Leto XV. V Celju, dne 23. junija 1905,1. Stev. 49. LISTEK. Pozabljeni . . . Spisal I. IskraC-Drameljski. I. Bilo je veselo in hrupno pri bogatem Mraku. Zunaj je bila noč v zgodnji pomladi, še mrzla in neprijetna, po kateri pa često nastopi lep spo-mladnji dan. Pozno je že bilo, in še so .napivali gostje staremu Mraku, želeči mu ob njegovem godu še mnogo let. Stari gospodar pa je odki-maval, češ, da sluti kmalu konec svojega življenja. In sklonil je sivo glavo k mizi, kakor da bi kazal, kako voljno se podvrže trdim zakonom življenja. Bogati Mrak ni bil tukajšen domačin. Pred nekaj leti si je bil kupil to rodovitno posestvo v lepem kraju blizu trga. Imel je denarja, da bi lahko- živel gosposko, a očividno je ljubil pri-prostost, delo in najrajše občeval s kmeti. Bil je vzgojen v ponižni kmečki hiši, in ona skromnost izza mladih let ga je spremljala vse življenje. Nekdaj je tržil z lesom; imel je pri podjetjih srečo in pridobil si je lepo imetje. Ko mu je K osivela glava, si je kupil dom na deželi, da bi se odpočil in preživel v miru poslednje dni. Toda na kmetih ljudi zanima kolikorkoli vsak človek, tembolj so ljudje govorili o Mraku, ker so vedeli, da je bogat. Vse je ugibalo, komu bo zapustil premoženje; žena mu je že davno umrla, in otrok ni imel. Tudi o kakih bližnjih sorodnikih ni bilo slišati. In gotovo je 'bilo to tudi nekoliko uzrok, da so ljudje ponujali Mraku prijateljstvo in se mu dobrikali. Posebno bližnji Mlinarjevi so se Mraku laskali kar največ mogoče v nadi, da bi on preskrbel enega od njihovih obilih otrok. Ti prijazni in skoro vsiljivi sosedje so bili ta večer menda vsi pri Mraku. Domače služabništvo je večerjalo v kuhinji, in kakor so bili oni v hiši veseli, so ti bili čmerni in razžaljeni. Navada je bila pri Mraku, da so vedno skupaj obedovali in večerjali, in gospodar je s posli občeval kakor eden izmed njih. Ta večer pa jim je bila odkazana miza v kuhinji. Najhuje boli ljudi, če se jih ne upošteva, če so zapostavljeni in ponižani. Tako je bilo tudi na videz pri Mraku. Posli so godrnjali. „Kaj pa smo mi, da so nas pognali iz sobe ? Ali nismo enakovredni z Mlinarjevimi, da ne smemo z njimi sedeti? Ali je to pravica: Mi delamo, oni pa posedajo k mizi, da pojedo, kar je boljšega. In kaj so ti Mlinarjevi? Lenušni ljudje, zadolženi in povsod malo spoštovani"'. „Dobrikajo se stricu, ker bi radi podedovali, kar smo tudi mi pomagali pripraviti in pridobiti"', je jokavo dejala Vefka, ki od jeze in žalosti ni mogla jesti. Vefka je bila štirindvajsetletno dekle in že od desetega leta pri Mraku. Kakor navadno vsak človek veliko ceni svoje delo v prid drugemu, tako je tudi Vefka mislila, da ima večjo pravico pri Mraku, kjer je zdaj gospodinjila. Upala je, da podeduje za gospodarjem, zato je imela težko sumnjo na Mlinarjevo Minko, ki je hodila pomagat k Mraku in očividno bila njena tekmenka, In bridko se je pritoževala. „Ti Mlinarjevi vedncr iščejo, da so sami s stricem,- da lahko mene obrekujejo. Vem, da jih nagovarjajo, da bi naredili oporoko in zapisali na Minko. Ta napuhnjenka vedno nosi kaj sem. čeravno imamo pri nas vsega več ko oni."' „Če tako narede, da vzame Minka potem mene. pa naj njej zapišejo"', je dejal mlajši hlapec,, ki je Minko rad videl in se nadejal, da vzame kdaj Mlinarjeva njega. V varstvo narodnostnih manjšin. Cesarski namestnik kraljestva Češkega je v zadnji seji minule deželnozborske sesije napovedal, da v jesenskem zasedanju vloži predlogo 0 delitvi deželnega zbora v nacijo-a 1 n e kur i je. Po te^j kurijah se ima zagotoviti nemški manjšini na Češkem zastopstvo v deželnih institucijah in deželnozborskih odsekih. To niso one, od Nemcev zahtevane kurije, ki bi imele veto-pravico, ki bi mogle prepovedati, za-braniti, kar bi ne bilo Nemcem po volji v narodnih zadevah, vsekakor pa pomenijo prvi korak k narodni avtonomiji in gotovo varstvo za pravice manjšine. Zakonu, ki bi zagotavljal narodno enakopravnost v jezikovno mešanih kraljestvih in deželah, se gotovo nikdo ne bo zoperstavljal, gotovo pa morajo vsi avstrijski narodi, ki nimajo , sreče, da bi stanovali na Češkem, protestirati zoper to, da bi se avstrijsko vprašanje poskušalo rešiti samo v eni deželi in samo na korist ene manjšine. Prav takšne kot na Češkem so razmere na Štajerskem, samo s to razliko, da smo na štajerskem v manjšini Slovenci. A dozdaj še nismo f >*r "bi vlada v tlrašcu napovedala kakšno -pijeJijgo v varstvo manjšine! S tem, da vloži vlada zakon o nacijonalnih kurijah edino v enem deželnem zboru, in sicer v onem, kjer se e gre za zaščito nemške manjšine, bi vlada oficijelno priznala,^da smatra slovansko deželno-zborsko manjšino za ljudsko zastopstvo nižje vrste in nevredno varstva. Ta odlok bi čutili Slovenci in Hrvatje, ki smo rkočeni pod nož nemškim in italijanskim večinam, flot krvavo provokacijo, ki moravzbu-[ d i t i splošen upor, velikansko ogor-Ičenje, kakor morda vlada ne pričakuje! I. Narodni boji, razmere so si na Češkem in 1 Štajerskem v mnogih točkah popolnoma podobne. I Kakor češki Nemci imamo štajerski Slovenci ■ popolnoma okroženo lastno ozemlje, kjer prebiva ■ kompaktno nad 400.000 članov našega naroda. H deželnem zboru v Gradcu smo Slovenci v znatni manjšini, in niti najmanjše nade ni, da bi kdaj dobili večino. Torej bi ostali na ta način na večne čase pod komando graških gospodov. Že malone celo stoletje se Slovenci na Štajerskem borimo za primerno zastopstvo v deželni upravi, in koliko smo dosegli? Ako uvede vlada na Češkem nacijonalne kurije, bi bilo to načelnega pomena, in ta princip bi se moral uveljaviti tudi pri nas, na Štajerskem in na Koroškem. Ako vlida upelje narodnostne kurije na severu, potem imamo tudi mi na jugu enako pravico. Z uvedbo narodnostnih kurij bi slovensko stališče na Štajerskem znatno napredovalo, ustvarjen bi bil temelj našemu narodnemu razvoju in napredku. Seveda je treba mnogo truda, predno se kaj doseže, ali druge p<]ti ni! Gledali bomo na sever, in kakor bodo ondi se razvijale razmere, po tem moramo uravnati svoje delovanje: Vse narodne sil.e, vse moči osredotočiti v dosego tega cilja, ki je za nas velikanske, življenske važnosti. Z lepim narodnostnih kurij ne dosežemo, ker se jim bodo upirali v prvi vrsti Nemci, ki so le ondi za ravnopravnpsf, kjer niso gospodarji, kjer ujm • ^olutn^ffi^l ■d.i bi /.atirali- :&rngodJ pa, kjer imajo brezpogojno oblast v rokah, jo kruto zlorabljajo in vsako enakopravnost brezobzirno teptajo. V boj nam bo treba stopiti tudi napram vladi, oni vladi, ki krši avstrijske zakone, da je v stanu tlačiti slovenski narod. Dokler ne bo prisiljena zavzeti se za nas, za naše narodne pravice proti navaljujočim Nemcem, ne bo storila ničesar. V tej zadevi imajo pač naši poslanci, deželni in državni, prvo in zadnjo besedo. Oni so naši konzuli, narodni zastopniki, ki imajo dolžnost braniti, zagovarjati, potegovati se za slovenski narod. Razmišljajo naj o tem in začno energično akcijo! Okrajni šolski sveti ter slovenski jezik. Da je naša narodna zavednost šele v prvih povojih, nam ne dokazujejo samo naši okrajni šolski sveti, ki uradujejo vse po nemško, temveč tudi krajni šolski sveti, ki mislijo, da morajo vse slepo ubogati, kar čitajo v uradnem listu našega glavarstva. V 15. letošnji številki tega lista beremo, da se zahteva za spisovanje razkaznice A kot izkaz o stanju ljudskega šolstva tudi sodelovanje krajnega šolskega sveta. Da, krajni šolski sveti morajo v neki meri ubogati ukaze okrajnih šolskih svetov, toda, le tedaj, če se opirajo na postavne ali zakonite pogoje. Razkaznica A ali pravijo ji tudi tabela,A, je samonemška tiskovina, ki nasprotuje pravicam slovenskega jezika, ona je v največjem nasprotju s členom XIX. znanega državnega temeljnega zakona; zato slovenski krajni šolski sveti niso dolžni pri njenem spiso-vanju tako dolgo sodelovati, dokler ne dobi ona slovenskega besedila. Vsak krajni šolski svet se torej lahko