossuth je odložil svoje dobro plačane službe pri zavarovalnici, ravnateljstvo pri plinarni in glavno uredništvo pri »Budapest".
Baron Banffy namerava stopiti proti novi vladi v opozicijo. Izjavil je, da je pač vlada v dobrih rokah in tudi s tem se popolnoma strinja, da so se pritegnili k vladi voditelji opozicijskih strank. Toda v parlamentu mora biti poštena opozicija, ker je tudi v interesu vlade, da je opozicija za kontrolo.
Vojaški nabori se začno med 10. in 15. junijem, ker bodete do takrat obe zbornici dovolili rekrutno predlogo.
Dolgove, ki jih je že zagotovil baron Fejervary, nova vlada ne misli sprejeti, ker se zanaša na zadostne davke. PaČ pa bo parlament takoj v prvih sejah meseca maja sklenil večje investicijsko p o s o j i 1 o.
Dunaj 11. aprila. Slovo med baronom Fejervaryjem in cesarjem je bilo ginljivo. Cesar je naravnost zahteval, naj Fejervary prevzame visoko odlikovanje ter mu je baje obljubil grofovstvo, toda Fejervarv je izjavil, da mora iz privatnih vzrokov to odlikovanje odkloniti.
Budapešta 11. aprila. Koalicijske stranke so imele v klubu neodvisne stranke skupno zborovanje, h kateremu so prišli vsi ministri. Ministrski predsednik dr. Wekorle je na kratko razložil program nove vlade. Rekel je, da so se voditelji koalicije odloČili prevzeti vlado začasno le v namen, da obnove zopet pravni položaj. Glavna naloga vlade bo, ozdraviti rane, ki jih je zadobila ustava ter varovati osebne pravice tistih, ki so se bojevali za ustavo. Voditelji koalicije se s tem, da so vstopili v ministrstvo, niso odrekli svojim principom, ker kaj takega tudi nihče od njih zahteval ni. Vlada ima le edino zavoro, da za časa prehodnega vladanja ne razvije vprašanja oarmad-nem jeziku. Vlada bo zahtevala in-denmiteto za državne proračune 1905 iu 1906 ter tudi izredne kredite za oboroževanje v okviru teh zakonov. Vlada bo predlagala ureditev razmerja napram Hrvaški na temelju predlogov re-gnikolarne deputacije prejšnjega državnega zbora. Glede carinske in trgovinske zveze z Avstrijo si bo vlada prizadevala, da izvede to zvezo v taki obliki, ki je vredna samostojne države; namesto carinske zveze se sklene c a-rinska pogodba. Nadalje bo vlada pripravila zakon o volilni reformi na demokratični široki podlagi, da dobe predvsem delavski sloji svoje pravice. Ko se potem izvedejo nove volitve na temelju novega volilnega reda, bo vlada odstopila, ker ni prevzela nobene na-daljne obveznosti.
Ministrska kriza v Srbiji.
Belgrad, 11. aprila. Ker je ministrski svet v principu sklenil, naj se dobava novih topov deli, da dobi nekaj naročil tudi tovarna Škoda, je nastalo veliko nezadovoljstvo v osrednjem odboru neodvisnih radikal-cev. Vsled tega je nastala ministrska kriza, ki se reši po velikonočnih praznikih. Neposredno je provzro-Čil krizo avstrijski minister zunanjih zadev grofGoluchow-ski, ki je rekel poslaniku dr. Gru-jiću, »Opozarjam Vas, da so od postopanja Vaše vlade pri oddaji naročil za topove odvisne naše koncesije Srbiji in srbskemu kmetijstvu. Ako se nebo zadostno oziralo na avstro-ogrsko industrijo, prevzame Vaša vlada odgovornost napram srbskim kmetovalcem in živinorejcem, ki ne bodo imeli od naših trgov koristi. Na krmilo pridejo baje stari radikalci, in časopisi že vedo za celo novo ministrsko listo, in sicer: Protič predsedstvo in notranje zadeve, Nikolić zunanje zadeve, general P utni k vojno, Radovanović finance, Sv eto lik Rado van o v ič trgovino, Stojano-vić gradnje, Borisavljević pra-vosodstvo in Pavlovie nauk.
Skupni vseslovanski program.
Petrograd 12. aprila. Podnaslovom »Slovanstvo in Rusija" pišejo »Pet. Vjedomosti" v posebnem članku: Vsak slovanski narod ima sedaj vzroka za premišljevanje, ker vsem grozi nevarnost. Kje so sredstva proti temu? Brezdvomno so predvsem v povzdigi narodnih moči in narodnega dela, v razširjenju narodne zavesti pri vsakem slovanskem narodu. To samo pa še ne zadostuje. Ni brez pomena, da je vkljub vsem slovanskim prepirom zadnje Čase opažati, četudi še slabe znake medsebojne
naklonjenost v avstrijskih, jugoslovanskih in rusko-p olj skih kongresih. Brezpogojno je potreba, da se ublažijo lokalni prepiri in se izdela skupni slovanski program. Ustvariti je treba oporo za vsak posamezni narod v skupni plemenski zavesti. Slovanski ideal je pravica vsakega posameznika do življenja. To je slovanska in splošna človeška stvar. Ne spadamo med tiste, ki verjamejo v mogočnost velike slovanske federacije kot v politično celoto. Preveč smo Slovani krajevno razcepljeni. Toda tudi politično ločeni se moremo kot zvesti prijatelji in zavezniki zbirati pod zastavo naše skupne ideje: za svobodo. Tudi pri tem bo prva vodilna vloga po našem mnenju pripadla Rusiji.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 11. aprila. Uradno se dementujejo vse vesti o demisiji grofa Vit tej a.
Ustavna demokratična stranka, ki bo imela v novi državni dumi veČino, je odposlala svojega zaupnika k francoskemu finančnemu ministru'izjavit, da duma ne bo priznala novega ruskega državnega posojila. Ruski narod bi Franciji nikoli ne odpustil, ako bi se z dovolitvijo novih milijard zarotila z ruskim carizmom proti svobodi ruskega naroda.
Varšava 11. aprila. V obmejnem kraju Kibarty so zaprli generala Spervejojeva in 16 oseb zaradi veleizdaje. Vsi so člani poljske anarhistične zveze.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. aprila.
— Shod narodno-naprednih volilcev v Novem mestu. V četrtek, 19. t. m., se priredi v Novem mestu v dvorani „Narodne čitalnice" shod narodno-naprednih volilcev. Na shodu bo govoril v volilni reformi za državni in deželni zbor poslanec g. dr. Ivan Tavčar.
— Občinski odbor v Spodnji Šiški je v svoji snočnji seji pod predsedstvom podžupana g. V. Maurerja enoglasno brez debate sprejel peticijo na državni zbor, v kateri se zahtevata za Kranjsko dva nadaljna mestna mandata.
— Čemu se klerikalcem tako mudi za večino v deželnem zbora ? Zvedeli smo iz popolnoma zanesljivega vira, da je vsa klerikalna organizacija tako zadolžena, da mora v kratkem času brez »izdatne" deželne podpore vse propasti. V klerikalnem taboru je brez števila takih, ki samo žro, žro in žro. Kaj jim pomaga, če imajo po kmetih in mestih skoraj vse reveže na svoji strani, ko se pa premožni in izobraženi ljudje vedno bolj obračajo od njih. Neki župnik je pred kratkim tožil v javni gostilni, da se bodo klerikalci s samimi »zmagami" pri volitvah čisto uničili.
— Veliko   hinavstvo. Mali
Lampe, ki kuje, odkar naš list ni več pod zaščito poslanske imunitete, za-se in za pasarja Kregarja najrazličnejše »popravke" in bombardira z njimi naše uredništvo, nam je poslal ta-le popravek: »Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam, da sprejmete glede »Dnevne vesti": „Veliko hinavstvo", priobčene v št. 82. »Slov. Naroda" z dne 10. aprila 1906., v kateri trdite, da visi v oknu pri Šešarku lastnoročen rokopis dr. Evgena Lam-peta, oklic, ki ga je Lampe sestavil za kandidate, ter da Lampe piše v tem oklicu: »Neodvisni meŠča-nj e smo; ne bojimo se »Slovenskega Naroda", ne »Slovenca", vemo, da v občinskem svetu ne sme vladati ne liberalna, ne klerikalna marveč edino le meščanska straka". Tako piše dr. Lampe — sledeči stvarni popravek: Ni res, da bi bil jaz pisal omenjeni oklic. Res je pa, da nisem za občinske volitve ljubljanske sestavil sploh nobenega oklica." — K temu popravku pripomnimo, da si je rokopis, razstavljen v izložnem oknu Šešarkovo trafike ogledala tudi L a m-petova mati in pred pričami izjavila, da je pisava na dotič-nem oklicu res njenega sina, in pristavila, da  bi nekdo (Katoliško
tiskovno društvo?; pač rad mnogo plačal, da bi dotični rokopis ne prišel v nepravo roko. Z ozirom na to izjavo je pač umljivo, da gornjemu Lampetovemu popravku prav nič no verjamemo!
— Velika nesramnost Pasar
Kregar hoče na vsak način, da izve vsa slovenska javnost, kaj da je on; rad bi imel, da bi dan za dnevom stalo njegovo častivredno ime v listih. Ker to ne gre drugače, bi rad to dosegel s — popravki, ki mu jih sestavlja mali Lam pek. Včeraj nam je mož poslal nov popravek, ki ga v nastopnem priobčujemo, izpustivši pasus, ki se nanaša na stvari, ki jih je „popravil" že zadnjič: »Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede »Dnevne vesti": »Velika nesramnost", priobčene v 81. štev. »Slov. Naroda" z dne 9. aprila 11M36 sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem jaz bil tisti poštenjak, ki je deželnemu glavarju denunciral več oseb zaradi dogodka na galeriji pri zadnji seji deželnega zbora. Res je pa, da nisem nikogar denunciral, z gospodom deželnim glavarjem pa letos še nisem občeval ne ustno ne pismeno." — Pripomnimo, da se s § liK tiskovnega zakona da »popraviti- vsaka stvar in naj je bila v listu še tako resnično opisana. Vrednost popravkov po § l'J je torej zelo problematična, saj se da ž njimi naj 1 ožje pačiti resnica. Kar se Kregarjevega popravka tiče, nagi a sam o, da se je deželni glavar sam izrazil o Kregarju v gori navedenem smislu; ako je Kregar že pozabil, kdaj je zadnjic posredno ali neposredno „ občeval" z deželnim glavarjem, naj se obrne nanj. Detela bo Kregarju gotovo lahko osvežil spomin, ki ga je v zadnjem Času že jel tako nevarno zapuščati.