izgovori in neovrgljivo izpriča, da ne more za razkaznico A izročiti niti zneska, niti ne more sodelovati pri njenem spisovanju tako dolgo, dokler ne bode ona in okrajni šolski svet ustregel členu XIX. imenovanega zakona. Vlada in njeni organi so dodobra prepričani o iišCši flepšfi: zau^fiftVajb'"krajnelolske sVete' kar v uradnem listu komandirati: „P3ačaj. pa pojdi!" ker vedo, da se dozdaj še ni nobeden ud niti okrajnih, niti krajnih šolskih svetov ganil z zahtevo, naj se vse šolske tiskovine brez izjeme izdajajo v slovenskem jeziku, in vendar sede v teh korporacijah duhovniki, učitelji, po nekod celo odvetniki, ki pravijo, da so baje Slovenci. Ako se zadeva zdi našim možem malenkostna, ne moremo drugega odgovoriti, nego to, da obstoji vsa narodnost iz brezštevilnih malenkosti. Kdor torej prezira v malenkostih naše jezikovne pravice, je sokriv, da se naše pravice sploh zapostavljajo. Mi smatramo okrajne in krajne šolske svete za narodovo zadevo, saj volijo njihove ude po večini občine in okrajni zastopi, zato morajo te korporacije in šole vedno ustrezati narodovim pravicam in se ne smejo nikdar postaviti ž njimi v nasprotje. •rerfništvo je * Schillerjevih ulicah «t. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na ter velja za Avstrijo leta 4 krone, 3 mesece 2 dežele toliko več, kolikor leto 13 kron, pol leta 6 pošilja rsau torek in petek na leto 8 kron, pol Za Ameriko in druge poštnina, namreč: Na 50 vin. Naročnina se se vnaprej. Za Inserate se plačuje 1 krono temelja« pristojbine ter od vsako petit- vrste po 20 vinarjev u vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popMt V zadevi omenjenih tiskovin je najkrajša in najbolj praktična pot ta, da odrečejo v prihodnje krajni šolski sveti pogojno svoje sodelovanje. Ako bi se jim zažugala globa, je okrajni šolski sveti ne smejo izvršiti, ker tiskovina ne ustreza zakonitim pravicam slovenskega jezika. Žalibog še ni dozdaj nobeden slovenski okrajni šolski svet sklenil slovenskega dopisovanja s šolskimi vodstvi. Tu gre vse gladko po nemško, kakor tam gori v blaženi Nemčiji. Naši možje nosijo nagobčnike, vlada je zadovoljna ž njimi; narod pa ni, da bi moral biti! Ničesar se naši okrajni glavarji in organi vlade sploh bolj ne vesele, kakor če naši možje k vsemu molčijo in da slovenska nezavednost še vedno kot sramotni kontumac pritiska svoje ,.nagobčnike" celo na usta takih Slovencev, ki hočejo biti narodnjaki. Na Slovenskem imamo pač še vedno prostovoljni kontumac jezikovnih pravic! Tovariši abiturijenti! Prvič Vas vabijo akad. društva treh vse-učiliških mest združena v svojo sredo. To ujedi-njenje lahko imenujemo znamenit pojav v slovenskem dijaštvu. Slovenski dijak še pred par leti malone samemu sebi prepuščen postaja s o c i j a len: čuti, da je član skupine, s katero sta si dolžna medsebojno podporo. Z nastopom in napredovanjem narodno-radikalne struje je brez dvoma napredovalo vse slovensko dijaštvo. Ta struja je tudi uveljavila načelo složnega dela z a s k u p n e težnje, da tako priuči vsaj bodoče voditelje oni umetnosti, ki jo sedaj vladajoča generacija, žal, premalo pozna. Ta sloga ne more in ne sme prekoračiti načelnih razlik. Ne gojimo nikdar sovraštva proti dijakom, ki so naši struji nasprotni; saj sovraštva razmerje do njih niti vredno ni, ampak prej pomilovanja: na eni strani onemoglost in nje sestra zavist, ki se še včasih povzpne do produkcije kakega strupenega članka o tistih radikalcih, ki so zvezani z Rimom, čeravno je danes vsem mislečim opazovalcem jasno, da je edino naša struja zaskočila pot klerikalizmu v dijaštvn —>- na -drugi strani klerikalni fanatizem in zelotstvo: skoro se človek sramuje povedati, da obstaja slovensko akad. društvo, ki je vprašalo svojega škofa, ali sme biti v društvu ,. Ljubljanski Zvon" . . . Naš program Vam je znan že iz delovanja naših članov, najbolj pa iz „g 1 a s i 1 a narodno-radikalnega društva „Omladine", ki smo jo osnovali v napredek slovenskemu dijaštvu. Naš program Vam je znan tudi iz delovanja naših f e r i j a 1 n i h društev. Da se jim takoj pridružite v narodnem in socijalnem delu, Vas s tem najuljudnejše prosimo/ O našem programu pa boste čuli in lahko sami enakopravno razpravljali na I. shodu narodno-radikalnegadijaštva, ki ga priredimo letos v Trstu. Upamo, da s številnim po-setom tudi Vi odobrite naše namene s katerimi Vefka se je nato jezno obrnila od mize,' kjer so večerjali posli, in užaljena je spoznala, da tudi doma niso na njeni strani in se ne potegujejo za njo. In dekle se je spustila v jok, tako jo je spekla misel, da bo kmalu povsod zapostavljena brhki Minki. Mrak ji je bil nekoč obljubil, če bo pridna in dobra, da ne bo pozabljena. In potem je to na vasi pravila, kakor bi že bila čisto zagotovljena njena dedščina. Odslej so se začeli boljši mladeniči zanimati za Vefko. Ona je to čutila in se začela prav zalo in prešerno oblačiti, in vsa radostna, da ne bo pozabljena na svetu, je bila kakor spomladni metulj, ki veselo leta po toplem zraku in ne misli na burjo in sneg, ki še lahko pride. Mraku pa to ni bilo po volji. Občutil je da se Vefka veliko bolj briga za obleke in družbo kakor zanj. Čutil je, da ji je vse drugo bolj na srcu, nego on, in da ni od daleč takšna, kakor si je želel, da bi jo mogel vzeti za svojo hčer ter ji zapustiti premoženje. Bolelo' ga je to, ker je imel denar ter je hotel storiti dobro. In ker se je Mrak pritoževal nad Vefko, da misli le na obleke ter da zahaja v lahkomiselne druščine, doma pa zanemarja svoje dolžnosti, so se mu ponudili bližnji Mlinarjevi. da mu hočejo hočemo vsaditi sedanji in bodoči slov. omladini trajno v dušo mesto naših nad •— Trst. Verujemo v bodočnost slovenskega naroda. Tega čuta, — iz katerega nam teče navdušenje, požrtvovalnost in veselje do dela , pa nimamo kakor fatalisti: dosledno hočemo jačiti vstvarjajoče sile vseh delov slovenskega naroda in tako pomnožiti njegov duševni kapital v znanosti, umetnosti, nravnosti in njegovo gospodarsko bogastvo — povzdigniti, tedaj njegovo kulturo. — Prav nič nas ni sram, ko se priznavamo kot idealna mladina. V klicu po socijalnem delu, ki je za osamosvojitev naroda potrebno, vidimo renesanso nacijonalne ideje na Slovenskem. Boj ni naš smoter. Vemo pa, da se napredek posameznikov in skupine mora preboriti skozi notranje in vnanje sovražnike. Da zmagamo v tem boju, nočemo dekadentnih skeptikov, ampak krepkih individualnosti, ki imajo ljubezen do skupine, iz katere izhajajo in za katero delajo navdušeno in energično vporabljajoč pri tem vse, kar so videli v širokem svetu zanjo primernega. Dijaška doba je najznamenitejši del v življenju za vzgojo k bodočemu delu. Pri samoizo-brazbi akademikov sodelujejo naša društva. Njihov ugled je posebno v slovanski družbi za Slovence zelo časten; sredstva, ki jih lahko nudijo podpisana društva članom, so zadovoljiva; tradicije društvene delavnosti so lepe: a to vse je samo moralna opora, kakšno pa je društvo po svoji notranji vrednosti, za to je merodajno članstvo, tedaj tudi Vi, ako se nam pridružite. Poživljamo Vas. da posežete brez obotavljanja s svojimi idejami v društveno življenje. Vzroki, ki Vas vedejo, ko izbirate med Prago, Dunajem in Gradcem, so večinoma tako nujni, da ni lahko vplivati s priporočanjem enega ali drugega vseučiliškega mesta. Kamor, pridružite se organizaciji, ker osamljenje prej ali slej škoduje. Tovariši abiturijenti! Kdor izmed Vas priznava upravičenost naših idej, kdor ve ceniti, kako čisti tekmovanjernazorov pojme in v njih utrjuje, kako napreduje v društvu ' zgovorna beseda. kako si vzbujamo v njem veselje do dela, razmišljevanja, proučevanja, kdor noče pokopati svojih darov, ampak jih množiti in podeljevati drugim, kdor hoče biti pošten in odkrit prijatelj prijateljem, tega pozdravljamo prisrčno v ,.Iliriji", ,.Sloveniji" in ,.Taboru"! Na zdar! Na D u n a j u, v Gradcu in v Prag i, 22. rožnika 1905. Za „1 lir