— Nekdaj in sedaj. »Marburger Ztg." s slastjo ponatiskuje odlomke dveh govorov Anastazija Zelenca, in sicer enega iz leta 1863 v dež. zboru kranjskem, kjer se je razvila debata o jeziku razpravnih zapisnikov in pri kateri priliki je imenovani nemški nacijonalec dejal: »Omika (Kranjske) živi in uspeva pod vplivom nemškega duha, nemške omike. Tako je bilo in tako je in bog daj, tako naj Še ostane." Glede slovenskega jezika, ki ga imenuje »kranjskega", pravi, da bi bila naša dežela v najvažnejših odnošajih postavljena na izoliran podnožnik, če bi ne znali Kranjci nemščine . . . Leta 1S71. je pa že tožil Zelenec v državnem zboru, da se mu zdi, da so v Avstriji zapustili dotedanjo historično nemško podlago in se postavili na slovansko . . . »V Avstriji je bil nemški element vedno najpotrpežlji-vejsi, najspravljivejši. Naj bi ne prišlo nikoli do tega, kar bi morali britko objokovati, da bi se Čutil Nemec v Avstriji kot tujec; potem bi se ga vendar mogel polastiti spomin na njegovo nekdanjo (?) domovino in silno domotožje!" Tako je bilo leta 1863. in 1871. Ako bi Anastazij Zelenec še danes živel in imel kak političen govor v dež. zboru kranjskem, prepričani smo, da bi točil grenke solze, da bog ni hotel, da bi ostalo tako, kot je bile 1863. leta in poprej e in da slovenske dežele niso postavljene na izoliran podnožnik, če bi Slovenci ne znali nemški. In Če bi v državnem zboru hotel »spustiti" kak govor, pri-poznati bi moral, da so se razmere Avstrije korenito spremenile od leta 1871. Slovanski narodi se zavedajo, da je zemlja, na kateri žive, njihova last in da je Nemec tujec na tej zemlji. Avstrija je slovanska država po zgodovinskih dogodkih in ker Slovani tvorijo veČino vsega prebivalstva. Če je pa Zelenec 1871 govoričil, da so Nemci najpotrpežljivejši in najspravljivejši element, se je pa prav nesramno lagal; naši nemški sosedje slej kot prej preže kot divja zver, kdaj nam vzamejo kak košček naše zemlje.
— Politično življenje v Spodnji ŠiŠki. Po praznikih se ustanovi v Šiški politični klub. Naloga mu bo zasledovati politično življenje in pravočasno ukreniti vse potrebno glede občinskih, krajnošolskih, obrtno-kup-čijskih, deželnih in državnozborskih volitev itd. čuvati mu bo narodno-napredni značaj Spodnje Šiške in ga
z vso odločnostjo braniti. — Taki klubi naj bodo pričetek nove organizacije in dobro bo, če se rode po deželi povsod tam, kjer je nekaj zavednih svobodomislecev. Na krov tedaj, na delo vsak, kdor so outi naprednjaka!
— Ločljivost zakona.  Da so
našim gospodičnam in gospem ni treba prav nič bati ločljivosti zakona, vidimo najbolje pri naših „prečastitih". Nobena zakonska žena v neločljivem zakonu nima tolike oblasti nad svo-jim možem, kakor jo imajo navadno kuharice nad svojim župnikom. Tudi ni slišati, da bi se kateri naših „pre-častitih" ločil od svoje neporočeno kuharice. Nerazumljivo je torej, čemu se ravno duhovniki tako pehajo za neloČljivost zakona, ko imajo vendar lastne izkušnje, da prosta vez še bolje drži.
— Imenovanje. Deželnovladai konceptni praktikant Rudolf Andrej k a pl. L i vn o gr aš k i jo postal
deželnovladni koncipist.
— Iz finančne slučbe. Kviesci-
rana | vpokojenaj, ne kvalificirana sta davčni oficijal Fr. Bervar v Kranjski gori in nadgeometer Josip K o -ritzky v Novem mestu.
— Jugoslovanski kongres pisateljev in žurnalistov se vrši tri
dni pred otvoritvijo II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji, t. j. v drugi polovici meseca avgusta t. 1. Društvo bolgarskih publicistov v Sofiji je o tem kongresu obvestilo „Društvo slovenskih knji-ženikov in časnikarjev" v Ljubljani » prošnjo, da se mu javijo oni g g. slovenski književniki in časnikarji, ki bi setega kongresa hoteli udeležiti. Da bo našemu društvu možno odgovoriti, blagovolijo naj se poslati nemudoma prijave za ta kongres g. tajniku društva slovenskih časnikarjev in književnikov, t. j. uredniku Rastu Pustoslemšku v Ljubljani. Pripomnimo, da bo društvo dotičnikom, ki se udeleže kongresa, preskrbelo prosto vožnjo po srbskih in bolgarskih železnicah.
— Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je razposlala na one svoje podružnice, ki za leto 1904. niso poslale nobenih prispevkov, to-lo pismo: Slavna podružnica! V izkaza za 1. 1904. je Vaša slavna podružnica znamovana brez doneska. Izrecno Vam beležimo, da ne smatramo za dolžnost slednjega Slovenca, delovati v naših podružnicah — prav tako ne, kakor bi energično zavrnili trditev, da je naša in nikogar drugega dolžnost, skrb imeti za družbo sv. Cirila in Metoda. A, če nas je poklical narod na delo, ne moremo in ne smemo umakniti se danes ali jutri brez vzrokov. Prav tako sodimo o Vas. Dokler ste zvani načelniki svoje podružnice, sme Slovenstvo s polno zanesljivostjo pričakovati od Vas, da delujete njem a v prid, sebi pa v čast in zadoščenje. Ko Vas pričujočim prijazno vabimo na trud za ljubi red — beležimo odličnim spoštovanjem: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Društvo slovenskih učiteljic j^ imelo danes dopoludne v dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani svoj letošnji redni občni zbor, ki je bil jako lepo obiskan. Gdč. Katarina Drolova je kot predsednica pozdravila navzoče in izražala veselje zaradi velike udeležbe. Med nami in učitelji, je rekla, je nastal konflikt, a ne bom ga razinotrivala tukaj. Zaradi skupnih interesov poj-demo skupaj, me neČemo razdirati, ampak le graditi. Zato je naša dolžnost, da se udeležujemo vseh učiteljskih zborovanj. Predsednica predstavi vladnega zastopnika g. dr. Miljutina Zamika in da besedo gdč. Franji MiklavČičevi, da poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Gdč. M i-klavčičeva je poročala, da je društvo lansko leto po zasedanju dež. zbora poslalo po deputaciji dež. odboru prošnjo za zboljšanje gmotnih razmer učiteljic. Prošnja je bila vsestransko podprta in je razvidno iz nje, da stojimo učiteljice mnogo na slabšem nego učitelji. Tako glede stanovanja, katerega mnoge naše kole-ginje nimajo, pa tudi vsled tega, ker jih je veliko izmed nas, ki podpirajo svojce, nekatere celo po cele rodbine. V prošnji smo se zavzele tudi za omožene učiteljice glede draginj skih doklad. lTpaino, da se prošnja ugodno reši, saj se bo z njeno ugodno rešitvijo dalo le za pošteno delo pošteno plačilo. Društvo ima 13*1 rednih in 8 podpornih članov. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Gdč. Minka Marolt je kot blagajničarka naznanila, da je imelo društvo 204 K 61 v dohodkov in 1204 K 61 v stroškov. Društveno premoženje znaša 1124 K i»2 v. Računi so se našli v redu. Pri volitvah je bila izvoljena za predsed-
SC Dalje v prilogi.
o   gdč.   Katarina D r o 1 n v a, za trico gdč. Pranj a M i k 1 a v o i r e v a za blagajničarko gdč. Miuka M a-tova. Gospa Kobau se je vsem n zahvalila za njihovo dosedanje rvanje in jih zagotovila,  da je iova nova izvolitev znak zaupanja, ga uživajo pri  društvenieah. Za >ornioe za posamezne okraje so bile hijene te-le ge. in gč. Buk O vio Lea, le  Marija,   Huth - Razinger .na, J a n k o v i č Fran j »i Klemen-5 Lina, Kobau Amalija, Krat-r Marija.   Praprotnik Albina, bančiČ Franja in Zemljan Je-a.   Pregledovalkama  računov sta li izvoljeni gospa Olga Kobau in de. Albina S ar k. Nato je predavala ič.   Z e m 1 j a n o v a,   kako delu-ta učiteljica in mati v zaje-nO   za   blaginjo   naroda. C4dč. edavateljica   je   jasno   in temeljito izložila, kako naj mati ravna s svo-im Otrokom,   da ga dobro   vzgoji in ako naj učiteljica dela, da podkrepi , kar je dobrega vcepila in odpravi, ar je slabega : posebno zadnje je ve-lke važnosti, ker se tolikrat dogaja, jia slepo ljubeče matere svojim otro-om   marsikaj   dovolijo,   s čimur jih :aino   spridijo.   Ako   hoče učiteljica i iseči   dobrih in   trajnih uspehov, S i icra znati   pridobiti zaupanje SVOjill .eneev in učenk ter njihovih mater. Aio se ji to posreči, je dosegla SVOJ naru en   in   njeni   šolski   otroci bodo
kdaj krepki stebi*i naroda, ki potrebuje dobrih vrhh mOČi V sebi samem. Učiteljica bo pa s tem pridobila na spoštovanju in je ne bo morda kaka ponosna in bogata trgovčeva soproga aH hči prevzetno pogledovala čez rame, češ, kaj boš ti, ki se moraš ubijati, da se preživiš. Predavateljica je liasvetovala, naj bi učiteljice po deželi uvedle nedeljske sestanke za svoje bivše učenke in njihove matere. To bo večalo vpliv uči-;eljiee in odvrnila se bo marsikaka nevarnost, v katero bi sicer padlo krnetsko dekle. Ne storimo le, kar moramo, ampak kar moremo in s tem smo izvršile svojo dolžnost. Predavanju je sledilo dolgotrajno ploskanje vseh poslušalk. Izrečena je bila gdč. predavateljici zahvala za njen trud na izbomem sestavku. Nato je bil sprejet predlog, naj polo s podpisi članic v vsakem okraju dotična od-bornica pošlje tajnici, da se bode vedelo, kdo je članica in kdo ne. Poudarjala se je nato potreba solidarnega nastopanja in odločnosti. Učiteljice ne smejo misliti, da so ničle in ne smejo biti preveč potrpežljive. Ostro se je kritikovalo, da se je med učitelji in učiteljicami napravil razloček pri dovolitvi draginj skih do-klad. Vsem naj bi bili dali po 15" ,,: pa marsikdo ni uič dobil, dasi je bil krvavo potreben. Gdč. predsednica se je nato zahvalila za toliko udeležbo na zborovanju in zaključila občni zbor, želee, da bi vse članice delale v prospeh društva in v svoj prid.
— Predavanje: O Kristovi besedi na križu -Dopolnjeno j e* bo predaval g. Anton Chraska jutri, v petek, ob 8. uri zvečer v dvorani g. Vospernika na Turjaškem trgu št. 1, T. nadstropje. Vstop prost.