i j o" v Pragi, (Spal en a ul. č. 20): Ivan Lah, predsednik, Josip Gol j evšček. tajnik. — Za „Tabor" v Gradcu (Zinzendorfgasse 18. I.): Albert K ram er, predsednik, J. Glonar, tajnik. — Za ,.Slovenijo"'na Dunaju (VIII. Breiten-feldergasse 20) L j ude vi t Pivko, predsednik, Ivan K cel, tajnik. streči. ker je bolehal. Zala Mlinarjeva Minka je prišla vsak dan k Mraku in tako ljubeznjivo in skrbno se vedla proti staremu možu. da bi najboljša hči ne mogla bolje. Tako lepo zrahljati postelj, s tako ljubeznivim glasom poizvedovati njegove želje in tako gibčno mu streči, ni znala Vefka. Mrak je bil zdaj dobro postrežen, vendar mu je prijateljstvo Mlinarjevih le težko delo. Ko so bili Mrakovi posli povečerjali in se razšli, ni mogla Vefka iti počivat. Zamislila se je, kako je pred nekaj časa bila sicer revna, pa vendar srečna. Tedaj še ni bila pri Mraku, ampak pri svojih revnih starših. Tedaj je mislila, da nihče ne čuti ljubezni do nje. Samo ptice v gozdu so pele tudi v njeno radost, in cvetke na polju so cvetele tudi zato. da jih je smela tudi ona trgati. Vendar pa je tako bila privajena skromnosti, da je to le malo čutila, in njeno srce je bilo mirno. Ni imela strahu, da bi kaj izgubila, kakor se je bala sedaj. Ko se je zvedelo, da bo podedovala, ji je svet podal roko. Navezala se je na družbo in zdelo se ji je, da bi se ne mogla ložiti in odtrgati se od svojih lepih sanj. Posebno bližnji Sedlarjevi so bili nad vse prijazni z njo. Sedlarjev Janez se je začel laskati Vefki. Dobro ji je to delo, in vedno je s smehljajem mislila na zalega Št. Iljske novice. — Veliki Nemec Sadu misli baje v kratkem zapustiti naš Št. Ilj in jo mahniti na sever v blaženo njegovo domovino. Pustiti misli — če je le res — mesto nadučitelja na naši slovenski šoli ter bode to službo zamenjal raje isto z oskrbovanjem groba Bismarkovega. Pri tem opravilu pa namerava tudi se pripraviti za nov, njegovim ' idejam preuzvišen poklic — postati želi — lu- j trovski pastor. In ko te bogoslovne študije dokonča pride kot protestantovski fajmošter v našo] Siidmarkino kobačo reševat naše neodrešenee.1 Torej g. Fortunat Sadu — obilo sreče in srečen J pot! — Začasni pastor ter direktor kobače odi severa pritepeni bradač Holtschl si ne upa naj svitlo. Še iz šole v kobače smukne kot vihra in še celo svoje ,.fajfice" si ne utegne prižgati. Pa saj ni čuda! Človek, ki je skoraj edini kriv ne- ; strpnega narodnega spora in prepire; človek, ki noč in dan tuhta kako bi zamogel Št. Ilj ponera-čite, domačine ugonobiti in izgnati, človek s tako kosmato vestjo se res ne more čutiti varnega. Čudimo se le, da mu še nikdo njegove ščetinaste butice zabil v pročelje templja Lutrovega. Mnogo j je pri nas naseljenih Nemcev, a večinoma vsi so vsaj mirni, mnogi celo simpatizirajo z nami. a Helčl — po domače Habakuk, in par njegovih bratcev- bi radi nas mirne Slovence kar v žlici: vode potopili. Le pomni Viktor, da čas o s v e t e pride kmalu! Se že dani. mi smo polnoštevilno na krovu! — Občinske volitve v občini Št. Ilj bodo j torej vendar v kratkem in sicer samo za I. razred.] Lansko leto meseca julija so nasprotniki s kruto silo in raznimi krivicami in goljufijami zmagali v II. in 1. razredu, a Slovenci so se zoper volitev I. razreda pritožili in kakor se sliši so '■ c. kr. okr. glavarstvo in c. kr. namestnija ovrgli to volitev. Pričakovati je hudega boja. gre se le za eden ali dva glasa. Upamo pa. da naši voditelji gg. Thaler, Freiham itd. store pravočasno potrebne korake, da bode zmagala naša stranka, ter bode šentiljski kmet vendar enkrat prosteje zadihal in se otresel nemškega jarma. Najsevernejša postojanka slovenska je Št. Ilj, važna trdnjava. ki se je hočejo nasprotniki zr vsako ceno polastiti in tako začeti zidati vsenemški most proti — Adriji. Dal Bog zavednim, poštenim in značajnim Šentiljčanom zmago! Domače in druge vesti. ,— Slovenske delavce in prijatelje delavskih slojev opozarjamo še enkrat fia pou#w-predavanje „0 delavskem vprašanju" v ,.Skalni kleti" pri Celju. Ker je predavatelj prof. dr. Lončar, strokovnjak v tej stvari, zato smemo pričakovati, da bo njegov govor temeljit v vsakem oziru. Po predavanju je prosta zabaV/i, petje, godba itd. Na svidenje v ^Skalni kleti" ob 3. uri popoldne. — Izlet v Braslovče je ,.Celjski Sokol-1 na splošno željo Braslovčanov preložil na nedeljo 2. julija t. 1. Veliko veselje vlada že sedaj med Braslovčani, in iz splošnega zanimanja med brati Sokoli je pričakovati, da nastopi ,.('eljski Sokol" v polnih vrstah svoj drugi izlet. Ker se bode tudi splošni program predrugačil, bodemo natančne^ o izletu še poročali. — Izlet v Zagreb. Kakor smo že poročati, J poleti naše vrlo ,.Celjsko pevsko društvo", dne | Sedlarjevega Janeza. In ne samo Sedlarjev, tudi drugi so tekmovali za njeno prijaznost. In tedaj jo je začela objemati neka sladka samozavest in ponos. Če je le mogla, je odšla k Sedlarjevim, kjer je bilo več deklet in fantov. In sedaj je v dekličjem srcu besnelo sovraštvo in zavist do Minke in do Mlinarjevih in več ni bila srečna. Videla je, da ima sedaj Mrak Minko rajši od nje. Mučila jo je ljubosumnost, ker je bila očividno Minka ne le bolj zala, nego se je znala tudi bolj smukati okoli Mraka kakor J ona. In nek silen strah ji je ležal na srcu, kako : bo potem, če Mrak pohčeri Minko in zavrže njo. j Potem pa je tudi svet ne bo več čislal, in Sed- ?■ larjev Janez je tudi več ne pogleda. II. ,.Danes smemo vendar spet v hišo kot ljudje" je dejal v prisotnosti gospodarjevi drugo jutro pri kosilu starejši Mrakov hlapec. „Sinoči so nas ločili, kakor se loči žival od ljudi". Tudi mali volar Tinče je hotel zbosti gospodarja. ,.Zato, ker ni nedelja. O, danes ne bo Mlinarjevih, da bi segli za delo". Zdaj se je še imela oglasiti Vefka, ki je vse jutro nosila nabrane ustnice in jezen obraz. 28. t. m. v Zagreb ter priredi tamkaj velik koncert v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda'1. Koncert se vrši v vrtnem paviljonu zagrebškega pevskega društva ,,Kolo" ter se te slavnosti udeleže vsa pevska društva v Zagrebu. Kakor se nam poroča, se delajo v Zagrebu velike priprave u sprejem Slovencev in navdušenje je splošno. Udeležimo se torej tega izleta v prav obilem številu ter pokažimo bratom v Zagrebu, da stremimo i mi za enim in istim ciljem za jugoslovansko vzajemnost! Natančneje o programu v torkovi i številki. — Slavnost „Pazniškega in delavskega društva"' v Trbovljah. Lepa manifestacija narodnih Trboveljčanov je uspela v popolno zadovoljstvo vseh činiteljev, ki so delali na to, da bode veselica v vsakem oziru jasen znak, kako napredujemo Slovenci v Trbovljah. Naj se vidi, da nismo zaostali v narodnem razvoju, naj se čuje, da smo pripravljeni braniti slovensko lice industrijelnega [našega kraja, naj se spozna, da so Trbovlje, le-[ žeče ob skrajni štajerski meji, sredi slovenske dežele, prevažen kraj, kjer odtujuje nemški kapitalizem naš narod slovenskemu jeziku. „Slovenski | narod'1 je nedavno primerjal Trbovlje z Jesenicami; |ft ta dva trga sta v istem položaju. A vkljub I tatomornemu boju na Kranjskem, vkljub neslogi Ljna j o Jesenice svojega Sokola! Imajo dve slovenski ■ruštvi. • Obrnimo pozorno svoje oko v Trbovlje! |Mi ne bomo pustili iz vidika naših istomislečih J bratov, z besedo in z dejanjem ostanemo na nji-[ Ifovi strani, bolj kakor kdaj prej. Prelepa slavnost | trboveljska nam ni prešla iz spomina; nekatere Lforizme prinesemo prihodnjič. — Slovensko volimo gibanje v maribor-I skem okraju. Kolikor je dosedaj znano, priredi [slovenski kandidat, g. Šinko, dva volilna shoda f in sicer v Ormožu ter v Mariboru. — V Mariboru | se vrši javen volilni shod 28. junija, t. j. v sredo pred praznikom sv. Petra in Pavla, zvečer ob 8. uri v mali dvorani ,,Narodnega doma'1. Govoril bo med drugimi tudi g. kandidat Šinko. Ker se ta shod ne priredi morebiti z namenom, da bi se preganjal dolg čas, temveč, da Slovenci v Mariboru pokažemo nemčurjem in vladi, da še živimo in da jim še ne mislimo kmalu narediti tega [ veselja, da bi oni delali račun brez nas, je na-jfwrdolžnost slehernega mariborskega Slovenca, da se udeleži tega zborovanja! — Volilce v volilnem okraju Maribor-Ptuj opozarjamo pred vsem na to, da bo sedaj volitev tajna, ne tako, kakor zadnjikrat, ko je moral vsakdo ustmeno voliti. Slovenski kandidat t za državnozborsko skupino Maribor-Ptuj je g. I Jožef Šinko, župan v Središču. Dopolnilne volitve v štajerski deželni , zbor. Pri dopolnilnih volitvah v štajerski dež. Izbor iz skupine veleposestva sta bila izvoljena ■posestnik Rihard Klammer in ftton baron Fray-Ptaegg. Dr. Ddpin v Ormoži tožen za i 44.699 K 92 v. 16 deležnikov bivšega lista vse-I nemške strake, ki je celo v dunajskem državnem ,.Minke danes tudi ni na spregled. Gotovo |l "se spi in sladko sanja, kako bo podedovala in Hnodinjila pri nas. Tako je na svetu: Eden sat« sanja, in že se mu uresniči, drugi pa mora vse žive dni delati, da se uresničijo sanje le-bnhn'1. H Mrak. ki je bil na starost jako občuten in I zdražljiv, ni mogel potrpeti pikrega zbadanja svojih poslov. Vstal je izza mize in z jeznim , obrazom premeril nezadovoljneže. Ir „Čemu me zbadate? Ali delate zastonj? Sar vas ne plačam za vaše delo! Vedno smo bili i za mizo skupaj in imeli ste to, kar jaz. Sinoči ni bil] toliko prostora, da bi mogli biti vsi pri mizi; , a da bi samo enega ali dva odločil k večerji v E hiši, bi naredil zdražbo pri drugih"'. Nato je vzel klobuk in odšel po poti proti | Mlinarjevim. Pri mizi je po njegovem odhodu bil nekoliko j časa molk. kakor bi bili vsi nekoliko poparjeni. Toda ni bilo tako, ampak žrjavica je še tlela. In vsak je hotel imeti upravičen izgovor ! svoji jezi. Skupni so bili v uporu proti gospodarju, la bi se zdelo, da bodo vsak čas popustili delo in šli vsak svojo pot. Vendar je tiho vsak, svojo mislil. Upor in jeza je bila v resnici navidezna. ! Vsak je zavidal drug drugemu dozdevno dedščino. zboru klicala slavo pruski kraljevi rodovini ,.Ost-deutsche Rundschau" — zavezalo se je dunajski društveni tiskarni v plačilo do 150.000 K — za stroške pri izdajanju omenjenega pruskega lista. Ona tiskarna je zdaj tožila vseli omenjenih 16 mož. med njimi tudi dra. Delpina za 44.699 K 92 v, katere tirja po imenovani zavezi do 15. maja 1904. Dne 15. junija t. 1. so imeli na Dunaji prvi narok, razpravo so Odložili na mesec september t. 1. Poročali bomo o svojem času, kak spomin bo imel prijatelj nekih mariborskih in graških višjih sodnikov in državnih pravdnikov od poroštva za pru-saški dunajski časnik. — Negri, italijanski generalni kon/.ul na Kreti je nedavno umrl. Ta Negri je -bil prej italijanski konzul v. Trstu in, kakor se nam poroča, stric očeta celjskih Negrijev, katerih italijanska kri se je presnovala v pristno tevtonsko. Konzul Negri je baje tudi bil svoj čas malo zadovoljen, da je celjski Negri prestopil iz italijanskega v avstrijsko državljanstvo. — Slom. Lastnik rojstnega doma slovenskega vladike, Slomška, se je torej vendarle iz-nebil svoje slavne dedovine. Kupil je posestvo g. dr. J. Karlovšek, odvetnik v Celju. Darila. „Slov. delavskemu podp. društvu" v Celju je vposlal po uredništvu g. I. Maselj. prof. v Novem Mestu, šest kron „kot majhen dar za njega vspešno rodoljubno delo med slovenskim delavstvom". — Posojilnica v Brežicah je poslala 20 kron za Podravskega. Za celjsko ,,Dijaško kuhinjo" smo prejeli od g. M. Berlisga iz Zetal 10 kron 28 v; ta svota se je nabrala v veseli družbi s zlato igro v gostilni g. Berlisga. — Slovenci, spominjajte se pri vseh veselih ali žalostnih prilikah, nenadejanih dobitkih, svatovščinah, veselicah itd. naših narodnih družb in zavodov! — Umrl.i je v Gradcu dne 20. t, m. gospa Adolfina Hrašovec, soproga c. kr. okrajnega sodnika v pokoju. Blag ji spomin! - V posnemanje! Od Sv. Jurija ob Ščav-nici. Da se vporaba narodnega koleka razširi, so sklenili pri nas nekateri udje bralnega društva pri vseh poštnih pošiljatvah rabiti narodni kolek ter sprejemati od slov. občinstva izključno le z istim opremljene pošiljatve. Pri došlih pošiljatvah brez narodnega koleka se odpošil^atelj kaznuje s tem, da ne dobi odgovora. — Neprijetna vožnja. Pred kratkim se je peljal dr. Lebar k nekemu bolniku. Naenkrat pa mu na novo dodelani oleKisJa < osti -v Bolehnecih obtiči konj in voz v blatu. Ni mu kazalo drugega, kakor izstopiti tej- klicati na pomoč. Došlim ljudem se je le V'Veliko težavo posrečilo izvleči konja, koleselj pa so kar s štirimi voli vlačili iz blata. — Prestavljeni so: Davčni praktikant g. Štefan Suc iz Slovenje Bistrice v Maribor, g. Fr. Košar iz Maribora v Ormož, davčna adjunkta g. Franc Resnik iz Brežic v Maribor in g. Ubald Meixner iz Maribora v Marenberg, g. Alfred Drobnič pa iz Celja v Šent Lenart v Slov. Goricah, g. Ignac Orvatič je iz Brežic prestavljen v Lip-nico. — Silno točo, ki jev uničila skoro vse pridelke, so imeli v vzhodni Štajerski 18. t. m. — Zavarovanje zasebnih uradnikov in nedeljski počitek. V državnozborski seji dne 15. t. m. je odgovoril vodja pravosodnega ministra dr. Klein, da je vprašanje glede pokojninskega Vefka je bila že vsa vznemirjena, misleča, da gre gospodar k Mlinarjevim. A Mrak je zavil doli za potokom čez brv, odkoder je peljala mala stezica v bujni jelov gozd. Tako prijetno se mu je zdelo tukaj, ker je bil lep solnčni^dan, in se je človeku zdelo, da je tu že pomlad vstala. Na vrhih vitkih jelk so peli kosi in ščinkovci, v grmovjih so žvrgolele taščice. Tupatam je še bil kos pokrit s snegom, ostanek nemile zime, okoli pa so že rastle bele spomladne cvetke. Mrak se je oddahnil, gozdni mir in samota mu je dobro dela. Nevoljen in razdražen, da ne najde miru niti v lastni hiši, in videč, da ljudje njegovo dobrohotnost le zlorabijo, je najrajši pohajal po gozdu. Kamor se obrne, povsod je zanj tako tuje in tako malo gorko. Mlinarjevi mu res strežejo, a videl je, da je to hlinjena prijaznost, in neznosno mu je bilo pri misli, da je hinavščina na obeh straneh. Sploh Mlinarjevih si ni nikdar želel. Ko si je kupil to zatišje, si je želel, da bi mu bil ta dom zavetišče pred hrupnim svetom. Na stara leta bi bil rad živel pozabljeno in tiho življenje. A ljudje mu ne dado miru. Zdaj ga obišče župan, zdaj spet kak drugi odličnjak, in Mraku je hudo, ker vsak se spomni njegovega denarja, s katerim bi si baje lahko .zagotovil nepozabno ime. (Dalje prihodnji')?) zavarovanja zasebnih uradnikov in njihovih rodbin odvisno od državnega zbora, oziroma socijalno političnega odseka, kateremu se je tozadevni vladni predlog v posvetovanje odkazal. Naredbe glede uvedenja nedeljskega počitka so imele tudi uspeh, ker je že v mnogih odvetniških in notarskih pisarnah uveden nedeljski počitek. — Koristna dobrodelna naprava. Tekom zadnjih let je bilo ustanovljenih mnogo človekoljubnih zavodov in društev, med njimi tudi ..Splošna dunajska vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov, ki jih izplačuje v slučaju smrti zavarovancev v teku 24 ur v gotovini 60 do 400 kron proti malim mesečnim doneskom. Ker je ta družba zelo solidna, zato je vredna zaupanja in priporočila, vsem. posebno nižjim slojem. Pojasnila daje zastopnik za Sp. Štajersko: Alojz Terček, Breg pri Celju št, 8, na katerega naj se blagovoli slavno občinstvo obrniti. — Slovensk a zmaga! Proti občinskim volitvam v Cigoncah, okraj slovenjebistriški, so vložili kmetski in narodni nasprotniki pritožbo, toda zaman. Pritožba se je odbila in kmalu si bode občinski zastop volil slovenskega župana. Slava! Graščino Grmovje (Hofrain) pri Veliki Pirešici v celjskem sod. okraju je kupil od gro-finje Sermage g. Hans Jeschounig (Frvega). — V Gornjem gradu je stopil g. davkar Ivan Šumenjak v začasen pokoj. — Šolske vesti. Pri Sv. Nikolaju pri Ormožu je na petrazrednici dopolniti mesto učitelja oziroma učiteljice. — V Opiotnici oziroma v Lačni