Moderna Ljubljana. Sv. cerkev prepoveduje v postnem času že-nitovanje in vsako hrupno razveselje-vanje. Kako tiho in žalostno je po kmetih in malih mestih v postnem času! Tudi v Ljubljani ni bilo dosti bolje. V večjih modernih mestih že lavno niso poznali več velike razlike med predpustom in postom, a Ljubljana se ni mnogo razločevala od kmetskih ubčin. Že letos so na pustni večer mestni stražniki hodili po gostilnah ter so ob enajsti uri, ko zvoni po vseh cerkvah k postu, ustavili godbo. Vse drugače je pa bilo v »katoliškem" hotelu »Union". Tam so imeli godbo na pepelnico ravno tako kakor na pustni dan. V začetku so drugi gostilničarji nekako začudeno gledah, kako je to, da imajo v „katoliškem" hotelu tudi v postu skoraj vsak dan godbo. Kmalu so pa začeli »vzor-katolike- sami posnemati. Zadnji Čas je bilo že po mnogih gostilnah v postnem času slišati godbo in tudi veselo se je plesalo zraven. Celo veliki teden imamo godbo in to v samem „Unionu". Prihodnje leto gotovo doživimo, da bo „prevzvišeni" v postnem času priredil za »preča-stite" plesno veselico. Vendar so tudi klerikalci nekaj pripomogli, da je Ljubljana postala bolj moderno mesto. Nas prav veseli, da se Ljubljana modernizira in se iztrga iz srednjeveških okov."
DOVtip pa tak! Zadnji »Domoljub" poroča „0d nekod na Dolenjskem" (v resnici iz Šmartna pri Litiji): »Svinje ne maramo biti. K župniku, ki se peča tudi z zdravilstvom i najbrž za odpravljanje ploda) pride pred dnevi neka kmetica in mu toži, da njene svinje ne marajo več jesti; naj kaj pomagajo! „8te jih že kaj zdravili Va vpraša župnik. »Vse, vsa smo že poskusili, a nič ne pomaga." — nNo če nič pomaga, pojdite 30 k šmartinski Dera-šarici in dobiti od nje ©n list „sio-
venskega Naroda", doma ga raztrgajte na drobne kosce, p o tresite po koritu in nanj stresi te hrano. Videli boste, Če bo pomagalo." — Žena gre in DemŠariea ji da vesela »Narod", ker je ena ovčica spet pridobljena. Stori tako. V tem planejo svinje, ki so že tri dni ležale, h koritu in žro prav po volčje (ali prav po fajmoštrovsko!) Vsa vesela se gre zahvalit žena h g. župniku in se Čudi, kako je bilo to mogoče in kako more ta papir svinjam tako Čudovito pomagati? — »Glejte, ali vam nisem pravil pri letošnjem velikonočnem spraševanju" — pravi župnik, »da je najgrši izmed vseh listov na svetu „Slovenski Narod" najboljša paša za svinje. Zato je vašim svinjam tako dišal, kajti gliha vkup štriha. Ker pa svinje nočete biti, zato se ogibajte tega lista!" Nad tem dovtipom so obljubili imeti do* padajenje vsi kranjski fajmoštri in
kaplani, ki se poleg OVČaTStVa — 0VC6
so brumne duše — pečajo s svinjerejo!
Znamenje časa. Te dni je
prodal posestnik Jakob Matjan v Zgornji Šiški pet let staro jalovo kravo mesarju za 540 K. Ta cena je pač najvišja, ki se je dosedaj stržila v Šiški in okolici za neoplemenjeno kravo.
— Umrl je danes v Kranju nad-
učitelj v p. gosp. Valentin Pin. Pogreb bode v Kranju v soboto dne 14. t.   m. 0 pol 2.  uri popoludne.
— Dovoljenje za radosledbo
JO dobil tovarnar Josip Lenarčič na Vrhniki za celo Kranjsko, izvzemši Idrijo.
— V Št. Jakobu pri Ljubljani
je imela šolska mladina dne 10. apr. t. 1. popoldne izredni duševni užitek. Gledala je z velikim zanimanjem projekcijsko predstavo fotografa g. Josipa Rožuna iz Litije. Slike so izborne in mnogolične, a največ jih predstavlja posamezne dele naše drage očetnjave: zato jih je osobito šolam po deželi kar najbolj priporočati. Znano je, da en sam pogled na lepo pokrajino domače dežele užge več domoljubja, kakor bi to mogla storiti najdaljša popisovanja spretnega govornika. Posebno lepe partije nam kaže g. Rožun iz Posavja. Od savskega izvira pa do Zidanega mosta se vrste gore, soteske, gradovi ter mesta v prijetno harmonično celoto. Tudi Dolenjska je Častno zastopana, le Notranjsko pogrešamo v projekciji. Zato bi se svetovalo g. Rožunu, da si nabavi slike naše kršne Notranjske vsaj iz važnejših krajev. Posebno bi spopolnila njegovo zbirko Cerknica 7. jezerom, Postojna z oddelki iz jame. sadunosna Vipava ter sloveča Idrija z njenimi napravami. Mnogotere graščine ter razne razvaline imenitnih gradov bi takisto spri-čevale, da je ta lepi kos naše domovine videl že zgodaj živahno življenje raznih gospodarjev v naši vojvodini.
— Spak. Pri nekem posestniku na Lanišču se krava ni mogla oteliti. Poklicali so živinozdravnika Kutschero, koji je po preiskovanju takoj spoznal, da tele ni normalno in da se krava sploh ne more oteliti. Odredil je, da naj se krava zakolje, da se vsaj meso lahko porabi. V kravi so dobili tele, koje je imelo prednji konec popolnoma normalno razvit. Prsna mrena je bila pretrgana in je iz nje vi elo srce. Trebušne votline sploh ni bilo, torej je bilo tele brez želodca in Orev. Križ je bil popolnoma zavit nazaj, da sta bili zadnji nogi poleg prvih. Tudi zadnji nogi sta bili normalno razviti. Tele se je poslalo na živino-zdravniško šolo na Dunaj. Da bi bila krava povrgla tele brez trebušne votline, v živinozdravniških krogih dosedaj ni bilo znano.
— Suro vež a. Danes teden je šel posestnikov sin Avguštin Travni-kar iz Zabidja pri Mirni na Dolenjskem domov. Ko je bil na samem, sta ga napadla dva fanta, ki sta ga vrgla ob tla in ga neusmiljeno bila s poleni, tako da sta ga ranila po obrazu in rokah in mu zlomila levo nogo pod kolenom. Grozila sta mu na to, da ga vržeta v bližnji potok in bi bila gotovo izvršila svoj namen, če ne bi bila prišla neka ženska in poklicala ljudi, ki so reveža spravili, domov, od tod pa v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
— Gozdni požar. Včeraj popoldne je pričelo goreti v gozdu nad vasjo Gor. Ponikve pri Trebnjem. Zažgal je baje neki slaboumen Človek.
°SenJ Je prišla gasit vrla trebenjska požarna bramba in drugi dobri ljudje, ki so ga v kratkem lokalizirali, Čikode je okoli 600 K, bilo bi pa sicer pogorelo lahko več vasi, če bi ne bilo trebenjske požarno hrambe, kateri gre za njeno požrtvovalnost vsa čast.
— Požar. V Makutah pri Toplicah je zgorela hiša Matije M a U-serja s skednom in hlevi vred. Zgorela je tudi vinska klet I V. Klobučarja. Zažgal je 51etni Mauserjev sinček. — Pri Brusnici blizu Novega mesta je pa pogorelo lo hektarja gozda dež. poslanca Antona II Ima. Škode je 1500 K.
— Dijaki mestne viftje realke
v Idriji so priredili minole soboto
zvečer v veliki dvorani „Narodne Čitalnice" pod vodstvom učitelja g. E. Gangla koncert na korist podpornemu društvu za idrijske realce. Koncert ni bil tako dobro obiskan, kakor bi si to bilo želeti z oziroin na njegov dobrodelen namen in da se z mnogoštevilno udeležbo poveča mladim so-delovateljem veselje do nadalnjega dela na glasbenem polju. Morda je bil vzrok to, da se je določil koncert na nepriliČen čas, naj se torej pri prihodnjem poskusi ob drugem času. Na vsak način pa zaslužijo naši dijaški koncerti večjega zanimanja od strani idrijskega občinstva. Spored se je otvoril s koračnico iz »Amaconk", ki jo je proizvajal precej močan dijaški orkester pod mladim dirigentom, petošolcem Zorko Prelovcem prav po-voljno. Mešani zbor pod vodstvom g.
Učitelja Gangla je zapel narodno »Ve-čemicaa in Hribarjevo »Mlaticiu tako
dobro, da se je na splošno željo občinstva morala ponavljati zadnja pesem. Zatem je zopet orkester pokazal svojo zmožnost v globoko čuvstveni pesmi iz opere »Evangeliinann". Dijak Iv. Koler je deklamoval Gregorčičevo odo „ Oljki u s finim prednaša-njem in žel mnogo priznanja od strani občinstva. V težkem Richterjevem »Opernem popuriju" se je povzpel orkester do umetniški- višine, na tej ga je znal vzdržavati dijak Prelovec, ki je kot spreten dirigent pokazal VSO
svojo veliko sposobnost. Moška zbora, Volaričev „Za dom" in naroden" „Si-jaj solneeee", sta bila naravnost izvrstna. Zelo je ugajal občinstvu Le-harjev popuri po motivih iz operete „Loncevezec", ki se je moral ponavljati, bilo pa je tudi pravi užitek poslušati lahko dunajsko godbo. Zaključil se je koncert z zelo težkim Adamičevim velikim popurijem „Vojaške narodne pesmi" za sopran, alt, moški zbor in orkester, ki je pod sigurnim vodstvom g. učitelja Gangla prav izborno uspel. Ravno ta točka je pričala, koliko truda in marljivosti je bilo treba, da se je mlade moči naučilo tako težkih komadov, zato pa učitelju g. Ganglu in dijaku Zorku Prelovcu popolno in največje priznanje !
V Postojnsko jamo je prišlo 10. t. m. 27 trgovskih akademikov iz Kraljevega gradca.
— Ža projektovano ozkotirno železnico Ajdovščina-Št. Vid nad
Vipavo bo revizija trase 18. t. m.
— Povožen otrok« bletnega sina sodarja Heška v Hrastniku so poslali po žganje v 10 minut oddaljeno gostilno. Po poti je pa prišel dečko pod Voz nekega z apnom naloženega vaza. Kolesa so mu šla čez prsi in otrok je bil na mestu fli.rt-fv.
Rajhenburška čitalnica priredi dne 16. aprila ob 4. uri popoldne v restavraciji Unschuld veselico z igro. „Zamujeni vlak" in »Eno uro doktor". Po predstavi prosta zabava in ples. Ob tej priliki bo vozil vlak ob 1 ,10. uri iz Rajhenburga v Zagreb.
Gospa Maruša Skalova priredi v nedeljo v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma- velik koncert v korist -Dijaške kuhinje-. Sodelovala bosta virtuoz na gosli Josip Bal d u s, absolvent kraljeve glasbene akademije v Budimpešti in virtuoz na klavir Vojtech Volt. ab-solveni praškega konservatorija. Pričakuje se ogromne udeležbe z ozirom na imenovane priznane umetnike in glede na človekoljuben namen prireditve.