gori je na praznik Sv. Trojice 16letni Jožef, sin Matije Makovšek p. d. Juršnika, privrženca ptujske krote in oplotniških posilinemcev svojega starejšega brata Ignacija z nožem v pretepu v bližnji krčmi nevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, mladega hudodelnika pa v ječo. — Utonil je v Ptuju učenec Franc Pušaver, deček je šel v četrtek 15. t. m. k Dravi z namenom si noge umiti, pa je padel pri tem v Dravo in utonil. —« Iz Vidma. Iz preiskovalnega zapora v Celju sta došla dva moža, ki sta sedela tam celi mesec radi suma, da sta se vdeležila že znanega „umora in požiga"' dne 9. maja t. 1. Naročilo se jima je, da morata naznaniti občini, če bi spremenila svoje bivališče. — Strela je ubila v radgonski okolici 14letnp hčerko gostilničarja Mariča. Strela je udarila v gostilno. Gorenje Trbovlje dobe, za kar je bil pač skrajni čas, svojo pošto. Kakor slišimo, bi dobila rada to mesto domačinka, vrlanarodnjakinja, ki je tudi v vseh poštnih zadevah najboljše iz-učena. Slišimo pa tudi, da hoče spraviti na to mesto neki, veljak neko sorodkinjo, Nemko, ki ne zna slovenski! Za danes opozarjamo samo dotičnega veljaka: Le pridno ločiti zasebne in družinske stvari od narodnih stvari! — Št. Jurij ob juž. žel. je doslej s svojo kmečko okolico tvoril eno občino. Tržani so vsled neenakih razmer z vasmi zahtevali svojo lastno občino. Štajerski deželni zbor je tej želji udo-voljil v seji dne 29. dec. 1904 in letos dne 7. maja je cesar ta sklep uveljavil. — Nevihta, blisk. Dne 17, 18. in 19 smo imeli po Sp. Štajerskem grozne nalive, usodne vihre, ki so mnogo nesreč prizadele. Mestoma je rožljala toča, V okolici Pragerskega je uničila toča velik del setve. V Pondeljek je ubila strela pred Št. Jurjem ob juž. žel. mlado deklico, ki je med viharjem tekla čez cesto. — Za pisatelja Podravskega. ,.Slov. Narod" piše: Podravski je znova tako hudo obolel, da bo težko še kdaj okreval. Ker pa je njegova bolezen taka, da še lahko traja leta in leta, bo Podravski morda še nujno potreboval pomoči. Zato si uso-jamo znova prositi, da bi slovensko občinstvo ne pozabilo na bednega Podravskega, zlasti pa se obračamo ne njegove ožje rojake Štajerce, da bi mu izdatneje priskočili na pomoč kakor doslej. Menimo,- da se nei motimo, ako trdimo, da je od vsote okoli 800 K, nabrane za Podravskega, došlo jedva 100 do 120 K, s Štajerskega, dočim se je ves ostali znesek, ako izvzamemo malo vsoto, ki se je poslala s Primorskega, nabral na Kranjskem. — Kje je Ormož? Dne 9. t. m. je bil odposlan iz Celja zavoj iskovin, namenjenih Ormoški posojilnici. Toda glej, čudo! Pošiljatev je romala v Budimpešto, odkoder je dne 15. t. m. srečno in na veliko radost ondotne posojilnice dospela, ki je že pričakovala nujnovažnih tiskovin, Na kateri pošti neki so bili tako slavni geografi, da smatrajo Ormož v Magyarorszag-u! V Budimpešti poznajo bolj naše kraje, kakor avstrijski uradniki! Ali so idiotje? Vse te grehe pa ima na vesti slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, ki pošilja k nam slovenščine nezmožne uradnike' — Stoperce. Upamo da bode kmalu pri nas zavladal ljubi mir; krotarji zbirajo še zadnje moči. Zadnji čas se tožarijo, da je strah, pa vsi izgube, ali pa morajo prositi odpuščanja in poslati globo družbi sv. Cirila in Metoda. Proti obrekljivi in lažnjivi tožbi, katero so krotarji vložili zoper g. Zrnka, je protestiralo 213 faranov, in če bi bilo treba, še dvakrat toliko. Tudi kukavica pri nas več ne kuka. ..... — Pri sv. Jožefu nad Celjem je imenovan novi superior M. Klančnik, ki je prestavljen iz Ljubljane. — Na Frankolovem se je v pondeljek dne 19. t. m. slovesno vložil prvi temeljni kamen za novo šolsko stavbo. — Kalobje. Iz naše poštene slovenske vasi je prinesel nedavno ptujski strupeni „Štajerc" dopis, v katerem nekdo hvali našega občinskega tajnika, 701etnega Doboviška, ki meče vrle slovenske liste v peč, zato ker je bojda poštenjak! „Giftna krota'1 oblati s svojo hvalo vsakega zna-čajnega moža, in zdi se nam. da je nakidala gnoja na staro glavo našega tajnika. Ker pa ni on sam ogorčeno protestiral zoper to, da ga sramoti s svojo otrovano hvalo ptujski „krotar", zato moramo misliti, da je Dobovišku ta hvala povšeči, da se mu smeje srce, ker se ga tako ljubeznjivo spominja zloglasni „Štajerc". Mi poznamo predobro našega tajnika in venio, koliko zla napravi ta človek v naši občini. Zaredil je „giftno kroto" pri nas že v tolikem številu, da smrdi, da ta strupena zalega dela kvar in sramoto pošteni občini naši. Da še na svoja stara leta preobrača takšne kozolce, je gnjusno, in ne upamo več, da bi se spreobrnil, da bi postal mož. Edini, ki lahko vpliva nanj, je naš g. župan, Janez Ribezi, in vsi slovenski občani se obračamo nanj, naj varuje čast poštene naše občine, ki je slovenska od nekdaj, ki krije kosti naših praočetov. Župan naj svojega tajnika pouči, da je čas, da se spametuje in pretrga vsako zvezo z našim hinavskim prijateljem ,,Štajercem'1. Naš tajnik sramoti našo občino, in ako naši možje ne bodo skrbeli za našo čast, majka mila, kdo pa naj to stori! Upamo, da te besede ne ostanejo brez- vspešne. Slovenski občani. * — Kako prispevajo češka mesta k narodnemu davku l Občinski svet v Smihovu je sklenil da vse živinske liste, izjave o ogledu mesa in druge take tiskovine opremi z narodnim kolkom po 4 ali 2 vinarja. — Davek na vožne listke. Kako otežuje davek na vožne listke promet, dokazujejo svote, ki jih dobi država od tega davka. Leta 1903. so znašali dohodki iz tega davka 16,431.138 kron. Največ je plačala Nižje Avstrijska, namreč 9,752.750 kron, Češka 2,342.776 kron, najmanj pa Dalmacija, namreč 178 kron. — Nemški šovinizem. Kako daleč sega nemški šovinizem, kaže sledeči slučaj, ki se je pripetil sicer v večinoma nemški župniji na Koroškem, v kateri pa prebiva več nego tretjina Slovencev in okolica je popolnoma slovenska. Bilo je pred praznikom sv. Rešnjega Telesa in kaplan (seveda Nemec) je zahteval od svojega župnika, .da se mora monštranca s plavicami okinčati. — Lužiški Srbi, stanujoči na Saksonskem in na Pruskem, so najmanjši slovanski narod. Dele se na gorenje in dolenje Srbe. Vseh skupaj utegne biti 175.969. Izmed teh jih je krog 12.000 katoličanov, vsi drugi so protestantje. Središče gorenje-lužiških Srbov je Budišin, kjer so otvorili lani ,.Srbski matični dom" in kjer imajo svojo srbsko cerkev Device. Marije. Srbski katoliški duhovniki se izza leta 1706. vzgajajo v lužiškem semenišču v Pragi; tamkaj se navzemajo navdušenja za narodno delovanje. Nalogo, ki jo pri nas izvršuje družba sv. Mohorja, ima v Lužiških Srbih ,. To varstvo sv. Cirila in Metoda", ustanovljeno leta 1863. od Mihaela Hornika. V gorenje-lužiških -šolah na Saksonskem se poučuje samo krščanski nauk in čitanje po srbsko, ves drugi pouk je nemški. — Šolske razmere v Istri. V Istri vladajo uprav hotentotske razmere. Učitelj na šoli v Sv. Lovrencu pri Labinu ne dobiva že deset mesecev plače, dasi vedno prosi zanjo in troši koleke. Šolska oblast se izgovarja, da nima fonda. Ko je učitelj hotel brzojaviti ministrstvu, so ga prosili, naj tega za božjo voljo ne stori, in referent v Trstu mu je dal — 20 K, da se je mogel vrniti domov! S temi kroncami vred so mu dali še obljubo, da mu bodo čimpreje odkazali plačo. — Poljaki v Berolinu. Med berolinskimi katoliki, katerih je 250.000, je 80 do 90.000 Po ljakov. V vsakem berolinskem okrožju je več tisoč Poljakov; pridige v poljskem jeziku so v dveh cerkvah. Sedaj pa nekateri nemški listi upijejo, češ, kako da se sme v osrčju Nemštva pridigovati poljsko. — Največje polje na svetu obsejano s pšenico je v Argentiniji in meri 100 kvadratnih milj. — Slovenci na Vestfalskem. Munstrski škof na Vestfalskem je naročil nemškim duhovnikom v krajih, kjer bivajo Slovenci, da poskrbe za slovensko božjo službo. Poslal bo dva klerika na Slovensko, da se tu popolnoma privadita slovenskega jezika. In v Avstriji? — Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je bila pretekli četrtek v Dubašnici V preteklem letu ima družba 9 novih podružnic, skupno torej 62. Od vžigalic je družba v pre teklem letu dobila 11.200 kron. Od narodnega ioleka upa družba dobiti 10.000 kron na leto. Družba je imela izdatkov 74.379 kron in dohodkov 48.426. — Koliko se je laasko leto v Avstriji pridelalo vina? Na Nižje Avstrijskem se je pridelalo 1,097.784 hI, na Štajerskem 671.304 hI, Koroškem 54'5 hI, Kranjskem 199.740 hI, Tirolskem in Predarlskem 920.364 hI, Primorskem 525.107 hI, Dalmaciji 820.322 hI, Češkem 15.980 ll in na Moravskem 233.112 hI. Skupni pridelek je tedaj znašal 4,483.767 5 hI. — Izseljevanje v Ameriko. Glavni nasel-niški komisar v \Vaschingtonu je objavil statistične podatke o naseljencih, kateri so dospeli tja tekom šestih mesecev, do 1. maja. Številke dosedaj došlih naseljencev nam služijo v najboljši dokaz, da bode njihovo število letos presezalo milijon. Največ inozemcev je došlo iz Avstro-Ogrske, kateri slede po največjem številu Italija in Rusija. Samo v letošnjem aprilu prišlo je iz Avstro - Ogrske 23.657 naseljencev več, nego v anskem, kajti lani dospelo je v aprilu iz Avstro-Ogrske le 13.692 oseb, dočim znaša letošnje aprilsko število Avstrije 87.349. To nam zopet dokazuje, kako slabi časi so v Evropi, izimši Rusije in Anglije, dočim sta Avstro-Ogrska in Italija na čelu vse Evropske mizerije. — Slovencev v Ameriki je doslej poldrugi milijon, a od teh nad 100.000 v Zjedinjenih državah Severne Amerike. Lahko računamo torej, da je desetina Slovencev izseljena. To so po večini ljudje v najlepših letih, zdravi in krepki, ker le take vsprejema ameriška vlada. — Nevarna otroška igra. Pred kratkim so se igrali pastirji iz Št. Vida pri Vipavi, ki so pasli „Pod goro". Med crugim jim pade tudi v misel, kako se človeka obesi. Pomenijo se, da bi to poskusili. Eden je bil kmalu zadovoljen, prevzeti to ulogo, dva pa sta se odločila, da bosta za rablja. Vzameta pastirski bič in nanj ga obesita na najbližnje primerno drevo. Ko se je to izvršilo, so dečki odšli od obešenca, morda iz lakkomisel-nosti in da bi živino zavrnili, morda iz strahu, ker se jim je zdela stvar le malo preveč nevarna. Obešeni je obvisel sam na drevesu in se začel že viti. K sreči, da je prišel nekdo mimo, videl, kaj so naredili, in rešil nesrečnega dečka. Ubogi otrok je bil v obraz že ves črn in bi se gotovo zadušil, če bi prišla pomoč le nekoliko pozneje. Društveno gibanje. — „Celjsko pevsko društvo" napravi v sredo, dne 28. junija t. 1. izlet v Zagreb ter priredi tam veliki koncert v prid „ družbi sv. Cirila in Metoda". Skupni odhod je v sredo, dne 28. junija ob pol 1. uri popoldne, skupen povratek v četrtek na praznik sv. Petra in Pavla. — Iz Št. Pavla v Sav. dol. Bralno društvo v Št. Pavlu priredi v nedeljo 25. t. m. po večernicah društveno veselico pri g. Šribarju v Št. Pavlu in sicer z gospodarskim prednašanjem, gledališko igro „Bratranec" in srečolovom. Vstopnina k igri znaša: 1. sedeži 60 vin.; 2. 40 vin.; stojišča 20 vin. — Ljubi sosedje obiščite nas v prav obilnem številu v nedeljo! Posebna vabila se ne bodo pošiljala. — »Podružnica sv. Cirila in Metoda" v Kozjem bo imela redni občni zbor dne 9. julija 1905. ob 3. uri popoldne v Kozjem na vrtu gostilne g. Franca Guček. — Vspored: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Poročilo o poslovanji podružnice v pretečenem letu. 3. Volitev novega odbora. 4. Govor. 5. Prosta zabava. —• K obilni vdeležbi vabi odbor. — Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu si je izvolila na prvem rednem občnem zboru dne 16. t. m. sledeči odbor: Predsednik cand. phiL Ivan Steblovnik (Triglav), podpredsednik stud. chem. Viktor Plehan (Triglav), tajnik stud. phil. Martin Malnerič (Zarja), blagajnik stud. phil Vekoslav Mum (Triglav), odbornikov namestnik stud. iur. Janko Leskovec (Tabor). Šolski nadzornik Dreflak. Kakor zvemo, je ta gospod pri letošnji učiteljski konferenci v Ljutomeru uradno izjavil, da se ima za pouk nemščine bolj skrbeti, ker brez nje, naj se sodi po raznih malenkostnih frakcijah, kakor se hoče, se Slovenci gospodarsko in tudi vobče ne morejo na višje stališče povzpeti, oziroma, če se bodo temu ustavljali, morajo propasti kakor vsi manjši narodi brez znanja jezikov večjih narodov, že po biološkem zakonu, češ, da tudi na duhu močnejši mora prejalislej slabejšega uničiti. To je kolobacija! Nadzornik je ali zaslepljen s ptujsko-neiučurskimi nazori in je v tem duhu izražal popolnoma svoje osebno mnenje in v tem slučaju ne sodi na velevažno zaupno nadzorniško službo, ker je dvomljiva njegova nepristranost, ali pa je tako govoril samo na povelje od zgoraj, potem ga obžalujemo kot žrtev velikonemške vladne politike, torej njegovim prognozam o poginu majhnega naroda ne prisojamo več vrednosti kakor vsakdanjemu bahatemu vsenemškemu „biršve-felnu". Gospod nadzornik! O vaših dokazih o nemškem pouku za zdaj hočemo le toliko omeniti, da nam je vse eno, koliko učiteljev ste pridobili za svoje enostranske razloge, a v vašem duhu naše slovensko učiteljstvo ne sme nikdar delovati v narodni šoli, to bo zabranilo z vso odločnostjo zavedno slovensko ljudstvo, ki se za vaše nemčurske komentatorje kaj malo briga in bolje ve kakor vi, kje ga čevelj žuli. Gotovo pač drugi čevelj (!), nego je vaša preblagrovana nemščina. Ne vemo sicer, koliko bi se moralo v naših šolah učiti nemščine, saj tega še sami ne veste, ker tudi postava in vse javne šolske določbe o tem molčijo kakor mrk. Povemo vam torej, da učiteljstvo ne more in ne sme učiti več nemščine, kakor zahteva avtonomni narod po postavnih pravicah od njega, čeravno se pri tem vam in oblastnijam zameri in mora žalibog zaradi tega še marsikaj pretrpeti. Vsekakor se vidi, da vladajočih razmer in načel našega naroda ne poznate ali pa ste zopet tako drzni, da jih prezirate. Treba je, da malo odprete srce in oči ter pregledate statistiko. Vaš delokrog sicer sega od Sotle do Mure, a to ni vaša last, ampak to je last 114.912 prebivalcev, od katerih vam radi prepustimo Ornikovce, Bračkijance in še druge nemčurske poturice. Celo bando vam velikodušno cenimo na 15 tisoč in da boste imeli še več, pridenerno vam še pet tisoč mlačnežev, naj bo skupaj 20.000. Te ljudi odštevši ostane pa še vedno blizu 90.000 krepkih Slovencev. Zdaj pa primerjajte, kaj ste proti temu številu. Kakor hitro se med vami in vlado odlušči kit — prav nič! Ne sodite torej predrzno in ne imejte nas za take revčke, da bi nas kdo lahko kar čez noč pohrustal. 90.000 Slovencev stoji tudi za narodnim učiteljstvom, skrbno tudi opazujoč, da ga vi in vaši zahrbtniki ne potegnete z nasilstvom (z dobra itak ne gre!) v nastavljene' mreže vse-nemštva, katerega zakrivate pod frazo, da stojite nad strankami in priporočate, da tako mora biti tudi učiteljstvo kot deželno uradništvo, Kaj še?! j Če se smejo in celo morajo deželni in državni uradniki z vso vnemo bojevati v prvih vrstah za nemško stvar, sme to tudi naše slovensko učiteljstvo za našo stvar. To zahtevamo z vso pravico po osnovnih postavah vsi Slovenci in dajemo soglasno našemu učiteljstvu pohvalno spričevalo, da prav povoljno deluje ter da za nemščino za zdanje razmere stori v šoli dovolj, če ne preveč. Zahteve in mnenja nekaterih nemčurjev pa, na katere se sklicujete, ker jih očividno više cenite, nego ogromno slovensko večino, nam niso . nikakor merodajne. Našemu narodu je mnogo" drugega znanja za njegov blagor še dosti potreb-nejšega, mora pa se ravno zaradi precedencije same nemščine v zdanjih šolah žalibog narodu na škodo zanemarjati. Tudi vaša teorija o skrbi za promet je popolnoma luknjava! Kaj je narodu prvi pogoj obstanka in napredka ? Pridelovanje ali razpečavanje? Razmišljujte malo in našli bodete, da je temelj vsemu le produkcija. Ta pa ni odvisna od nobenega jezika, ampak poleg naravnih ugodnosti in neugodnosti čez vse od umnega narodnega gospodarstva in temelj tega je strokovni pouk. Temn principu se mera vse drugo ukloniti in podrediti. 