— Umrl je v Frankolovcih pod Humom blizu Ormoža vrli slovenski kmetski posestnik Martin M u n d a, zaveden narodnjak.
— Vinski semenj. Mestna občina Gradec priredi v času 24. do vštevši 21 J. aprila 1906 v mestni tržnici v Gradcu vinski semenj. Odtis tozadevnega tržnega reda je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Velik požar v Celovcu. Včeraj zjutraj je pogorela velika izdelo-valnica pohištva Ivana Volkerja v Celovcu. Škode je 100.000 kron in je samega pohištva pogorelo za r>o.oO<> kron.
— Srbski umetniki in nemški
kultur ono SCi V Gorici. Pristno jugoslovanska zabava v Gorici je bila določena na torek zvečer. Prirediti sta jo hotela Slovencem gospod in gospa Markovič. Na zabavo so pa prišli — samo štirje Slovenci. Najeta VOjaška godba je morala oditi, prirediteljem v veliko gmotno škodo, Slovencem pa V sramoto. In vendar* so bili izdani samoslovenski plakati in SamOSlOVeilbka vabila. Ko je .»pa prišla
V Gorico nemška družba, ki je imela
V SVOJi sredi baje par igralcev povsem neznane umetniške slave z I >u-naja, ni vabila nobenega Slovenca, ni izdala nobene slovenske besede, a Slovenci so drli kot nori v laško gledišče in napolnili parter, delali po ložah parado in se tudi na galeriji dren j ali. Tako se uganja luksus na korist tujcem in na Škodo svojcem. K tem po jjSočiu povzetim besedam moramo mi pripomniti, da tudi v Ljubljani nism* dosti   na   boljšam in
Če kaka stvar bolj po nemško zveni, več Slovencev jo obišče!
— Za preiskovanje kratkih
jam se je ustanovilo v Trstu društvo »Hades", ki mu je namestništvo že potrdilo pravila.
— Poskusen samomor, t Bla-
sutti iz Trsta je 42 let star, živi na Reki in se je naveličal življenja. V ta namen je spil stekleničico strupa. Ko mu je jelo <labo prihajati, jo je pa mož odkuril k zdravniku, ki mu je izpral želodec in Blasutti se bo Še nadalje veselil življenja.
— Sovraštvo med 701etnima
Zakoncema. 701etni Anton v^epak v Trstu je že 36 let oženjen s svojo enako staro ženo. Ker se je pa mož zadnja leta vdal razuzdanemu življenju in pretepal ženo, se je ta ločila od njega. (Jepak je bil vsled tega ves razljucen,   grozil   starki,   da JO ubije
In ko se je 17. januarja sešel ž njo, zasadil ji je trikrat ostro brušen nož v hrbet, da je bila žena dolgo v smrtni nevarnosti. Vsled tega je bil Ćepak obsojen na 10 mesecev težke ječe.
Samomor. V Oervinjanu se je ustrelil na vrtu svoje hiše namest-ništveni višji inženir Kihard Peter-lungher. Nameril je samokres v vrat. Bil je v par trenutkih mrtev.
— Pravice je iskal. Včeraj je
prišel v neko tukajšnjo gostilno neki kmetic, še mož stare korenine,   ki se
nikakor ne more sprijazniti s sedanjimi cenami živil.   Ko je popil par
Vrčkov pive in je plačal, zadišala mu je še juha, katero je tudi dobil in vrgel zanjo desetico na mizo. Ko mu je dala natakarica nazaj 2 krajcarja, je pogledal po strani in opomnil, da mora dobiti štiri. Natakarica se je hotela s kmetičem pošaliti in mu dala mesto dveh krajcarjev 4 vinarje. To mu je bil pa prehud tobak. Skočil je po konci, udaril pri duši vši se ob mizo in kar vsulo se je kr. . . in goljuhe. Ker pa to tudi ni imelo za-željenega uspeha, je pograbil klobuk in razjarjen, kakor puran, zaloputnil za seboj gostilniška vrata in kresal naravnost na policijo naznanit velikansko goljufijo. Ko je pa tam izvedel, da juha res velja 16 h, je priko-lovratil zopet nazaj v gostilno, pobral na mizi 4 h in zaklical smehljajoči se natakarici: »Ob kredit sil- potem pa zopet odšel s prepričanjem, da bode juha ostala zanaprej še pri isti ceni, ko doslej.
— Navihana Krakovca. Danes zjutraj sta pripeljala dva krakovska ribiča do Francovega nabrežja s Čolnom ribe. Dva poltarja sta imela že v Ljubljanici, enega pa v čolnu. Ko sta dva tržna stražnika hotela ribe, ki so bile v portarjih, pregledati, sta se Krakovca začela temu upirati, m ko sta le videla, da s svojim protestom ničesar ne dosežeta, je eden vzkliknil: »Ne bote jih na rotovžu imel* ne!" v tem pa je odprl pri pol-tarju vratica in bistre postrvi, sulci in druge ribe so veselo Švignile po Ljubljanici in tako odšle gotovemu poginu. Ribič jih je spustil vsled tega, ker so bile nekatere še premajhne, za nekatere pa je sedaj prepovedan čas. toda položaja si s tem vsekako nista izboljšala. Nato sta tržna organa velela ribičema, da naj jima pokažeta še one ribe, ki so bile v čolnu. »Tam jih imate", je bil odgovor, in že je hotel eden tržnih organov stopiti v Čoln, a ga je njegov tovariš opomnil, da naj ne stori tega, češ, jaz ju poznam. Ribiča, ki sta stala v Čolnu, sta se prihlinjeno muzala in Bog zna, ako bi se ne bil čoln prevrnil in bi ne šla za ribami v vodo tudi oba tržna organa in ribiča, katerima bi pa voda ne bila napravila prevelike sitnosti, kajti oba sta bila v visokih ribiških škornjih. Ribiča sta se jezila, ker je šel njun trud po vodi, tržna stražnika pa sta se smejala, ker sta odšla neprijetni prezgodnji kopelji.
— Nesreča. Včeraj dopoldne si je Vinceucij Jereb, posestnikov sin iz (iline, pri sekanju drv odsekal na levi roki kazalec. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Polovico VOla je bilo dne S. t. m. ukradenega v klavnici mesarju g. Martinu Kralju. Meso je tehtalo 114 kg in ima lastnik 150 K škode.
— Osebni promet že kaže, da
se bližajo prazniki. Osebni vlaki SO izredno napolnjeni. Včeraj zvečer sta z Dunaja prišla mesto enega dva br-zovlaka, ponoči pa sta šla iz Trsta proti Dunaju mesto enega dva poštna
vlaka.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Ogrov. V Heb je šlo 25 Hrvatov, v Seheibbs 19, v Inomost 20, v Meran pa li). Na Dunaj se je odpeljalo 100, v Budimpešto 19, v Kočevje 1<, v Ifrušico 10, na Jesenice pa 15 laških zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči. Gimnazijalec Lucijan Jakobi je izgubil srebrno tulo-uro s častniško verižico, ki je imela zlat medaljon, vredno 100 kron. Na uri sta bili črki J. R., v madaljonu pa S. W. in datum 11. 6. 1905. — Davčni sluga Peter Strban je izgubil banko veo za 10 K. — Neka gospica jo izgubila zlat pritau z mo-
drim opalom. Pošteni najditelj naj gB blagovoli proti nagradi oddati v uprav-
ništvu „Slov
Naroda"
— Najnovejše vesti. Zopet
umor v verski blaznosti. V Ba-denu pri Dunaju je tovarnar San-t ono nizi umoril svojo ženo. Na. umorjeno je naložil svetih podobic in 10 rožnih vencev. Tudi roke umorjene je ovil z rožnim vencem.
— Velik gozdni požar divja že tri dni v Obenvartu pri Požunu. Dosedaj je že škode za 100.000 kron.
— Anarhist. Blizu Pariza j« streljal na vlaku anarhist Rodeer na nekega častnika samo zategadelj, ker je prisegel smrt vojaštvu. Zadel pa ni Častnika, temuč župana Baština, ki je takoj obležal mrtev.
— Nemški   cesar   se  niti ne
zmeni za katastrofo, ki je zadela Italijo vsled izbruha. Ta molk sicer gostobesednega cesarja se razlaga s tem, da 3© cesar jezi nad Italijo zaradi njenega postopanja na maroški konferenci.
* Strahovito bruhanje Vezuva.
Bruhanje, ki je  bilo   nekoliko popustilo, se je zopet obnovilo z vso silo. Zopet gromi in   buči   pod  zemljo, iz žrela pa leti žareča lava in kamenje več   sto    metrov    visoko. Naselbina Ottajano   je   popolnoma uničena. Ponesrečilo je mnogo oseb, ker ljudstvo vkljub pozivom ni hotelo bežati, temuč je hitelo v cerkve. Najhujša katastrofa se je pripetila V S ali G i U-seppu. župnik je pozval vernike v cerkev. Ko jim je župnik pokazal kip sv. Antona v spodbudo, zrušila se je streha na cerkvi vsled nakupiče-nega pepela ter vse podsula. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin Vd mrtvih. Vseh ponesrečenih v Ottajanu in San Giuseppu je nad 200. Tudi iz drugih cerkev so morali vojaki izganjati fanatične vernike.  Tudi v Neapolju je prebivalce   obsenčila   prava verska blaznost. Od jutra do večera se vlačijo po ulicah neštevilne  procesije s sohami svetnikov, in cerkvenimi zastavami. Ženske nosijo goreče sveče,' od časa do časa udari  vsa fanatična množica v jok  in  tarnanje. Nadškol je dal v stolnici izpostaviti soho sv. Januarija. in da svetnik čisto gotovo usliši  prošnje,   prišle   so takozvane »Januarijeve  sorodnice",  t.  j. stare babe, ki z neprestanim jokanjem in rotenjem hočejo svetnika prisiliti, da napravi   čudež.   Sicer   tako veselo, solnčno  mesto   Neapolj  je podobno veliki blaznici. — Izpod razvalin tržnice Monteolivetto v Neapolju so dosedaj izvlekli trideset mrtvih in nad 100 ranjenih. — Kralj in kraljica sta dala    za    ponesrečence ministrstvu 100.000 lir na  razpolago. Ministrski svet   je   sklenil,   takoj   odposlati   v . Neapolj   divizijo   vojnega brodovja, da spravi prebivalce iz nevarnih krajev.  Morje v  neapolskem  zalivu je hudo razburkano in ima 30u vročine. Goreča lava se je pri Torre Annun-ziata okrenila ter teče proti Pompeji. Najhujša nevarnost preti Torre del Gre c o.  Med strahovitim viharjem pada   na   mesto    žareče kamenje. Mnogo hiš se je zrušilo. Prebivalci so zbežali, a uradnike in vojake, ki so prišli na pomoč, je goreča lava zaprla ter nimajo niti živil niti vode. San  G en ar o  je   popolnoma uničeno. Tri osebe so ubite, nad 20-pa je ranjenih. Mestece je imelo 600O prebivalcev. Položaj v Torre del Grecu je obupen,  vsled padajočega pepela in peska   vlada  popolna tema. Nfed tistimi, ki jih je lava zaprla sta tudi dva nemška in  dva angleška časnikarja.   - V Neapolju so zaprte vse šole in vsi javni uradi, da so dobib" v  teh  prostorih  begunci zavetišče. Tudi  kraljevi  grad   se je prepustil nesrečnikom.   Nad  mestom je nebo žvepleno rumeno, sliši se bučanje Vezuva in podzemsko gromenje. Ljudstvo pada na ulicah na kolena, moli, rjove in poljubuje križe. Včeraj seje zružila tobačna tovarna.  P o d s u t i h je baje 800 delavcev. Vest pa še ni potrjena. V  So nun a Vezu-viani se je zrušilo 50 hiš,  tudi tri cerkve* so močno poškodovane. Pepel in pesek pokriva tla  nad dva mena visoko. V  San  Giuseppu so hišo do  tretjine   visokosti  v  pepelu. Iz razvalin so dosedaj izvlekli  110 trupel. V Ottajanu še vedno pogrešajo 200 oseb, a jih vsled aepreotia nega padanja pepela ne morejo iskati V mestu vlada tema. Povsod primanjkuje begunom kruha in vode. Časopisi Zahtevajo, naj se kaznuje duhovnike, ki zadržujejo ljudi v cerkvah ter jih izročajo poginu.
* Življenje svetnikov in svetnic bOŽjih. Zbor nohooVih svetnic pozna tri Katarine, katere je r*t samo ljubezen spravila tako visoko Horeča ljubezen do nebeškega ženina je gnala Italijanko, Katarine* iz Kordona, v puščavo, kjer je preživela tri leta v neki votlini ter jedla travo, ne da bi pri tem rabila roke. Danes prepuščamo to zratavo čvoteronožcem. Njena obleka je bila ■pletena iz trnja in žice. To so približno vse njene zasluge asa Boga in Človeštvo. — oe bolj pekočo ljubezen za nebeškega ženina j« čutila Kata-
rina iz Genove. Čestokrat seje valjala po tleh kakor brezumna ter neprestano kričala: „0 ljubezen, ljubezen! Ne morem veČ prenašati.1* In zaradi takega valjanja je postala svetnica. — Več sreče je imela Katarina iz Si en a. Njo je nslišal nebeški ženin ter jo osebno obiskal. Pri tej priliki ji je nataknil na prst v znak večne zaroke zelo dragocen dijamantni prstan, ki je imel le eno napako, da ga ni nikoli noben človek mogel videti, kakor le Katarina sama. Nadalje je imela to srečo, da je smela iz Kristusove rane na prsih piti rožnato kri. Seveda ji je Kristus vtisnil petero svojih ran, ki pa jih menda tudi ni nihče videl, zakaj po 401etnem prepiranju med dominikanci in frančiškani je končno papež Urban V JU. razsodil: stvar o Katarininih peterih ranah je sicer resnična; toda njene rane niso krvavele kakor rane Frančiška Asiškega. In ta razsodba je frančiškane potolažila, ki nikakor niso hoteli dovoliti, da bi še kdo drugi krvavel, kakor njihov Frančišek. O drugačnih zaslugah tudi pri tretji Katarini ne vedo cerkveni očetje ničesar.
* Časnikarski dovtipi za 1.
april. Urednik nekega berolinskega dnevnika je za 1. april „potegnil^ ne samo občinstvo, temuČ tudi svoje tovariše. Prvi april je bil v nedeljo, v ponedeljek pa je bilo čitati v listu dolgo poročilo o električnem orkestru, ki je priredil v nedeljo dopoldne koncert za povabljene goste časnikarje v pevski dvorani. Vsak inštrument, ki je igral na tem koncertu s pomočjo elektrike, je bil opisan strokovno in obširno ter se je novi iznajdbi pripisovala velika bodočnost, ki bo provzroČila na muzikalnem polju nedogledne prevrate. Prvi je šel na lim profesor E., ki je ves razburjen pritekel v uredništvo protestirat, zakaj ga niso poslali na koncert, Češ, to je njegov referat. Po vrsti pa so prihajali tudi uredniki drugih listov, ki niso dobili vabila.
* Farška bisaga. rSankt Boni-fatius," katoliški mesečnik, je prinesel nedavno sledečo notico: „ Bonifacij evo nabiralno društvo ... s tem se obračamo posebno na naše bralke ... in služabnice, zbirajte pač pridno ... in oddajte svojim prečastitim župnikom . . . nerabno lepotiČje, kakor prstane, broše, uhane, stare žepne ure in druge dragocenosti, kakor tudi star denar in spominske kolajne." — Cerkev ima res boljši želodec   kakor ptič noj.
* Vel. vojvodino Luksembur-
ŠkO zasmehuje zaradi njene male obsežnosti neki belgijski list s sledečo novico: „Pred nekaj časa se je povečala konjenica velike vojvodine Luksemburške za enega konja, a vsled sklepa poslanske zbornice se je pri tvrdki Krupp v Esenu kupil tudi en top. Ko je prispel naročeni top, priredili so veliko slavnost. Vseh 120 vojakov luksemburške armade je prisostvovalo strelnim vajam. Toda posledice niso bile ugodne. Prihodnji dan je prišla iz sosednjih držav pritožba za pritožbo. V diplomatskih krogih so že mislili, da je Luksemburg napovedal vojsko. Dva dni pozneje je luksemburška vlada vrnila Kruppu top s sledečim pismom: »Bodite tako prijazni ter sprejmite top nazaj. Nikakor ga ne moremo rabiti v deželi, ker strelja predaleč, tako da zgubljamo vse strelivo, ker krogle padajo v sosednje države, ki so vsled tega vznemirjene in razdražene."
* Otok Ustica, ki je vsled neprestanih potresov popolnoma zapuščen ter mu prorokujejo geologi, da se kmalu pogrezne v morje, je 55 km severno Palerma. Otok je šest kilometrov dolg in štiri kilometre širok ter obsega devet km- površja. Otok je ugasli ognjenik, ki sestoji iz ba-zaltne lave ter je ugasnil že v prazgodovinski dobi. Z eoliŠkimi otoki je zvezan po podmorskem gorskem grebenu, dočim ga loči od Sicilije 2200 m globoki jarek. Na otoku so trije hribi, na vzhodu Monte Falco-niera (156 m) na zapadu Monte della Guardia dei Turchi (240 m) in v sredini Monte Maggiore (200 m). V starem veku se je imenoval otok Osteo-dos (otok okostnjakovI. Kakor pripoveduje Diodor, so se najeti vojaki spuntali in kartagijsko brodovje je pripeljalo 6000 puntarjev na ta otok, kjer so morali lakote poginiti. Njihove okostnjake so še našli Rimljani, ki so poslali pozneje na otok svojo kolonijo. Pozneje je bila Ustica postaja Saracenom in Normanom. Sicilijanski vladar Franc I. je zgradil na otoku trdnjavo, da zabrani navale. Alžircev, ki so zadnjič obiskali otok leta 1762. Zadnje čase je bil otok kraj prognan-stva za prisiljence. Za časa socilijan-ske vlade je imel otok 5500 prebivalcev. V začetku t. 1. pa je bilo v edini vasi na otoku S. Maria razen prognancev le 1800 prebivalcev.
* Francoski menihi in nune v
Rimu. Izredno mnogo menihov in nun se je izselilo iz Francije v Rim. Sprejemali so jih v razne samostane, kjor je le bilo kaj prostora; odprli so se tudi zapuščeni famoetani. Po
samostanih, kjer so jih sprejeli, se je pokazalo hitro, da ti francoski menihi in nune, posebno te, nočejo biti samo le ponižni gostje, marveč so se kar hitro udomačili tako, da je po nekaterih samostanih prevladal francoski element. V nekaterih samostanih, kjer so kraljevale laške nune, je prednica Francozinja, in po več cerkvah se pridiguje francosko; po nekaterih samostanih je francoščina že uradni jezik. Sedaj tudi papežu, ki so čuti vedno Laha, to ni več všeč, in odredil je predstojnikom previdnost ter prepovedal francoskim menihom in nunam odpirati šole in azile brez potrebnega dovoljenja, kakor se vidi, je malo bratovske ljubezni in ponižnosti po samostanih in Francozi so Lahe pošteno prekanili. Najbrže ti, slednji ne poznajo pripovedke o ježu in lisici!
* Za kaj se rabi Petrov vinar?
Kardinal Merry del Val, papežev r minister u za zunanje zadeve, njegov tajnik in pravzaprav izvršujoča papeževa oblast, živi razkošneje kakor najbolj potratni vladar. Dvorana Bor-gija v Vatikanu spada med najlepše dvorane na svetu. Ta dvorana je umotvor prve vrste ter bi se zategadelj morala skrbno varovati. Kardinal pa je napravil iz te dvorane svojo obednico. Pioti temu so ugovarjali prvi svetovni Časopisi, toda kardinal se jim je le posmehoval. Noben vladar na celem svetu nima take obedo-valnice, pa tudi noben vladar ne živi tako razkošno. Rimski listi poročajo, da so obedi, ki jih prireja ta kardinal, razkošnejši, kakor jih je dajal Cesare Borgia. Pivi kandiualov kuhar ima letne plače 30.000 K. Za svoje goste naroča kardinal smotke z otoka Havane ter se morajo nalašč zanj izdelovati. Vsaka taka smotka velja 10 K. In odkod ima toliko denarja za potrate? Svojo plačo si jemlje iz dohodkov Petrovega vinarja, v kateri fond prispevajo večinoma največji reveži, ki jedo sami neosoljen krompir.
* Zasiuženo odlikovanje. Povodom rojstnega dne bavarskega princa-vladarja je bilo podeljenih mnogo redov, pri tem pa se je napravilo nekoliko pomot. Tako je dobil režiser Basil Ludvikov red, dasi je prav isti red bil dobil že pred leti. Križ za prostovoljno postrežbo bolnikom je dobila tudi neka Avgusta Lynker, ki je res stregla bolnikom v vojski leta 1870. 71., toda leta 1878. je že umrla. Odlikovanje jo je potemtakem zadelo 28 let po smrti.
* Nesrečen jubilej. Letos je minilo 25 let, odkar je sloveči in zaslužni poljski ljudski pisatelj Konrad Prušinjski ustanovil v Varšavi ljudski časopis „Gazata Sbojontečna." List je tako napredoval, da je imel zadnja leta že 30.000 naročnikov. Za 251etni jubilej pa je ruska vlada list zatrla, kar je zbudilo med ljudstvom veliko nevoljo.
Izpred sodišču.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Terjatev brezuspešila. Mana Zemljak iz Pijave gorice, dekla v Zamostecu, je terjatev Marije in Janeza Zajca v znesku 117 K 30 vin., katere je imela tema dvema na sodno odmerjenih kazenskih stroških povrniti, s tem brezuspešila, da je s svojo materjo Uršo, in varuhom Francetom Bukovcem izposlovala pri tukajšnjem okrajnem sodišču, da so jo proglasili za polnoletno. Na podlagi dotičnega dekreta je potem izterjala od svojega brata na njegovem posestvu vknjiženo doto v znesku 342 K 67 vin. proti temu, da ji je takoj izplačal 240 K, ostanek mu je pa odpustila. Izdala mu je nato izbrisno pobotnico, na podlagi katere se je vknjižil izbris zastavne pravice glede te terjatve. Umevno je, da je Zemljak na ta način brezuspešila rubež njene dote za to terjatev. Obsojena je bila na en mesec zapora.
Aretaciji se je protivil. Mate Fabian, kovaški in brivski pomočnik v Borutu v Istri, je skriven zastopnik tvrdkeZwilchenbart vBazlu, katero pospešava, zlasti na progi čez Havre izseljevanje v Ameriko. V Avstriji nima za to dovoljenja, pač pa ima svoje zaupne može, katerim plačuje po 15"/0 provizije. Dne 26. marca t. l. je bil Fabian prijet na tukajšnjem južnem kolodvoru, kamor je pripeljal 13 izseljencev. Nadstražnik Večerin je hotel pregledati njegove listine. Temu se je uprl Fabian, iztrgal mu je dve pismi tvrdke Zwilchenbart iz rok in ga v prsa sunil. Ko ga je hotel Večerin s pripomočjo dveh mož vkle-niti, je sunil nadstražnika od sebe, da je padel, mahal z rokami okoli sebe in tudi navzočega Jožefa Pajniča na stran porinil. Obtoženec pravi, da ni imel namena se ustavljati, temveč le odvzeti nadstražniku zapisno knjižico. Obsojen je bil na 3 tedne težke ječe.
Bojevita starka. 78 let stara Helena Primar, užitkarioa v Nad-gorici, je napadla dne 15. prosinca t. 1. najprvo z burkljami užitkarico Marijo Snoj. Ko ji jo pa njena snaha
iztrgala burklje iz rok, pograbila je v veži motiko ter mahala z njo proti glavi nasprotnice, ki ji je odbijala z metlo udarce. Upila je, da jo mora ubiti. Primar je prebila sovražnici na levi roki nadlehtnico, potem jo je pa vrgla na tla, tolkla po glavi in ji ru-vala lase. Huda starka je bila obsojena na 1 mesec ječe.
Telefonska In brzojavno poročila.
Dunaj 12. aprila Ministrski predsednik baron Gautsch bo povabil na konferenco v zadevi voliJne reforme voditelja vseh strank Dotične konference se prično pri hodnji torek.
Zagreb 12. aprila. Danes sta b la zaplenjena „Obzor" in „Pokret", ker sti ckslovno posnela neko notico o preokretu na Ogrskem po aMagyar Orszagu", ozi roma „Budapesti Hirlapu". Včfrrsj je bilo konfisciranih vseh 6 opo-zicionaluih listov radi pon&tiska neke vesti iz „Budapesti Hirlapa".
Budimpešta 12. aprila. Grof Appony je odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s cesarjem radi imenovanja novih velikih županov.
Budtrnpešta 12. aprila. Uradni list priobčuje vladno naredbo, s katero se preklicu je prepoved svobodne kolportaže časopisov.
Bel grad 12. sprila Tukajšnji avstrijski poslanik je protestiral pri vlad radi pisanja srbskega časopisja proti Avstriji in vprašal, kaj je istine na vesteh „Vcssisch-3 Zeitunga o srbski revoluci n mi propagandi v Bosni. Javccst je ogorčena, ker v Srbiji je svoboda tiska, a „Voss. Zestaog" prinaša izmišljotine po nalogu dunajskega kabineta Vlada dementuje vse vtsti o ministrski krizi.      —ut
Belgrad 12. aprila. Rešitev vprašanja o nub&vi novih topov se je odložila na prihodnji teden. Tudi ministrska kriza se bo rešila šele po Veliki ncči.
Jarosiov 12 aprila. Policija je aretovala nekega človeka v hipu, ko je hotel skočiti z brzo-vlaka. Aretovanec je priznal, da se je udeležil uloma v moskovsko banko.
Varšava 12. aprila. V vasi Blonjev pri Varšavi so katoliški kmetje napadli voditelje sekte Ma-rijanistov, ki so se umaknili na cerkveni stolp, od koder so streljali na množico. Nastal je silen pretep, v katerem je bilo 20 oseb težko ranjenih. Vsi ti se bore s smrtjo.
Neapolj 12. aprila. Policija je aretirala 300 oseb, ki so širile vznemirjajoče vesti in izdala naredbo, s katero prepoveduje vznemirjati z neresničnimi vestmi že itak skrajno razburjeno prebivalstvo. Dosedaj se je naštelo 1000 mrtvecev, število ranjencev je najmanj dvakrat tako veliko.
Neapolj 12. aprila Promet je ustavljen na vseh železnicah vsled vladajoče teme, radi praha in kamenja, ki pada z Vezuva. Gosta megla pokriva mesto. Vezu je izginil v dimu in magli. Zemlja se trese in pod površino so čuje votlo grmenje. Ljudje hodgo po ulicah v kri-- k.,h
NcwYork 12. aprila. Maksim Gorki je bil tu navdušeno sprejet Napram časnikarjem se je izrazil, da ruski revolucijonarji ne bodo preje mirovali, dokler ne bo uničen carizem in dokler Rusija ne postane republika.
Gospodarstvo.
— Zaupno naznanilo. Trgovci
in obrtniki, ki imajo kupČijske zveze z Buenos-Avresom dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno informacijo o neki on-dotni tvrdki.
— Dobavni razpis. C. kr. trg. ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški obornici v Ljubljani, da se bo dne 25. aprila 1906 vršila pri po-veljniŠtvu artilerijskega arzenala v Sofiji ponudbena razprava za dobavo svinca, cinkove ploščevine, klobuče-vine in 100 m1 desk iz jalovega lesa. Natančnejši pogoji se doba pri po-veljaietvu arzenala.
— Izvoz jajec iz Rusije. Leta
1903 se je izvozilo iz Rusije na Angleško 27t>8 milijonov7 jajec za 51 milijonov rubljev. Pretečeno leto pa se je izvozilo že ^,780.900.000 jajec. Ako računamo, da znese kokoš na leto 150 jajec, izneslo je pretečeno leto izvožena jajca 85 milijonov kokoši.
Nič ni boljšega in v rabi cenejšega za čiščenje kovin iz zlata, srebra, niklja, bakra, alfenide itd. nego pristni čistilni ekstrakt Globus, ki ga izdeluje   Fritz Schulz
jun., deln. družba v Lipskem, Neuburgu na D„ Hebu na Češkem in Lincolnu pri Novem Yorku, največjih tvornicah za kovinska čistila. Globus čistilni ekstrakt povzroča brez truda in hitro prekrasen trajen blesk; ne obsega škodljivih sestavin, ne praska in ne pušča brazgotin. Čistilni ekstrakt Globus nikoli ne izgubi čistilne moči, se ne maže kakor čistilna pomada in je dosti boljši in in izdatnejši nego vsi tekoči čistilni preparati, ki so na trgu. Izkratka: Čistilni ekstrakt Globus je najboljše kovinsko čistilo, ki je bilo v priznanje odlične dobrote že večkrat visoko odlikovano, nazadnje na svetovni razstavi v St. Louisu leta 1904 z g ran d prixom, najvišjo odliko te stroke. Točna skrb pri izdelovanju in poraba najizvrstnej-ših surovin, v prvi vrsti neuburške kreme-nove krede, ki se v tako izvrstni kakovosti dobiva samo v lastnih rudnikih deln. družbe Fritz Schulz jun., so napravili čistilni ekstrakt Globus za vseobčo čistilo in mu priskrbeli neprestano rastočo priljubljenost. Odkar je firma Fritz Schulz jun. v Lipskem iznašla čistilni ekstrakt Globus, se je ta ekstrakt v stotisoč gospodinjstvih obnesel najbolje in ga rabijo sedaj povsod, po vseh delih sveta. Čistilni ekstrakt Globus se more torej resnično imenovati najboljše kovinsko čistilo. Vsak mesec se ga razpošlje na milijone škatlic, dokaz, da je čistilni ekstrakt
Globus postal neutrpljiv in da je po svoji neprimerljivi  dobroti  edin.   To dokazujejo
tudi poizkusi, prodajati manj vredno blago v slepilno podobnih zavitkih. Varujte se teh ponaredb in zahtevajte izrecno pristni čistilni ekstrakt Globus z varstveno znamko „globus v rdečem povprečnem pasu".
Umrli so v Ljubljani.
Dne 9. aprla: Helena Salcher, godcevh hči, 4 uies , Streliške ulice 15, Catarrhua intest. — Ivan Garvaa, delavec, 68 let, Karolinška zemlja 35, jetika.
Dne 10. aprila: Marija Tovnar. delavka, 42 let, Mestni trg 3, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 8. aprila : Rudolf StariČ, pekovskega pom. sin, 20 mes davica.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze 12. aprila 1906.
ii
i-VU majska ranta.... yJ 90
4*2*/0 srebrni renta   .  .  . 9^80
4% avstr. kronska ran** .  . 99 95
4«/#    ,   zlata       ,   . . 11610
4", »grška kronska renta . 96 80
4?/,     9     zlata        „    . 116 10
V U posojilo dež. Kranjske 99-50
4\i% posojilo mesta Spljet ioo 50
€%•/•      »         -    Zadar 100.--•'- bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .   .   . 10090
4*7, češka dež. banka k. #. I0f>—
«•/.     .      .      „    *. o. 10006 4l',*/t zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
P***- kom. k. o. * i|
10°   pr...... I j 106 ~
•*/«*/• *ftSt-  pisma Innerst
hranilnice..... | 100 50
4*///t list. pisma ogr. centr.
baa.
dež. hranilnice 4 ,« , z. pis. ogr. hip. i V/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4VV* 0Dl- češke ind. banke 4*f. prior. lok. želez. Trst-
Pcreč.....
prior, dolenjskih žal. t*' prior. jul. žel. kup. Vi V: I1/«0, avstr. pos. za žel. p. •
Sročke.
Srečke oa L 1860'/, . • • ,   od 1. 1884 . . . .
. tizske......
9    zem. kred. I. emisije
9    ogrske hip. banke . srbske a trs. 100—
1= 0-
100- -
99 50 100 50
99 90
315 8.'-> 10(135
195 — ^86 50 161 85 297 -30 >
*2-;o -
101- —
turške......i 51 o
srečke
i?l i' 472 50 78
91-
59
51
32--
57
71
5-2 -
100 10
100 —
100 15 116 30
97 -116 30
101 — 101 50
100 -
101 90 100 15 100 45
101-30
K-7- —
50
100 60
100-90
100*50 10150
100-3\7 85 101 35
197-
288 W 1G3 85
9 n
912* 272 50 110- -162-50 26 40 182 5;> 84-97 -66 80 53
34 -03 -76 532
iastttea
kreditne » •  • •
?siomoške u • • •
Krakovske „ .  • •
Ljubljanske » ...
avstr. rdeč. križa      % • •
Ogr       , mu**'
Rudolfove v    . • •
iaicburške « • • « 'hin&jake kom.  „    . « •
Delnic«.
južne železnice.....
državne Železnice .... *Wstr.-ogrske bančne deln. V/str. kreditne banke    . . Ogrske     m m       ' -
Zivnostenske • • • Premogokop v Mestu (Brii-v Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   . . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. dražbe 4vstr. orožne tovr. druii>v Češke sladkorne družbe
Val««*.
C. kr celda...... 1133 1188
10 franki....... 13 i; ;r,
marke  ....... 33 45 2353
Jovcrriigfls.   ...... 2398 24 06
Marke......                        • 117-40 U? 60
Ušfei baijfceird .   .   *   . 95 75 95 95
Sublji........ j: 253 254 -
eSarjS........ ]    4 84; 5--
Žltne oene v Budimpešti.
Dne 12. aprila 1906. Termin.
120 7.» 127 75
KS7 50 68S 50 10i:> 1049
I vsi 50 osi ;><>
j 82 > —! 822
I 243 50 214 50
653 657 -
55650 557 50 '260 )•    2J80 -
! 564 25 565 75
27-1 75: 27i" TJ.
582 58S -
152 — 154-—
Pšenica za april . . oktober
za 100 fcj K 1686
Rž ■
Koruza Oves
april  .  . .
oktober . .
maj....
julij    .  . .
april  .  . .
oktober . . EfeKtU Vzdržno
100 100 100 100 100 100 100
16 70 1342 1368 1358 1378 15 98 12 78
Meteorološko poročilo.
7uto» uad morjem 108 1  Sredoji /r»<:tl U It HM mm
-3 I   <3aa ^   i i
V   (II l
barometra
a. >
V.-Trov,
11. 9 IV.    744 3     12 0 lirezvctrno jasna
12  7. *J. „  2 pup.
741 9 1 1   l.n zv.'trno JftMO.
742 4     21 2 «r./.svzhod jaano
Sn-dnja vč«r?ijSnja t«rrapcratiira: 12 <>■>, nor tnale: 8 9°   — Padavin/, v mm 00
Zahvala.
Za prt-inuoge odki"it<».-»r<'-ii<* >K>kaze sočutja med boleznijo iu ob Hunti iikrrno Iju Ijenrga soprojf-i, g«>spod.i
Alojzija Kosa
reatavraterja wpri Levu '
izrekamo vsem prijateljem in znanrt-in avojo n:ijtop!t jso zahvalo
Posebno ae zahvaljujemo slav. veteranskemu koru, „Društveni godbi-, pevr-kermi društvu „Ljubljana", liub-l'an-kemu „Sokolu*, zadrugi gostilni carjev ter pokojnikovim prijateljem od vojaške godbe e. kr pešpolka wt 27. Zahvaljujemo ae tudi vsem darovale- ru krasnih veueev s prošnjo, da ohranijo pr rano umrlega pukouik.i v blagem spominn.
V Ljubljani, 11. aprila 1906.
L-,1   Žalujoči ostali.
Uradnik
vešč slovenščine in Demr.tine, išče za popoldue v kaki pisarni primerne službe.
Ceu j ponudbe pol MA. H." na upravu  „Šiov. Naroda-. 1328 s
Naprodaj je krasno ležeča
graščina
pripravna tudi za industrijske uameoe.
Ponudbe pod ,,Ka<;f 1906'1 v Celje poste restan'e. 1326 I
Išče se k 2 dečkoma (učencema)
gospodična
ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu;
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda u. 1308— l
Stanovanja išče
za avgustov termin mirna stranka (dve osebi) Obsega naj 2 gobi. — Ponudbe z navedbo cene se prosi na upr. „Slov* Naroda" pod „J. P. 25". 1367
Zaradi pomanjkanja prostora se proda po nizki ceni skoro popolnoma nova;
hišna oprava
iz trdega lesa, skupno ali posamezno/
Poizve in ogleda se pri g. Jos. Pollaku, trgovcu na Sv. Petra cesti 9.
1348
Velika, svetla
1347
i
raslimi soba
v Frančiškanskih ulicah St. 8 v I. nad. s posebnim vhodom se odda.
Pofsre se pri g. Jos. Pollaku, trgovcu na Sv. Petra cesti 9.
/^J      _ Wawovt|em> leta 184?.
L SLIKARJA J
N£m0V IN QRBOV   1**7 p
BRATA EBERL[
IlfIRIIANn MikioSiČeva cesta 5t. 6. Jr
uuBunnn, lgriškč ulice Jt 6_ _ e^
\ - Telefon 5t 154-- f*%)
L>.-*kIx>
•1*   •!» •!» *jr* »i* *\* •!»      «1* •!* .i«
«£cnitnei ^ ponadbd.
Uči elj (28 let) bi se takoj poročil I izobraženo, dobrosrčno gospico v starosti od 17 — 25 let, ki ima tudi nekaj premoženja. 1735-1
Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na unravuist*.» „Slov. Naroda4* pod „Slučaj11.
j* *
i
T.
)rva za kurjavo
ikor tudi žaganje za pa-jvanje In steljo se lahko obi v parni žagi A. DE« HENGI z čenši s 1. aprilom po jako ugodni ceni.
1185—6
iteligenten, zdrav, vojaščine rostp
mladenič
isedaj v službi pri nekem  u pokoj e-?m majorja, Želi prem eni ti svojo sla »o kot strežaj najraje v mesto ali na jko graJBČiuo. 1321 2
Ponudbe pod šifro „Zvestoba J06" na upravn. „Slov. Naroda".
Pod ugodnimi pogoji se proda v agorju ob Savi
majhna vila
zraven okoli 400 kvadratnih metrov reta, pripravnega za zidanje. Vse vkup ži ob deželni cesti in je pripravno za ako kupčijo ali obrt. 1193 6
Pojasnilo daje Josip Bossi v rbovljah.
i ■ ■
e predelani ali še nepredelani, kakor adi škornji se dobivajo en gros naj-*neje pri 1234—5
L. Pressburger & sin
■a Dunaju XX. 1.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000'-.
Podružnic« v CELOVCU.
Kupuj« 1h prodajm
vse vrsto rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, varat, novcev
in deviz
Promete Izdaja k vsakemu žrebanju.
■
vrednostne papirje vnovCujo sapale kupona. Vin kulu je in devinkulujs »npl te lihiiio
in
ZnvvaurcLj« mm&icm prota hrvuranaJ. lasnrcLtoi. vojnskn žonitninsko kavcijo.
Podružnica w 9PLJETU.
Dasarnt  vin«« aprejsnui
v tekočem računa ali na vložne knjiftioe proti □godnim obrestim. Vloženi denar obreetaje od dne v oge do dne vsdiga. 3—42
Promet s čeki in nakaznloaml.
Sprejmem takoj dva spretna
pomočnika
v trajno delo.
1333 2
IVAM REBEK
ključavničarski  mojster  v Celju.
Učenko
iz boljše hiše, 15—16 let star>, veščo slovenskega in nemškega jezika, sprejmem v manufakturno trgovino.
Naslov: Anton Ogrin v Novem mestu. 1360—1
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
razpisuje mesto
uradnika
ki se, ako bi se potrebno kvalificiral, nastavi v kratkem času kot uradni vodja. — Poleg jezikovne zmožnosti se zahteva strokovno znanje poslovanja v denarnem zavodu.
Nastop službe in plača po dogovoru.
Prošnje se vlagajo do 15. maja t. ). na naslov: dr. Vinko Gregorič, predsednik „Vzaiemno podpornega društva- v Ljubljani. 1313-2
stanovanj
a po dvema sobama, kuhinjo, drvarnico in vrtom se odda za avgustov termin ▼ Spod. Šiški pri M. Lavrenčiču.
Proda se pod Jako ugodnimi pogoji
hišo z vrtom
(700 kvadratnih sežnjev) v Ljubljani. Posestvo je posebno pripravno za vrtnarje ali za trgovino z lesom.
Pojasnila daje Josip Vidmar, dežni kar v Ljubljani. 1322 2
Almn bar. Veczay I
v Gradcu izjavlja: Zelo učinkujoče in izbornega ukusa je
v
Z
G. Piccolija
lekarnarja
v Ljubljani« Dunajska cesta.
Pollitrska steklenica velja 2 kroni in se vnanja naroČila izvršujejo
V tOČno. S730 3
Pri občnem zboru Prve dolenjske posojilnice reg. zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki dne 4. aprila 1906 te je računski sklep z bilanco za trideseto upravno leto 1905. sledeče potrdil:
A. Bilanca.
t. 876
1355—1
Imetje
Znesek
1 \
3 j
4 P
5 f
6 jj
l\ I
10
li
12
K
203117294 2290173
Posojila I.........
Posojila II........
Zaostale obresti posojil..........
Naložen denar........,  .  . • .
Vrednostne listine............
Narasle obresti.............
Vrednost dveh srečk...........
Knjižice in tiskovine........*  . .
Inventar prejšnjega leta....... 300-—
doštevši 1. 1905 ......... 59433
2054074 67 33339 53 55791 81 17888 — 1588 73 56 613 32
894 33
odpisu........ . 89'40
po 10
Vrednost hiše Št. 15 v Metlik Vrednost graščine v Metliki Gotovine koncem leta 1905
804 93
16000 50000 47321 08
2277478 07
Dolgovi
Znesek
1 597 deležev po K 36 ..........
2 Hranilne vloge.......K 199810923
3 Kapitalizovane obresti.....K 7527683
Nevzdignene dividende.........
Predplačane obresti posojil.......
Izposojila..............
Neporabljen dobiček iz leta 1904 .....
Rezerva:
do konca leta 1904 ......K lOOOOO-
obresti leta 1905 .......„' 4500-
iz čistega dobička leta 1905    .   . 5500'
Cisti dobiček............
21472 —
2073386 06
426-10254 01 50000-
450-
110000-11490 —
2277478 07
B. Denarni promet.
Dohodki
Znesek
K
1 H Vrnena posojila............j 638941 40
2 U Prejete hranilne vloge..........; 805683 50
3 ,j Prejete posojilne obresti.........I 113621 66
4 ;i Vplačani deleži...........•   • !| 2232
5 Vzdignen naložen denar......,  .  . 30000 —
6 !! Izposojila...............II 50000 —
Prejeta stanarina iz leta 1904
Razni dohodki.....,
Prehodni zneski
480 6291 10 728 53
10
Stanje gotovine koncem 1. 1904
Skupaj
1647578 19 31834 60
1679412 79
>
o>
Izdatki
Znesek
K
Dana posojila.............|| 807925 21
6 7 8 9 10 11
12 13 14 15
Izplačane hranilne vloge
Izplačane hranilne obresti.........
Izplačane obresti izposojil........
Upravni stroški:
plače............K 639624
kurjava in svečava.......„ 206-40
poštnina...........„ 26021
razno............. 2602 05
Naložen denar .......
Za dobrodelne namene ....
Izplačani deleži.......
Prehodnji.........
Nakup inventara......
Davek:
rentni...........
zemljiški za Črnomelj .... zemljiški za Metliko ....
pridobninski........
hišna najemščina......
neposredna pristojbina in osebni
Razni izdatki.......
Poprava in uprava poslopja . .
Tiskovine.........
Izplačane dividende .....
K
119127 111-44 58-85 841881 90195 6724
687062 71 11524 63 1070 98
9464 90
85691 81 908 2160 728 53 59433
10749|56
878 70 6345 41 1462 94 5524—i
16   Stanje gotovine koncem 1. 1905
Skupaj
1632091|71| 47321 08
V tekočem letu je bil promet ta le:
Vseh dohodkov je bilo.............K 1679412 79
Vseh izdatkov pa    ....   i.......... „ 1632091 71
1679412 79
1355^1
toraj skupni denarni promet ...........K 3311504 50
Zadruga obstala je konec leta 1905 iz 337 draštvenikov, izstopilo jib je 18 (osemnajst) iu pristopilo 16 (šestnajst).
Društvenih deležev je bilo konec leta 1905 — 597, nazaj plačanih je bilo 58 (oseminpetdeset) ia vplačanih 60
(šestdeset).
To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, da je računski sklep in bilanca v zadružni pisarni v Metliki Št. 15 od danes naprej pa do 30. aprila t. 1. vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo I dolenjske posoj Inice v Metliki
dne 9. aprila 1906.
Otmar S turni 1. r.
blagajnik.
Frana Oustin
Leopold Gangl 1. r.
ravnatelj.
Franc Jutrai
odbornika.
Anton Bajmer
preglednik.
Posojilnico v Radovljici
razpisuje službo
praktikoma
z začetno plačo K 80-— mesečno. Prošnje je vlagati do 16. aprila t L
1299-3 Ravnateljstvo.
Trgovski učenec
ki ie dovršil dve realki v Ljubljani in je bil že eno leto in pol v praksi, Želi vstopiti v kako trgovino z mešanim blagom in železnico, da se popolnoma izuri, ker bo prevzel pozneje sam trgovino. Najraje bi vstopil v Ljubljani, ako tam ni mogoče, tudi v večjem kraju na deželi.
Pogoje pove šolsko vodstvo v Starem trgu pri Ložu. 1332 2
Izseljenci v Ameriko
(skozi Nizozemsko ali Francosko), obračajte se zaradi točnih nasvetov najboljše
na generalno agenturo za izseljevanje
A. M. Natural, Basel
ifi. Jfatural, £c Cottltre 6 Cie.) »«6-2 31.    Hochstrr sse    3 1.
ki vas točno odpremi po nizki ceni in s skrbno postrežbo samo s parobrodi
najnovejšega sistema, z dvema vijakoma
Ces. kr. avstrijske    (£|    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. želez*«* v Betjafeu.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra I9S5. lata.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga aa Trfctt. Ob 12. url 24 m ponoči osebni rtaric v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Gttdnrtz, Franzensfeste, motnost, Monakovo, Ljubno čez Selztai v Aussee, S o In o grad, čez Kiean-Reifting v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten.
— Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mara«, Matnerndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Štev*, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez A mulinu na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celo vse, Moti Giodmtz, Ljubno, Selztai, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inom ost, Bregenc, Curih, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Tffett, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein- RetfHag v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči *sebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni .oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m rjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istetako.
- - On 1. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Prstni K Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Mo-«akovo-Trst dtrekt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Jsl, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Giodmtz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni viak iz Trnrža. — Ob H. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage
S: Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, zon Budejevice, Lmc, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru. Bad Gastein, Sofoograd, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne teebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega,
teofflOSta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Lfubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztai, od Inomosta in Sofeograda, čez Kletn-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francozih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Ie Strate, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhodi Ia Hnliljmu drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — Prihod v Ljnbljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki. Ob 6, uri 49 nun. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 ni ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pced krajevnim časom v Ljubljani. 1
613-10
Minka. enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, sliši, kar zapovem: Kupuj testenine, ki meni diše,
A to so ljubljanske! zapomni si že!
Reci trgovcu, naj ti drugih ne vsiljuje, On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeluje. No, Če ne bi imel ljubljansko blago, Izrazi mu željo — preskrbel ga bo.
Gospodinja.
u Prevzetje 81 1 ueuSKe tuorniSKe restnurncHe.
Usojam se cenjenemu p. n. občinstvu vljudno javljati, da sem s
h aprilom t 1. prevzel
tuernijrt© rejtauraeijo. |
Trudil se bom, da zadovoljim z izvrstno, ceno kuho, z zajamčeno pristnimi vini in s točenjem predobro znanega gosskega marčnega piva svoje cenjene goste, jjj Obilega obiska se nadejajoČ znamenja udani
ij) 13621 Jožef Manhardt.
K4
1364 1
Moderni
I! klodučavinasti, svilnati in plišasti
lobuki
■
izdelki tvrdk Htfckels Sdhne, Jos. Pichler m Wilh. Pless
po najnižjih cenah* v trgov ni s perilom, klobuki in z modn.m blagom
O* J. JEIAMANK
v Ljubljani, na Me&taem trga fctev. 8.
mM
31
obus
čistilni ekstrakti
čisN boljše kakor
vsako drugo koviusko čislilo]
01
co
n
x *
za Telo noč teto izbrano zalogo
& $m^»xxxxit.itxiomxxxxx x x wn mumnn
R. MM, slaščičarna v Ljubljani i
priporoča 1282—3 X
K
j pirhov, velikonočnih zajcev, atrap in j| x različnih bonbonjer, dalje vsak dan sveže g H pince, tituli, orehove, mandljeve in rozi- * H nove potice, prezce, šartetj, tort2, naj- & H ftnejše pecivo in bonbone. *
tt - Zunanja naročila točno. : g
—*5- Specialiteta:
turistovskg srajce,
belo in barvasto perilo iz angleškega eefirja, gole niče , izbrani vzorci,
kravate "•g
za vse različne okuse, daje specialitete Švedskih
rokavic * 9la?e ia Bra*nefla usnia
brezhibne priložnosti :-:
1343—2
najboljši izdelek priporoča
Alojzij persehe
v Cjubljani, Pred škofijo št. 21.
F.M.NETSCHE
c. kr. dvorni jp dobavitelj
3 V Ljubljani Sv. Petra cesta št 3?
„Pri ueliki tovarni"
priporoča,  strofo  Trelilsar^slso zalogo
narejenih oblek za gospođe, dečke,
dame in deklice.
Slavno p. n. občinstvo si usojam opozarjati, da imam tudi zelo veliko fino izbiro 1323 2
salonskih in oblek s frakom smokingom in jaquetom.
oddam po najnižji ceni.
o
s pripravo, tudi jako pripravna za pe-karijo in mesarijo, se odda.
Kje — pove upravništo „Slov. Naroda". 1287-2
Prodajalka
(maDutakturistka), vestna in pridna, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme.
Ponndbe s sltko, (ki se takoj vrne) na apravnj&tvo .Slov. Naroda11 pod iiMaj 1000". 1338-2
l!
Dvorski trs it. 3
pnd ..Narodno kavarno"
Od   8.   aprila do 14   aprila 1906:
Zanimiv pohod 1350
Carigrada.
Houo briunica.
-----*----——"
Slav. občinstva vljadno naznanjam, da sem i danasujim duetn Otvoril
ovo brivnic
na Dunajski cesti št. 11
( triihl Irlio * »* hUu)
Zagotavljajoč točno, čedno in ho-liduo pohirezbti se priporočam za muo-gobrojui obisk z veiespoštovanjem
Ivan Kosec
brivci*
na Dunajski cesti štev. 11.
13BB 1
Knjižna novost!
$, Jiškcrc:
Jvfučeniki.
SiiKe iz naše protireformacije.
Cena: bros. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 R 50 h, po pošti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška
knjiga obaega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansku škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njeuem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mnčeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenee 54 37
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v Ljubljani.
Spomladanske
oblekMospode obleke u dečke paletote > dame plošče z, deklice
o največji izbiri.
+ + najnižje cene! * +
Gričar & Heloi
Prešernove ulice Štev. 9.
najnovejša iznajdba!    10.000 K za ha] W]im
Ti   ^  r>    i_i -y T
* v
najcenejs najodličnejše
najsnažnejge
««8 1)
najsplošnejše
sajoce
a A     -j* k ifca o  č? sv il
v obliki paličic   —  Ne samo zm  %ne !*«• »ft*i«*> ampak tudi za pohištvo iz lesa in usnja, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Osrednja prodaja: JOSIP ZUG, Dunaj, II 3, Ob. Donaustrasse 101. /iHi«£e v b. ti  i4iMn : Henrik Kenda, I. Korencan, Anton Krisper, Vaso
Petričič in Viktor Schilfer.
	
velikonočne pi	'oznlke
jajo iiujcene}^: obiske za dame, gospode, deklice In dečke koiior tudi klobuke In slamnike za gospode in dečke.....
»Angleško skladišče oblek"
- - - 0. BERHATOUIC - - -
v Ljub jani, na Mestnem trgu štev. 5-
Velikonočno na
dvakrat na leto iu sicer o Veliki noči
in o Božiču pojavljajoče se specialitete: 1
eDskeso piva
iz tiberSke pivovarne in sladarne v Jffaffersdorfa  na Severnem Češkem
se prične splošno In po vsej monarhiji
no uelibonočno nedeljo, dne 15. aprila.
■
Točilo se bo v Ljubljani izključno samo:
v hotelu „pri Maliču"
aooo o
0
O O O O O O
o o o o
O
o o
o o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
4")
«
m
d
'S
•M
S
N
0 JE
>
«
n
0
K
0
K
0
K O II
0
K 0 X
0
K 0
n
0
II 0 * 0
K 0 K
0
K
0
n
0000000 OOOOOO 0OOOO0O0OO0
0 O
Naznanilo za gospode.
Zaradi   obnovitve prostora, se prodajajo sledeče stvari po Izvirni ceni:
5rojcc za gc5pcdc, bele in betr-
ua5te,   penecne jrejce, 5pcdnje
h)Icače, ci^ratniKi, zope5tnice, naj-
belj|e blage, ^rajce za tari^te od
80 \{r. naprej, normalno perilo, ne-
gauice,   rol^auice,  žepne ratiee,
platnene in bati^ta^te, ovratnice,
najlepši, elegantni uzorci.
Skrajno ceno«
Poštne pošiljatve od 20 K naprej franko.
Karel Recbnasel
v Ljubljani, na Mestnem trgu 24.
M M
0
U O
K
0
M 0 K
0
n
0
K
0
K
0
M O K
0
H 0
K
0 K 0 X
0
X
I
o
4
N
3
i
0 0
o
0 0 0
O 0 O 0 0 0 0 0 O
0 0 0
0 0 0 0 0 O O 0 0
0000000000000 000 000 00000O000
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemfiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1.