1 Zakaj pa se mora zanemarjati pouk v kmetiškem in obrtniškem oziru po vseh naših šolah? p, ker nemščina pogoltne vsako leto v enem razredu najmanj 150 zlatih ur in učenje koristnih swm za življenje porine daleč tja v zadnji kot. — Aio bo enkrat narod v tem oziru oskrbljen, da' dovolj poučen za umno pridelovanje, torej produkcijo (z nemščino samo to ne bo šlo!), pote® še le bode veliki, svetovni promet za nas pomemben in takrat bode vsak pameten Slovenec skrbel tudi za to, da se bo učil toliko in tistih prometnih jezikov, kakor bode za silo potreboval. Najprej materijo, potem orodje! Zaradi uradne nemščine in košček prometa, ki nikakor ni odvisen samo od Nemeev, pa nemščina ni zveličar. Dobro strokovno poučen narod bode znal pridelovati tudi dobre produkte in takrat jih bo lahko spravil za prav dober denar tudi s samo slovenščino v promet. Tako naše načelo, tako naš prbgram, ki ga ne bo prevrgel noben šolski nadzornik, tudi g. Dreflak ne. Seve boste tudi zdaj zopet zarohneli, da je netaktno in nesolidarno, ako je učiteljstvo spravilo vaše postopanje v javnost. (Učiteljstvo mora bili z narodom najbolj solidarno.) Ali se naj morda pusti od vas brez odjeka teptati? Tu se pa motite! Učiteljstvo ni ,.inšpektorsko" ampak narodno. Ne samo vam in oblastem je odgovorno, ampak tudi — in še bolj narodu, ki ga plačuje, s katerim in za katerega mora delovati. Ako torej narod pazno čuva nad njegovim delovanjem, čuje tudi z isto pravico nad vami. Ne mislite, d vaše stališče za narod v oblakih! Ne, tudi vi od naroda plačani in imate dolžnost zanj delovati. Dokler pa tega ne storite, ste za naš narod in narodno stvar nepotrebni. Ta narod bode z učiteljstvom vred vkljub vaši prognozi ostal in napredoval, a vi — boste šli, ker vsak diktator je vladal kratko. Politični pregled. — Madžari in ogrski državni zbor. Na tisoče broječa množica je v sredo že na vse zgodaj oblegala poslopje državnega zbora. Več ur pred pričetkom državnozborske seje so bile galerije tako natlačeno polne, da so se opetovano vršili spopadi med občinstvom. Osem žensk so neza-. itnih odnesli z galerij. Navzoči skoro vsi poslanci. Vsakega opozicionalnega vodjo zbornica pri vstopu pozdravi z „Eljen" klici. Ob pol 11. uri otvori predsednik Justh zasedanje. Citajo zapisnik. interpelacije, uložene predloge. Ob 11. uri vstopijo novi ministri. Ko pridejo do svojih sedežev vsuje se nanje ploha psovk: „Lopovi!' Papci!" ,,Avstrijski vojaki!" itd. Voditeljem opozicije se posreči napraviti mir. Fejervary poda predsedniku kraljev reskript in pravi, da bo nova vlada poizkušala ublažiti razmerje. Nato izroči predsednik še en kraljev reskript, v katerem je - odgodenje zbornice. Predsednik se brani pre-. citati drugi reskript, predno prvi ni rešen. Fejer-vary odločno zahteva, da se prečita takoj drugi 'reskript. češ: ,.Ko kralj govori, ga mora narod takoj čuti!" Nastal je velik škandal. Predsednik prekine zbornico. Ko predsednik sejo zopet otvori, pozove zbornico k glasovanja. — Zbornica z ivečino sklene, da se drugi reskript ne prebere. [ Vsi ministri zapuste zbornico. Košut govori in [predlaga nezaupanje Fejervaryju. Nato predsednik irečita med silnim viharjem drugi kraljev reskript, [ii odgodi zbornično zasedanje do 15. septembra. Slovenski poslanci za pravice Slovencev. Z Dunaja poročajo, da se je položaj v državnem zboru zopet poostril. Z ozirom na agitacijo, da bi se vprašanje glede italijanske pravne fakultete rešilo še v tekočem zasedanju državnega zbora, je »Slovanska Zveza" sklenila, naj gre njen predsednik dr. Šusteršič k ministrskemu predsedniku baronu Gautschu ter naj zahteva od njega, da poda na prvem čitanju proračuna tudi glede Slovencev obvezno vladno izjavo za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Baron Gautsch je odklonil, da bi sedaj podal tako izjavo. Radi tega je na uanašnji seji načelnikov klubov izjavil dr. Šusteršič, da ne pritrdi sestavljenemu programu in da si „Slovanska zveza" ohrani svobodno roko. — Razmere med Nemčijo in Francijo, ki so nastale zadnji čas zaradi marokanskega vprašanja so prečej napete, in se niso vkljub odstopu ministra Delcasseja prav nič zboljšale. Nekateri francoski listi pišejo že, da ni izključeno, da bi prišlo med Nemčijo in Francijo do kakega spopada. Omenjeni listi pišejo tudi o mobilizaciji r na jedni in drugi strani ter o pomnoževanju vojaštva ob mejah. — Dogodki v Macedoniji. Iz Soluna poročajo, da je bila srbska četa vstašev, močna 80 mož, te dni pri vasi Petralica v skopeljskem vi-lajetu, uničena. Vstaši so vbežali v vas, kjer so f jih obkolile turške čete. Zvečer so vstaši zažgali hiše ter skušali ubežati, toda bili so vsi ubiti v boju, ki se je vnel. Na turški strani sta bila ubita dva častnika in 11 mož, drugih 11 je bilo pa ranjenih. Rusko-japonska vojna. Mandžursko bojišče. V torek so se vršili boji tesno ob mongolski meji. Torej na desnem ruskem krilu, zapadno in vztočno ob Ta-liauho. In sicer med močnejšimi oddelki v črti Liauiangtšunpen—Palentun. Ti dogodki so se vršili dne 17. in 18. t. m. z izmenjujočim se vspehom. Rezultat teh bojev je bil, da so Rusi ostali gospodarji v Liauiangtšunpenu, Japonci pa v Pa-lentunu. Vtis teh bojev je ta, da so se bojevale na vsaki strani moči približno ene brigade, a na ruski strani v glavnem kavalerija, bržkone1 generala Miščenko. Boji generala Reiienkampfa so se vršili na vztočnem ruskem krilu. Po teh in prejšnjih bojih od bitke pri Mukdenu dalje, so se v vsem območju vfrov reke Sungari vršili boji. To je bojevna sfera generala Rennenkampfa, čegar detachement je ojačen z novimi četami radi velike razsežnosti bojevnega prostora (170 kilometrov frontne širine). V centrumu ob obeh straneh železnice so se Japonci in Rusi napenjali in uprizarjali ponovne izpade, prej in tudi posebno zadnje dni. Vspehi so se menjali, tako, da so Rusi končno zopet potisnjeni v njih prejšnje pozicije. dilnika. Opozarjamo nanjo vse ljubitelje krasnih slovenskih planin, ker bodo našli v njej obilo zabave. Knjiga je posvečena zvečine Fr. Kadil-niku ter prinaša njegova popotna pisma. Opisan je tudi izlet na Golico jako pesniško, kar izdaja, da ga je pisal vnet ljubitelj slovenskih vršacev, ki gleda z jasnim očesom v svet, ki mu bije v prsih srce, gorko čuteče za naravne krasote. Književnost in umetnost. — Nebesa. Roman. Spisal Marko Zorin. Ljubljana, 1905. Tiska Dragotin Hribar. Pod tem naslovom je začel izhajati v podpisani založbi zanimiv socijalen roman, ki obeta po svojih originalnih mislih, krepkih idejah podati slovenskemu občinstvu zdravo, duhovito in poučno berilo. Roman „Nebesa" bo izhajal v zvezkih na poltretji tiskani poli in stane zvezek 50 vin. Zvezki bodo prihajali najmanje po dvakrat na mesec. Ako se naroči 10 zvezkov skupaj, se dobi eden po vrhu. Sodeč po prvem zvezku obeta biti roman nekaj izrednega, zato priporočamo zelo to delo. — Golica in Kadilnikova koča. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal dr. Jos. C. Oblak. V Ljubljani, 1905. Tiskali in založili J. Blaznika nasled. Tej 90 strani obsegajoči knjižici je priložena slika staroste slovenskih turistov, Fr. Ka- Pijača brez alkohola. Gospod Kukovec, lastnik parnega mlina, parne pekarne in sladčičarne v Ljutomeru, proizvaja pijače, proste alkohola n. p. vina. ki- nima v sebi onega strupa, ki uničuje pijance. Gospod Kukovec hoče vsakemu, ki pri njem v teku enega meseca kupi 2 kg ekstrakta, iz katerega si lahko vsakdo naredi sam 20 litrov pijače brez alkohola in ki stane 4 K, za nagrado naročiti in pošiljati za ves sledeči mesec domovino" in posebno mesečno prilogo ,,Slovan". V namen zatiranja toliko škodljvega pijančevanja priporoča se poskus Kukovčevega ekstrakta. Ic sa IC m C M C H C m le E M C M C M q M C H C M C M C Ljudevit Borovnik puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih t g čn o in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—6 ^1o1o1o1o1o1oAoIoIoAoIo1o1o1o1iilgj 3 H 3 M 3 M 3 M a a v M 5 M P M P m 3 M 3 M 3 M 3 m 3 Gostilna Sevčnik mM! Fižol, krompir, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi (42) 50-22 Anton Kolčne, trjoVcc V Celju. 4—2 pri Celju (298) priporoča izborna domača naravna vina po ===== nizki ceni. ■ V trgu Rajhenburg se da takoj dobro idoča gostilna z vsemi pripravami, kakor tudi gospodarskimi poslopji v najem, oziroma na račun. Zraven tega se še dobi dobro obdelano polje. Ta gostilna stoji na najbolj primernem prostoru celega trga zlasti, ker se tik hiše nahaja živinsko sejmišče, kjer je šest sejmov v letu. Odda se radi preselitve. (312) 2—1 Kdor reliektira, naj takoj vpraša ali se ogleda pri = lastniku = AVGUST SENICA v Rajhenburgu. Lep senčnat vrt. Solidna postrežba jVialo poseko v Rakovi stezi (po domače Poznjakova klet) se takoj proda iz proste roke. Posestvo je na jako lepem kraju. Proda se pod ugodnimi pogoji ali da tudi v najem. Natančneje pove NEŽA REBEVŠEK, Nova cerkev p. VOJN IK ali pa lastnik V. REBEVŠEK, Rabelj, Koroško. (311) a-i | V najem 19 je za dddati trgovina z dvema sobama, s ki I 4£ je za dddati trgovina z dvema sobama, s kuhinjo in skladiščem, Trgovina je na najlepšem in naj bolj pripravnem prostoru v Št. Rupertu ter preskrbljena kar najbolj z vsemi prodajalnimi opravami. ———————— (809) Več se izve pri oddajatelju 3—1 JOŽEF FRELIH gostilničar in posestnik v Št. (DOLENJSKO) O). * Pod ugodnimi pogoji se proda mlin Natančneje se izve v upravništvu ,,Domovine". Naprodaj je enonadstopna hiša z verando in posestvo v Laškem trsu. Hiša obstoji iz 3 sob, kuhinje in kleti in je pripravna za obrt ali pa za stanovanje Več pove JANEZ ŠKET, Laški trg. (299) 3-3 Podpisani naznanjajo v globoki žalosti vsem sorodnikom in znancem, da je v 80. letu svoje starosti po daljši bolezni dne 20. t. m. ob 10. uri zvečer, mirno in v Gospodu udano umrla soproga, oziroma mati, tašča, stara mati in prababica Adolfina Hrašovec. Truplo predrage pokojnice se bode iz hiše žalosti v Gradcu, Attemgasse Nr. 4. dne 22. ob pol 6. zvečer na št. Petersko pokopališče preneslo in tam pokopalo. Blag ji spomin! (313) 1 Fran« Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju, soprog. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik in deželni poslanec. Šandor Hrašovec, sodni svetnik. Izidor Hrašovec, c. in kr. stotnik, Viktor Hrašovec, načelnik prom. urada drž. žel., Euzeb Hrašovec, postajenačelnik juž. žel., dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni pristav; sinovi. Žižma Wendler, Josipina Deutsch, hčeri. Dr. Kari Wendler, c. kr. sodni svetnik v p., Kari Deutsch, asek. sekre-ter. zeta. Lina Hrašovec roj. Petriček, Ulrika Hrašovec roj. Bancalarl, Minka Hrašovec roj. Homan, Mici Hrašovec roj. Fink, Roza Hrašovec roj. Klockl; sinahe. Vsi vnuki, vnukinje in pravnukinje. w .Mf"i\T?; JrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart prej D. Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancefijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. MKMMMMMMMMMMt Novosti: Studenčni kataster, dnevnik i občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige ) nl.vptnike a) posestni Ust 23 oflvetnlke b) bremski list j in notarje Dopisnice, poštne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice s povzetjem, menice, čeki in poštne položnice za c. kr. poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz veljavno samo za naučne namene Časovni predmeti: Umetelni ogenj za veselice itd. Lampijoni v raznih barvah in oblikah Papirnati krožniki okrogli in štirioglati Papirnate servijete Karte z za tombolo Koriandoli (Confetti) (traki iz papirja) v raznih barvah Serpentinen 5HSHSE5H5HSESESHSHSHSHSE svinčniki peresa peresniki radirke kamenčki tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Ddjetnalne Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. Stambilj e pečatniki, vignete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času Svileni papir v vseh barvah. Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostojše do najfinejše izpeljave. Molitveniki za birmo . vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice m poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. Ppillk! za t's'C0T'ne pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Najugodnejši pogoji za zavarovanje. 1 zavarovalna družba ki ima slovenskega C \o- M V** glavnega zastopnika v Trstu zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih. Natančnejša pojasnila daje glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu ulica Tone Bianca št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in večjih krajih. priporoča za slavne urade, društva, trgovce, obrtnike itd. najrazličnejše tiskovine po konkurenčnih cenah. f! Man beachte die Fabrlkmarke. fjtefpascIjiDen Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges. Najprimernejša darila za godoVe, == birmo itd. so = Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo. - Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja ' Singepjevi šivalni stpoji so na največjih'■"svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (i5o) _2i mw Zelo velike važnosti je, da si vsak kmetovalec nabavi novo izumljene s katerimi lahko ena oseba toliko naredi kakor 6 oseb z malimi, navadnimi = grabljami. = Prodaja pri v t vlačne grablje trgovina z železnino P. Majdič-a v Celju. Vsakdo si lahko grablje ogleda, ne da bi bil sil j en iste kupiti. m i St. 17 Razglas. Krajni šolski svet v Zrečah pri Konjicah s tem naznanja, da odda vsa dela za pričanje pri tukajšnji šoli enemu podjetniku Dotični načrti, proračuni in stavbeni po-Rji so razpoloženi v šoli v Zrečah. Skupni proračun je sestavljen na 15.000 K. Reflektanti naj zraven pismene ponudbe, katera se naj najpozneje do 9. julija t. I« na krajni šolski svet v Zreče pošlje, priložie tudi 10% varščine. Krajni šolski svet v Zrečah dne 18. junija 1905. (308)'2-2. Načelnik: RUŠNIK. Kupujte narodni kolek! jv Zacinjenje in popravila vsake vrste točno in ceno. S (B £ 3 X 18 .£ = u n B) >N n L a n N ctnetrij Glutnac, Kotlar Celje, GrašHa cesta šteV. 28 se priporoča p. n. naročnikom za] vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in I vodovode v bakru in železu. « 'f (238) 50-13 V Patentirane, same ob sebi delujoče ŠKROPILNICE ,SYPHOMA< (W3)i5-i5 za vinograde in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd. Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi z bakrenim kotlom za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete tvornice poljedelskih strojev, specijalnatvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Taborstrasse št. TI. Ilustrovani ceniki zastonj. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna. ICO v naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-~ sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na štiri in tričctrt odstotke. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad. Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od petna štiri in pot odstope. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je ______' ....... bila dosedaj 4%. ------ (11) 26 Različne tehtnice. Stedilna ognjišča, Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno "v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. Vsakovrstne vodovode, kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor Prevzamem popolno napravo kopališč, mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. Vsakovrstne železne ograje (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. B^Jnapeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (154) 40—12 IVAN REBEK, stavbeni in umetni ključalničar Poljska ulica št. 14. ❖ CELJE ❖ Poljska ulica št. 14. F. P. Ifidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opcije *« (222) 20-8 (Straitgfalzziegel). Barve: