Štev. 174.
V Unbllanl. v torek, 1. »gnsta lsif.
Leto XXXIX.
sa Velja po pošti: sa
Za oelo leto naprej . K 38*— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za Četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ I'—
V	oprav) prejemali meuSu K i'S0
SLOV
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat .... n 13 n za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:
vsak dan, lzvzemil nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne.
oar Drednlitvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Uprcvnlitvo Je v Kopitarjevi nlioi itev. 8. "n Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
nostjo, a razpolaga tudi s potrebno a v-toriteto, ki mu jo daje na eni strani njegova preteklost in na drugi strani absolutno neomejeno zaupanje naj-odločilnejšega faktorja v državi. Zdi se nam: Če baron Gautsch ne privede današnje zbornice do pozitivnega uspeha, je tudi nihče drugi ne bo in da bi obrezuspešenje Gautscheve akcije pomenjalo smrtni poraz letos izvoljene zbornice. Zdi se nam tudi, da to občutijo vse stranke in iz tega se da sklepati, da bo baron Gautsch uspe 1.
V par tednih pride jesen in odločitev!
Trelji shod do VeleMo.
V e 1 e h r a d , 28. julija III.
Ob 6. uri zjutraj jc olomuški nadškof dr. Bauer imel pontifikalno sveto naio. Ob 8 uri se je p-'čela druga iav-na seja. Zagrebški vseučiliški profesor dr. Pazman pozdravlja shod v imenu zagrebškega nadškofa dr. Posiloviča, dalje kot dekan v imenu teološke fakultete ter v imenu hrvatskega katoliškega kazino; profesor kanonik dr. Schulz iz Kraljevega gradca pozdravi v imenu svojega škofa. Nastopi profesor J u g i e iz Carigrada, ki v toplem, psihološko globokem govoru razpravlja o molitvah za združenje vzhodne in zahodne cerkve. Cerkvena edinost, tako je predavatelj izvajal, je v svojih zadnjih motivih nadnaravno delo. Zato je treba molitve, treba v objektivnem in subjektivnem oziru. Molitev za cerkveno edinost je objektivno izraz ljubezni do Boga; ljubezen pa teži po edinosti. Bog shizmo sovraži, ker je delo hudobnega duha. Cerkvena edinost naj se zlasti kaže v zakramentu Evharistije, ki je postavljen kot znak edinosti. A tudi ljubezen do bližnjega zahteva, da molimo za cerkveno edinost. Razkol-niki so kakor ovce brez pastirja, ker v pravoslavni cerkvi ni pravega vrhovnega vodnika-pastirja. Zato jim ravno s tem pokažemo svojo ljubezen, ako jim pomagamo v katoliški cerkvi najti pravega pastirja. Vzhodu smo dolžni dati to, kar smo od Vzhoda dobili. Na Vzhodu nam je zasvetila luč prave vere. Od Vzhoda sta prišla sveta brata Ciril in Metod. A tudi subjektivno nam molitev za cerkveno zedinjenje prinaša veliko korist.. Z njo se nam množi popolnost in milost. Kot bratje Kristusovi ne smemo skrbeti samo za-se, ampak tudi za svoje razkolne sobrate. 2e
pojem »katoliški«, »splošni« to vsebuje; pravi katoličan je samo ta, kdor res katoliško misli in želi. Ne samo nekateri, ampak vsi katoličani naj molijo v ta namen, da sc tudi v pravoslavju pojavi tako versko gibanje, kakršno se je pojavilo na Angleškem v 19. stoletju, ko so Angleži trumoma začeli zapuščati protestantsko anglikansko cerkev in se vračati v naročje katoliške cerkve.
Po Jugiejevem govoru prebere predsednik msgr. Stojan došle pozdrave; shod so brzojavno pozdravili: praški kardinal Leon Skrbensky, primas Srbije, Rusin dr. Bocian, kanonik dr. Tumpach, dr. Zapletal, profesor v Frci-burgu, dr. Stefanovič iz Lipskega, Goe-ken, tajnik ruskega prosta Malceva. v Berolinu; brzojavni pozdravi so dalje tekom razprav došli iz Lyona od družbe za razširjanje sv. Cerkve, iz Karlovih vari, iz Litvanije, iz Cetinja, iz Ogrskega, iz Štajerskega: profesorja dr. Lu km a nn a za uredništvo »Voditelja« in dr. Hohnjec; iz Kranjskega: predsednik ljubljanskega Apostolstva profesor dr. Janežič, profesor dr. Perne, dekan Ko-blar, kaplana Rakovec in Sitar, dekan Rihar v imenu litijske duhovščine
Nato stopi na govorniški oder uniat profesor dr. Šimrak iz Zagreba, ki bere zgodovinsko razpravo: »Kaj ovira cerkveno zedinjenje na Hrvaškem in v Slavoniji«. Profesor Šimrak pojasnjuje na podlagi obširnih arhivarsklh študij zgodovino pravoslavne cerkve na Hrvaškem in v Slavoniji in dokazuje, da je mogoče pravoslavne kristjane pripeljati do združitve s katoliško cerkvico le, če se jim pusti popolnoma njihov obred.
Po tej razpravi naznani predsednik shodu, da odhaja olomuški nadškof. Dr. Bauer se v prisrčnih besedah poslovi od shoda in vabi na češki katoliški shod, ki se vrši v prihodnjih dneh v Olomucu.
Seja se nadaljuje popoldne ob dveh. Profesor p. Metod Ustičkov bere razpravo, v kateri poda na kratko zgodovino katoliške cerkve v Bolgariji in njeno sedanje stanje. Nato se vrši občni zbor velehradske akademije. Tajnik profe-sor Jašek prebere že potrjena pravila, ki jih je sestavil dr. Grivec, kateri tudi predlaga, naj sc pravila v smislu nemške Gorres-Gesellschaft izpre-mene, oziroma izpopolnijo. Ker se vsled pomanjkanja, časa živahna debata ne more končati, se dosedanji odbor pooblasti, da do prihodnjega velehrad-skega sestanka stvar uredi. Akademija je dosedaj založila sledeča dela: Ac-ta II. conventus velehradensis; Snopek:
Konstantin und Methodius, die Slaven-apostel; P. Palmieri: Nomenclator the-logiae russicae 1.
Po polurnem odmoru se prične praktična sekcija. Dr. F c d o r o v pred laga, naj se žc sedaj določi tvarina za prihodnji shod, da sc vsak, kdor se ga namerava udeležiti, lahko na to pripravi. Dr. Grivec povdarja, da izdajanje Velehradskegu Vestnika v ruskem jeziku v latinskih črkah ni umestno.
Profesor J u g i c priporoča, naj sfe med ljudstvom vpeljejo razne pobožno-sti v namen cerkvene edinosti: češče-nje presv. Srca Jezusovega; lavretan-skim litanijam naj se doda klic: »Mati cerkvene edinosti prosi za. nas« v raznih jezikih naj sc izda v namen unije pisan molitvenih.
Po teh predlogih, ki so bili z velikim navdušenjem sprejeti, naznani predsednik, da je došlo včeraj iz Rima dovoljenje, da se sme v velehradski baziliki napravili ikonostaza (oltar za sv mašo po pravoslavnem obredu), tudi paramenti za pravoslavni obred so žc pripravljeni. Odslej sc bo v krasni velehradski cerkvi vedno lahko brala sv maša popolnoma po pravoslavnem obredu.
Tako se jc včerajšnji glavni dan tretjega velehradskega shoda zaključil z veselim pogledom v prihodnjost.
Resnica o Gasilnem Mvu v Bmarlneir pri Liliji.
Pod naslovom »Deželni odbor in občina Šmartno pri Litiji« jc prinesel »Slovenski Narod« dne 6. maja t. I članek, v katerem se zgraža nad po, stopanjem deželnega odbora in šmar-tinske občine proti ondotnemu gasilnemu društvu. Deželnega odbora ne bomo zagovarjali, to ni naša naloga, pač pa mi odgovarjamo sedaj likoma pred slavnostjo odlikovanja nekaterih članov gasilcev, da zunanja društva ki pridejo morda v Šmartno k slavno-sti, pravično sodijo položaj in stališče naše nasproti društvu in slavnoštt Delovanja društva ne maramo kriti-kovati, je pač društvo, kolikor je storilo, storilo v svoji dolžnosti in poklicu, in sicer po vseh članih, ne samo naprednih, ampak tudi naših. Samo. da bi ne bilo v dopisu nekaterih »malih« napak, na primer, da je štela vas Šmartno leta 1887. do 20(1 hiš, pa jih šteje šc sedaj z Ustjem vred 110; nadalje, da občina pod županom llostni-
Današnja številka obsega 6 strani
Po zasedanju.
Ljubljana, 1. avg.
Kratko poletno zborovanje državnega zbora ie končano. Bilo je nepričakovano plodovito. Zbornica se je mirno konstituirala v sporazumu vseh strank in v par dnevih je rešila tako važno bančno predlogo, ki v prejšnji zbornici ni mogla ne živeti in ne umreti. Baron Gautsch lahko sprejema sedaj čestitke k nepričakovano velikemu uspehu, ki je brez prikratbe njegov oseben uspeh. Ne da se tajiti, da se je zbornica razšla pod jasnim vtisom, da ima voditelja in da se ta voditelj imenuje Gautsch!
Vprašanje bližnje prihodnjosti je, Si li bode znal baron G a u t s c h o h r a-niti to voditeljstvo? Signatura poletnega zasedanja je, da je politika strank počivala. Vse stranke so se skrbno izogibale strankarsko-političnih potez, ki bi jih utegnile kakorkoli prejudicirati za jesen.
Jesen 191 1.
To bode politična doba prvo vrste, kakršne že dolgo v Avstriji ni bilo. Stranke stopijo iz svoje rezerve, a tudi baron G a u t s c h pokaže svoje p o 1 i-t i č n o lice, ki je bilo v poletni dobi skrbno zavešeno. Jeseni pride politika na vrsto, na celi črti, in tu se bode odločila usoda nove zbornice. Izkazalo se bo, ima-li resnično delotvorno, plodovito delozmožnost v sebi ali ne.
Kratko poletno zasedanje je bilo dober preludij za jesen. Zbornica je pokazala trdno voljo k pozitivnemu delu. In pokazala je, da se da voditi! Se-ve, dala se je voditi po Gautschu, ki je bil pred šestimi leti prinesel avstrijskim narodom dragoceno darilo splošne in enake, volilne pravice in ki se zamore po pravici imenovati oče našega modernega ljudskega parlamenta.
Baron Gautsch je v tem poletnem zasedanju nastopil trikrat kot govornik v poslanski zbornici in vselej si je s svojim nastopom osvojil zbornico. Zbornica je stala in se je razšla pod vtisom krepke, izrazite individualnosti tega državnika!
A kaj prinese jesen? Se li bode posrečilo baronu Gautschu ustvariti večino, ki bode v stanu rešiti velike naloge, ki so pridržane junija tega leta izvoljenemu parlamentu, t. j. ki bode v resnici delozmožna? Baron Gautsch razpolaga brez dvoma s potrebno spret-
LISTEK.
TMpčeva Mi.
Bretonska, povest, A. Le Bra.z.
(Dalje.)
Ste li videli kdaj dekleta, čistoča žito, ko zibljejo rešeta na solncu? Zrnje pada k njihovim nogam, a leteči krog, ki se vrti krog njih obličja, jih odeva v zlat sijaj. Tako je izgledala Genovefa Lčzongar pod bogastvom svojih las. Njene oči, ki so menjale barvo v prečudnih izpremenih, so se bliščale v mokrem svitu. Ne zahtevajte od mene, da. vam jo natančneje opišem. Oha je bila taka kakor slike, ki izgube svoj čar, ko izkušate razločiti njih posamezne lepote. Iz njene nežne, čutne lepote je izhajal tisti čar, ki ima v sebi nekaj nedopovedljivega, rekel bi, nekaj čisto duševnega. Zadel me je kakor razodetje, kakor nepričakovan pozdrav boginje lepote. Vsa poezija, ki se skriva v takih mladenkah, v&a skrivnostna moč nežnosti, nedolžnosti, čistosti se mi je razodela v njej. Še nikoli ni prešinilo moje duše ks.j tako nežnega., sladkega.
Ko je zagledala tuje ljudi ob očetu, za hip obstala in notem molče stopila
bližje, glavo malce sklonjeno, roke sklenjene na črni volnati obleki, tako kakor mala gojenka., ki ni še imela časa, da bi sc odvadila kretenj, ki se jih je priučila v samostanu. V resnici je bila prišla ra.vno iz samostana. »Dames de la Retraite« v Lannionu in je imela krog vratu še moder trak, znak plemiških učenk. Ko je vstopila, sem bil planil kvišku in spominjam se, da sem se moral s tresočo roko nasloniti na rob sto-lice.
»Moja hči,« jo je predstavil Lčzon-gar. »Oprostiti ji morate, če ni še gibčna hišna gospodinja. Vrnila se je šele dvanajstega tega meseca sem in ima danes, če sc ne motim, prvič priliko vršiti dolžnost svojega novega, dostojanstva.«
Potem se je obrnil k njej: »Daj nam vun čaše, Vefa, in prinesi na čast gospoda poročnika steklenico obrežnega vina, rdeča znamka.«
Obrnivši se k meni je dostavil: »Lahko ga pijete z mirno vestjo; kupil sem ga popolnoma zakonito pri neki pomorski dražbi, imam celo pobotnico .. . Kakor so mi rekli, je rastlo ob Vezuvu. Na vsak način je z neke italijanske ladje, »San Giacomo«, ki se jc pred petnajstimi leti potopila na plitvinah »sedmerih otokov« . . . Vi, gospod Quemener, ste to vendar doživeli?«
Ves srečen, da se je smel vplesti v pogovor, je začel vrli Oučmener. ki tra
je že jezik srbel, pripovedovati o potopu :
»ln če se tega, spominjam! Bilo jc ravno petnajstega decembra. Jaz sem bil tedaj šele paznik drugega razreda in sem bil poklican za nočno stražo na Roc'h Laz. Bil je vihar, pasje vreme celo -----«'
Še dolgo je na. ta način nadaljeval. Župan ga je pozorno poslušal, sedaj je pritrjeval pripovedovanju, sedaj je je popravljal. Jaz sem tudi hlinil napeto pozornost., v resnici so mi bile pa bližje okoliščine, ob katerih se jc »San Giacomo« potopil, deveta briga. Jaz sem slišal le himno, ki je vstajala v naj-globokejši notranjosti mojega bitja na čast čiste, nežne lepote angelske Vefc. Bila je prišla iz kleti in postavila z zlatim vinom napolnjeno steklenico pred očeta, potoni pa stopila /. istimi prikritimi samostanskimi kretnjami na stran k oknu.
Nisem se upal obrniti svojih pogledov preočitno nanjo, a vendar so jo moje oči neprestano iskale. Za njo «o zagorele male, z mrežo svinčenih palic obdane šipe v večerni zarji: lahni obris mladega dekleta se je risal na njih kakor poduhovljena podoba svetnice ha cerkvenem oknu. Lahko bi bil mislil, da je nepremična podoba iz sanj; le oči so živele v temnih sencah njenega obličja.
»--Vsi čolni z obrežja so bili v
tem hipu na kraju nesreče,« je nadaljeval Oueinencr neutrudljivo. — »Toda, žal, ljudje so se bolj trudili, da polove okrog plavajoče sode, kakor pa da bi reševali moštvo. O, kak križ smo imeli z njimi! Brez vas, gospod župan, in brez vaše nepričakovane pomoči, bi rad
vedel, kako bi bili---«
Jaz pa sem mislil med tem: Ona mora biti prepričana, da sem tepec. Toda, kaj naj rečem? Kako naj jo nagovorim?
Kakor sem si belil glavo, prihajale so mi na misel le neumne fraze, ki so se mi studile s svojo banalnostjo. Slednjič sem vendar nekaj izpregovoril, kar sc je primeroma morda glasilo: »Morate biti pač prav veseli, milost I jivu go-spiea. da ste. prišli iz samostana?«
1. strašila, se je nekoliko, premišljevala za hip, kakor bi morala zbrati od-, šotne misli, in odgovorila nato s kri-stalnočistim, melodičnim glasom, kakor bi pela:
»Ne morem reči, da hi mi ne bilo ugajalo, gospod poročnik. Najboljši dokaz je, da sem bila devet let tam.«
»In niste li preveč pogrešali očetovo hišo?«
Hišo.' je ponovila obotavljajoč, se,
»o — ne vem prav ...... —. Toda to, kar
mi je na primer najbolj manjkalo, to j c bilo morje.«	Dalje.
te
Človekoljubna naprava v korist trpečemu Človeštvu, toda le tedaj, če so nepristranska in pod pravim vodstvom. In to je ravno namen tega našega pojasnila, da bi se društvo postavilo zopet na zdravo podlago v občni blagor,. Ob koncu pripomnimo, da bi to zadeve nikakor ne nosili v javnost, ko bi nos gasilno društvo s svojim dopisom ne prisililo k temu koraku. Kakor kličeš v gozd, tako odmeva iz gozda!
■ * «
NA NASLOV GASILNIH DRUŠTEV.
Iz Šmartlia pri Litiji so nam od drugo strani piše:
Dno ti. avguste t 1. priredi tukajšnjo gasilno društvo slovesnost ob priliki odlikovanja nekaterih članov z zaslužno svetinjo za 251etno delovanje. Čast in samozavest ter spoštovanje do zunanjih društev sili podpisane k sledeči izjavi: Kazni nastopi našega gasilnega društva proti podpisanim skozi več let, zlasti pa sramotilni dit-pis v »Slovenskem Narodu« z dne 0. maja t. 1., podpisan od gasilnega društva jo vzrok, da se kot javni zastopniki ne morejo udeležiti te slavnosti in tudi ne sprejema zunanjih dragih gasilnih društev. Zato kličemo gostom tom potom: »Dobro došli!«
L. Hostnik, župan. — Matej Rihar, dekan. — Verbajs, načelnik vaškega zastopa.
Dnevne novice.
Oj 11 klerikalci I Slovenska Ljudska Stranka se nahaja od nekdaj v tem položaju, da z nobeno rečjo ne ustreže ne slovenskim liberalcem, ne Nemcem. To se te dni zopet jasno vidi. »Slovenski Narod« in »Jutro« nas napadata, češ, da smo zopet »izdali mili slovenski narod«, ker dr. Hochenburger namerava nekega Nemca imenovati za sodnega svetnika ali kaj že, današnji . Grazer Tagblatt« pa prinaša o nas kar cel uvodnik pod sherlokliolmškini naslovom »Jugoslovanski atentat na Avstrijo;:, v katerem piše, da ima osnova-
nje »Hrvatsko-slovenskega kluba« in združenje hrvaških pravašev pod pa-tvonanco dr. šusteršiča seveda namen, »Dalmacijo, Istro s Trstom, Gorico, Kranjsko ter dele Koroške in Štajerske od Avstrije odtrgati«, vsled česar da je skrajni čas, da »vlada ta zoper integriteto Avstrije naperjeni atentat prepreči«; sploh je »brezobzirni boj zoper klerikalne Slovence nujna zahteva tako države kakor Nemcev«. Ta članek je posnet po Wienev Deutscne Korre-spondenz in bo gotovo našel pot v vse nemško časopisje. Naravnost ginljivo pa jo, kako volenemški člankar slovenske liberalce in Srbe hvali, ki da no težo po jugoslovanski državi in zato Nemcem niso nevarni. Mi bi so ne pečali /. izvajanji nemškega lista, če ne bi bilo ts:ko zelo interesantno primerjati pisavo slovenskih liberalnih listov s pangernia.nskimi. Edini so v tem, da nas sovražijo kakor vrag križ, le s to razliko, da slovenski liberalci pravijo, tla »narod Nemcem prodajamo«, Nemci sami pa trdijo, da hočemo z jugoslovansko državo pod habsburškim že-zlom popolnoma uničiti ravno Nemce. .Mi pa pravimo le to, da nikoli ne bomo delali politike, ki bi bila všeč slovenskim liberalcem in vsenemcem in zato smo le veseli, če nas napadajo, ker tako vemo, da smo na dobri poti. Kar se tiče specielno nemških sodnikov, vsak ve, da je to dr. IiochenbUrgerjevo delo, ki pa ne bo imelo obstanka. Celo na Češko pošilja ta mož nemške sodnike in deJa Čehom pri imenovanjih očitno krivico, ne da bi Čehi zoper to kaj prida opravili, čeprav so veliko močnejši od nas. Prišel pa bo čas tudi za dr. IIo-eheuburgerja, kedaj, to bodo liberalci že v pravem času zvedeli, zakaj v politiki ne gre tako kakor si to predstavljajo različna omizja v alkoholovem in nikotinovem vzduhu. Hochenburger očividno živi še pod vplivom tistih časov, ko sta na BienerthOvem fraku visela dična rodoljuba Ploj in Hribar. Liberalci iaj sploh o nemških uradnikih molče, zakaj nikoli se jih ni importi-ralo 1 oliko v našo deželo, kakor takrat, ko je bila «narodno-napredna« stranka z Nemci s pogodbo zvezana. Takrat ko
V lesenem mestnem oddelku v Stambulu.
kom ni nikdar dajala v proračun stavljenih podpor. Je pa resnica, da je župan Hostnik, ki županuje že lepo vrsto let, do leta 1908, vedno izplačeval letni znesek 50 kron podpore.
No, pa pustimo te »male« napake ter si oglejmo rajši vzroke naše neza-upnosti nasproti požarni hrambi. Vzroki so ti-le: 1. brezbrižnost nekaterni-kov, ki hočejo biti voditelji, do društva; v teku dveh let so razen o požarih izpeljali orodje samo enkrat, ko so hoteli motiti s trobentanjem našo prireditev za »Slovensko Stražo«. Koliko trpi gasilno orodje, ako se ne rabi, ve vsakdo.
2.	Sebičnost nekaternikov. Vprašajte le naše gostilničarje in povedali vam bodo, da niso zadovoljni, če se društvene prireditve vrše vedno v isti gostilni.
3.	Nepravilnosti v društvenem vodstvu. Sedanji načelnik se je pismeno odpovedal načelstvu in delavnemu članstvu; pa ker je tako kazalo, je pri nepravilnem občnem zboru, kateri sc je vršil pod pokroviteljstvom ljubljanskega Turka, to mesto zopet nepravilno zasedel, odborniška mesta pa so si naprednjaki lepo med seboj razdelili. To vse zato. da se reši liberalno strankarsko lice gasilnemu društvu. Poleg tega, kakor čujemo, nastopa sedanji nepravilni odbor proti občinskemu odboru in županu prezirljivo, boleč menda odbor in župana izpostaviti zasmehovanju. Prebrati je treba od društva podpisani dopis v »Slovenskem Narodu« dne G. maja t. 1., kjer se sramoti županstvo, župan, dekan itd. in vsakdo bo moral priznati, da nasproti tako nastopajočemu društvu naklonjenost ni mogoča. Občinski odbor je vkljub nasprotovanju od strani gasilnega odbora ponudil roko v spravo ter pozval zastopnike društva k dogovoru, toda dobil je. odgovor prav otroški: Mi ne pridemo k vam, pridite vi k na.m! Vprašamo, je li dovoljeno tako postopanje nasproti županstvom?
4.	Mržnja do cerkve in do nosite-Ijev cerkvene oblasti. S kako slastjo so odstranili leta 1901 iz stolpiča požarne hrambe zastavo ob priliki posvečanja cerkve in navzočnosti prevzviš. knezoškofa; niso se hoteli udeležiti misijonske proresije leta 1902. kljub vabilu in splošni velikanski udeležbi ljudstva, menda zato, ker je procesijo vodil škof. Take in slične nastope kot društva nam pove zgodovina. Kakšno je pa stališče posameznikov v tem oziru. je žalibog preveč znano. Celo na cerkvenih vratih nabita oznanila in Marijini slavoloki niso varni pred gotovimi ljudmi. Res, da za čine posameznih članov društvo ni odgovorno, pač pa bi moralo proti takemu članu disciplinarno postopati in ga izključiti.
5.	Strankarstvo društva, ali bolje rečeno nekaterih voditeljev društva. Sokolske slavnosti pred leti so se udeležili, ob orlovski slavnosti pred 2 leti pa so z dejanskim napadom žugali nekaterim članom, ki so se te slavnosti udeležili. Letos se je društvo udeležilo slavnosti liberalnega pevskega društva »Zvon«, našega vabila k blago-slovljenju Doma in zastave pa se ni upoštevalo. Gasilno shrambo rabijo kot shrambo sokolskoga orodja, vrt okrog shrambe pa za sokolsko telovadišče.
Ti navedeni in še drugi vzroki pač opravičujejo nastop županstva in deželnega odbora nasproti društvu, kajti gasilna društva so pač plemenita in
Zgodovina noveišeoo slovenskega slovstvo.
II. del (1818—1868). Spisal Ivan Grafenauer, 1911. Pisati kritike je pri nas zelo težaven, malo hvaležen, in tudi ne bogve-kaj vspešen posel. Če tu objavim nekaj svojih misli o II. delu I. Grafenau-erjeve Zgodovine slovenskega slovstva, ki je pred kratkim v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani izšla, je moja odkritosrčna želja, da bi na. pisatelja nič ne vplival ne s svojo hvalo ne s svojo grajo. Kar sem tu, izrečno napro-šen, in ne posebno rade volje, napisal, to je vtis, ki ga je knjiga napravila name, in ta vtis je tako zelo subjektivnega, individualnega značaja, da. si ne upam pripisovati mu velike objektivne vrednosti. Vrh tega pa literarne brkla-rije niso moj posel.
Moje misli o Grafenauerjevi Zgodovini slovstva (II. del) so pa te-le:
Grafenauerjeva Zgodovina slovstva se sme brez dvoma uvrstiti med najboljša slovenska dela v novejšem času. II. del obravnava slovensko slovstvo v dobi narodnega prebujenja, Bleivveiso-vo dobo, od leta 1818 do leta 1868, ko je prenehal »Glasnik« in je nastopila s Stritarjem druga era z drugačnimi nazori in težnjami. Grafenauer ie delo
razdelil takole: Poliliški in kulturni pregled, v katerem zavzema najvažnejše mesto literarni boj med Blehveisovo in Levstikovo strujo, potom starejši pisateljski rod, začetniki novega časa, Franc Levstik, Simon Jenko in mlajši rod, pa. dodatek. Ta razdelitev je srečna, zdi se mi le, da bi bil pisatelj morebiti v interesu enotnosti boljše storil, če bi bil literarni boj iz političnega in kulturnega pregleda izločil in vpletel med pisatelje, ker sicer se v knjigi ene in iste stvari prevečkrat ponavljajo, kar se zelo opazi. Za političnokulturni pregled je pisatelj kakor tudi sicer vse dozdaj dostopne vire jako vestno uporabil in ni nobene malenkosti prezrl, kar je sploh njegova glavna odlika, domnevam pa, da jo Bloivveisa preveč enostransko obsodil. Mislim, da jo to glavna hiba knjige, namreč in o t o d a, s katero Grafenauer sodi tedanji čas in pisatelje, ki so v njem zrastli. Avtor se preveč prepira, ogorčuje in obsoja., je zelo subjektiven, preveč kategoričen in absoluten v svojih sodbah. Nekaj več mirne in hladne objektivnosti, večjo umevanje ljudi in nazorov iz njihovega časa, skrbno vpoštevanje razlogov, ki so vodili nasprotnike Levstikovo stroje, bi knjigi dalo še večjo vrednost kakor jo ima. Avtor v tem oziru sam sobe večkrat nehote popravlja; tako je n. pr. v soecielnem delu pravično oce-
nil dobre strani na Koseskem, ki ga sicer popolnoma ob veljavo devlje in če na eni strani imenuje Bleiweisa in njegove »Novice« bolj zavoro za slovstveni napredek onega časa, pa na mnogih drugih mestih spričuje velike zasluge, ki so jih »Novice« za našo literaturo imele.
Tam, kjer se začenja opis posameznih pisateljev, je avtor razvil svoje najlepše zmožnosti. Zlasti analize posameznih del so vestne in kdor bo kdaj hotel študirati, kakšne snovi so si naši pisatelji izbirali, kako reševali konflikte, kako se je razširjalo njihovo obzorje, kako sc se razvijali tipi v našem pripovednem slovstvu, ta bo v Grafenauerjevi zgodovini našel veliko vzpodbude in materiala. S posebno ljubeznijo je avtor zasledoval roman in novelo in tu naj mi bo zopet dovoljeno izroči mnenje, da je pri tem nekoliko prikrajšana poezija, celo pri novejših (Simonu Jenku), kaj še pri starejših. Vendar pa moram zopet povdariti, da nam jo ravno Grafenauer o starejših. n. pr. o Kvetličiču, podal tako skrbno sliko, kakor dozdaj še nihče. Grajati je treba, da se ni skoraj nič na nabožno pesništvo, nabožno prozo in didaktično literaturo oziral, o Slomšku n. pr. ima 173 strani debela knjiga «amo štiri vr-! stice, sploh škoduje knjigi najbolj to, I da ji je Prešeren in Levstik vse, njima
so Nemci naš deželni odbor in celo magistrat komandirali ter nam delali po. stave, se je skoro povsod izključno nemško uradovalo in nemško posestno stanje varovalo, kakor se je črno na be. lem določilo. — Na slabo zmešane otrobe »Grazer Ta gblatt a« pa sploh ne odgovarjamo. Le še večkrat naj o nas pišejo; preje, ko so liberalci politiko de. laii, se Nemci Slovencev tako niso nič bali; tembolj se jih zdaj. To nas iskre, uo veseli.
-f- Stranka rdečih bataljonov. V zadnji številki socialno-demokratične revije »Kampf« slika, sodrug Bauer stanje avstrijske socialno-demokratične stranke sledeče: »Danes nI več avstrijske socialne demokracije I Listi, ki so zastopali celotno stranko, so eden za drugim umrli. Od leta 1905. sem se ni noben splošni strankarski shod sklical. Danci-; se ga sploh ne more niti več skli-ca 11, saj ni niti to določeno, katere organizacijo. so upravičene se splošnega strankarskega shoda udeležiti. Enotnega političnega vodstva stranke ni. Sodrugi s«- tudi ne čutijo več kot ena stranka, ampak tvorijo rahlo zvezo šest sGcialno-domokratičnih strank.« Bauer nato opisuje volivni boj za državni zbor, v katerem so nastopili socialno-demokraški kandidati zoper socialno-demokraške kandidate (na Češkem)! Prišlo je tako daleč, da so »socialni demokrati mnenja, da smejo enkrat drug drugega podpirati, drugič pa se drug zoper drugega bojevati,« saj češki sodrugi so tega mnenja, kar se tiče parla-menta. — Ali ni spričo tega skrajno smešno, če socialni demokrati, ki imajo lastno hišo polno smeti, pred tujimi pragi pometajo in se vedno iz drugih strank norčujejo? Vse najboljše vedo, med tem pa. pri njih najbolj smrdi. Kako morejo delavci tako stranko s svojimi težko prisluženimi krajcarji podpirati? Saj jim ne more nič pomagati, ko še v parlamentu ne more edino nastopati. Socialni demokrati so obljubili socialno zavarovanje, pa ga še zdaj ni, obljubili so, da ocVpravijo takoj dragi-njo, pa je niso. Ljudstvo pa tudi ne more tako dolgo čakati, saj pravi »Zarja«, da že umira. Da socialni demokrati nič ne dosežejo, je zdaj še bolj umevno, sa j po zatrdilu sodruga Bauer-ja v Avstriji sploh ni več skupne socialno-demokratične stranke, ampak le strančice, kakor n. pr. naša »jugoslovanska«. Ta je izmed vseh najslabša, posebno odkar ne tek6 več tako obilno podpore od centralne strankine blagajne na Dunaju, ker češki sodrugi nočejo več vanjo vplačevati. Delavec, ki v takih razmerah še vstopi v socialno-demokraško organizacijo, si torej zelo slabo postelje.
-f- Zopet ena »Jutrova« bomba. Najbolj neumni liberalci na celem Kranjskem so kamniški. Odkar ni mesto več v njihovih rokah in ne gre več po komandi žlalite, so se jim možgani še bolj zmešali, najbržeje tudi vsled vpliva tro-pične vročine. Tako zdaj v »Jutru« na s\oj način napadajo g. davčnega asistenta Maierja, ki jim jc od nekdaj trn v peti. Drugega mu pa ne vedo očitati, kakor da. agitira za S. L. S. za prihodnje občinske volitve in da, je predsednik »Orla«, kar jo po predstavah kamniških liberalcev zoper »decorum« uradnika. Nazadnje apelirajo na dvornega svetnika g. Klimenta, naj zoper g. Maierja nastopi, če ne, pride »cela zadeva v državni zbor, in sicer — v najkrajšem času«. — Mi smo izvedeli, da se bo zavoljo tega sklicalo že sredi av-
nasprotne strujo pa nič, kar s stališča slovstvenega zgodovinarja ni popolnoma prav in umevanje tedanje dobe le otežkoči, ker je slikana le z ene perspektive. Kakor jaz nalogo slovstvenega zgodovinarja umevam, ne sme posameznih slovstvenih šol presojati izključno s svojega sodobnega estetskega stališča.i Slovstveni zgodovinar ima veliko širši delokrog: ima raziskovati, kje je izvor različnim težnjam v slovstvu, kako se dajo izvajati iz tedanjih časovnih razmer, narodovega mišljenja in čustvovanja, mora, zasledovati zvezo med književnostjo in drugimi panogami kulturnega življenja, razjasniti vpliv, ki so ga imele posamezne literarne šole na razvoj svoje dobe in mora pri tem sam stopiti kolikor mogoče v ozadje. Tega pa pri Grafenauerju najbolj pogrešamo. On nima pravega umevanja za konservativno, rigorozistično strujo, si je takorokoč ne more razložiti, jo smatra za balast, ne pojmuje, da je v celem takratnem razvoju v enem oziru bila tudi potrebna. Grafenauer polaga sploh premalo važnosti na versko ali če govorimo po moderno na »svetovnona-zorno« ozadje takratnih literarnih bojev, dočim I. Prijatelj n. pr. v svojih slovstvenih sestavkih (zlasti »Kersnik«) to veliko bolj vpošteva; na vsak način poudarja Grafenauer veliko preveč osebne momente.
gusta posebno zasedanje parlamenta in boclo zato morali gg. državni poslanci svoj poletni dopust prekiniti . . . Ali so to kunštne glavice, ti kamniški liberalci!
-- Izjava. Franc ArlJ, župan v Bo-ftinjski Bistrici, kot namestnik bivšega predsednika, p. g. Jan. Pibra, župnika tn dež. poslanca, sedaj v Gorjah, izjavljam, da se je podružnica, sv. Cirila in Metoda na Bohinjski Bistrici in okolici družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, razdružila, - Boh. Bistrica, dne 31. julija 1911. Kr. Arh, župan.
—	Društveno gibanje. Deželna vlada je potrdila pravila »Kat. slov. iz-obraž, društva« v Trebnjem.
—	Roleta v Trslu. Vseli na koleri obolelih, ki sc nahajajo v bolnici Sv. Magdalene, je 12. Vsi se nahajajo v VI. paviljonu v n?istrožji izolaciu. Pri vseli .je opaziti lahko izboljšanje razun pri deklici Avreliji Zanetti, kojc stanje je zelo resno. —■ 31. t. m. okoli opoldneva so prenesli v bolnico 47 letnega Štefana Da Conte z ženo in otroci. Mož jc še na poti umrl. Bil je uslužben v mlekarni Mosconi v ulici Navali. Vsled tega so izolirali tudi nekega Bartolo-meja Bizjaka, ki je z njim skupaj delal ln uničili 25 litrov mleka, katere je bil Da Conte, ki jc bil voznik, izročil v neko kavarno. Zažgali so tudi voz. — Sanitetni oddelek c. kr. namestništva objavlja sledeče: Do 31. t. m. zjutraj so ge konstatirali sledeči novi slučaji kolere: Katarina Selva, stara 54 let, stanujoča na št. 9 ulice Chiauchiara, in z njo stanujoče Eleonora Fragiacomo, stara 4 leta, Marija Fragiacomo, stara 7 let., in Amelia Fragiacomo, stara 10 let, od katerih je umrla Maria včeraj bolnici Sv. Magdalene. Nadalje: v ulici Gioachino Rossini hči prodajalke sadja Zanotti, Avrelija, stara 2 leti, potem so prenesli v bolnico za infekciozne bolezni rodbino Slamič, to je Antonija, Jožefa, Marijo in Ido Slamič, da jib izolirajo, ker je umrl na koleri Matej Slamič. — V Brtokih, okraj Koper, je zbolela na koleri 62 let stara Antonija Kuret, ki je šla obiskat Slamičevo rodbino v Rocol pri Trstu. Vse osebe, ki so bile v dotiki z obolelimi, so izolirane.
—	Porotno zasedanje radi kolere preloženo. Iz Zaclra poročajo: V Kotoru je bilo preloženo porotno zasedanje pri tamošnjem sodnem dvoru vsled zdrav-Btvenih ozirov.
—Slovenec sl prerezal vrat v Ameriki. V Clevelandu si je dne 16, julija v groznih mukah in v nezavesti prerekal vrat Slovenec Anton Dežman, star 81 let. Nesrečni rojak je bil holan na želodcu in črevah. Bolezen je bila neozdravljiva. V neopaženem trenotku je pograbil malo britvico, ležečo na mizi poleg postelje in si prerezal vrat. Dokler je bil pokojnik še pri zavesti je priporočal svojima bratoma, da ga dostojno pokopljeta. Pokojni Anton Dežmait je prišel v Ameriko pred sedmimi leti. Doma je iz Ružinske vasi, fara Bela cerkev'na Dolenjskem, kjer zapušča še stariše, brata in sestro.
—	Oče aretiral svojega sina. Posestnik Dežman iz Vinovrha pri Beli-cerkvi, kateri je precej imovit, moral je med svojimi dobro vzgojenimi otroci svojega najmlajšega sina Martina aretirati in ga peljati novomeškemu okr. sodišču, odkoder je bil ušel. Martin Dežman je šele 16 let star, pa je že tako poreden, da jc pri okrožnem sodišču v Novem mestu v preiskovalnem zaporu radi raznih tatvin, katere je izvršil v Rudolfovem in okolici. Nedavno jc
Kar se pisateljev samih tiče, sta psihološko najboljše slikana. Levstik in Jenko, posebno slednji je dobro analiziran, drugi so nekoliko menj sami iz sebe in svojega časa razloženi, kar po haja od tega, da Grafenauer polaga poglavitno važnost na dela sama za ge. Bilo bi pa saj to želeti, da bi se bil Grafenauer tudi splošnih kulturnih in slovstvenih razmer onega Rasa dotaknil, zlasti nemških, saj so na Slovence gotovo najbolj in globoko vpli vale. Da ima avtor sicer zmisel za to gpričuje opis Simona Jenka in Luke Je rana, kjer se po pravici naglaša vpliv janzenizma in bogomilstva.
Sicer pa se moram o delu samo le pohvalno izreči. Cegnar, Valjavoc Trdina. .Tanežič, Levstik, Jenko, Erja vec, Mencinger so posebno dobro obdelani. Dodatek pa mi no ugaja, ker bi bilo po mojem mnenju tudi to treba v razvoj slovstva, samega vplesti; (ako pa je preveč iz natornega razvoja izlo čeno. Vse to pa, kar je po mojem muc nju pogrešeno, ne more veliko zmanj šati vrednosti Grafenauorjeve Zgodo vino slovstva, ki bo, kadar bo dokon čana, slovensko znanstveno delo prve vrste, vir mnogih nadaljnih raziska vanj in študij, velikega vzgojnega po mena tudi za naše ljudstvo in mladino delo, kakor jih Slovenci nc zmoremo preveč enakih.	Humilis
ušel iz preiskovalnega zapora na ta način, da je baje splezal iz dvorišča, kjer se je zračil, po neki cevi do strehe, potem pa po strelovodni žici preko strehe, ki se nahaja ob levem bregu Krke ter jo potem pobrisal proti domu. Takoj so ga zasledovali, a ga niso mogli dohiteti. Šele drugi dan, v soboto, jo je primahal brez klobuka in bos na Vi-nivrh k svojemu očetu. Oče ga je kmalu nato pripeljal v zapore, iz katerih je bil pobegnil.
— Sestanek absolventov kmetijske gole na Grmu dne 20. »avgusta 1911. Iz Št. Petra na Krasu sc nam piše: Danes se nas je sestala — na poziv v časopisih — sedmorica absolventov grmske šole v Št. Petru, in sicer 4 Notranjei in 3 I strani, en Notranje« je odsotnost brzojavno opravičil. Glede skupnega odhoda iz Ljubljane se jc določilo: Vsi udeleženci, ki so navezani iti v Novo mesto čez Ljubljano, se sestanemo točno opoldne v restavraciji na južnem kolodvoru (g. Schrey), in sicer na vrtu, kjer naj bi imeli skupen obed. Za obed naj prijavi vsak posamičnik potom dopisnice do 18. avg. naravnost restavra-terju g. Schreyu, kateri je o tem že obveščen. Nato sc jc prečilalo in pretreslo v časopisih po pripravljalnem odboru objavljeni program ter o njem otvorilo debato, ki je prinesla sledeče zaključke, katere se tudi predloži pripravljalnemu odboru v upoštevanje in objavi v časopisih, da kolegi o njih razmišljajo. Sprejem na kolodvoru v Novem mestu bi bil lahko takoj ob dohodu vlaka in ne skoro celo uro kasneje, da sc pridobi čas za ogled državne kleti in poleg ležečega, kar bo zlasti Nedolenjce zanimalo. Ravno radi tega tudi naj bi bil prijateljski sestanek pri Štemburju v Kandiji ob 8. uri (mesto ob 7. uri). Tradicijonalen »Kres na Grmu« bi lahko odpadel. Pripravljalni odbor naj bi preskrbel dovoljenje za ogled državne kleti. Odkazanje pre-čišč se lahko opravi takoj ob sprejemu na kolodvoru. Dne 20. avgusta: S točkama sv. maša pri Božjem grobu in pozdrav v šolski dvorani se strinjamo vsi, kakor tudi z ogledovanjem zavoda. Obed naj bi bil točno opoldne, da pridobimo časa za zadnjo in glavno točko: zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije, ki naj bi začelo že ob drugi uri popoldne, zlasti z ozirom na to, da odide vlak iz Novega mesta še pred 6. uro zvečer. Točke četrte naj bi se smeli udeležiti ne le absolventi grmske kmetijske šole, temveč tudi slovenski absolventi drugih kmetijskih šol, bodisi nižjih, srednjih in višjih. V namen stanovske organizacije naj se osnuje »Društvo absolventov kmetijskih šol«, ki naj bi bilo strogo stanovska organizacija. Ta organi zacija naj bi imela namen: Stik absolventov med seboj. Skrb za naraščaj: a) Predvsem za umno gospodarstvo na domačih kmetijah, b) za službe v prvi vrsti v domačih krajih in deželah. Skr belo naj bi se za strokovna predavanja, posebno da bi sc ista temeljiteje, pogosteje in v večjem obsegu vršila. Na bavljanje članom strokovnih knjig, časopisov in drugega potrebnega. Pospeševanje razpečavanja pridelkov in nabave potrebščin, posebno potom perij o dičnega stanovskega glasila. Pospeševanje samopomoči kmetijstva v vsakem obziru.
— Nadomestnim vojaškim rezervni kam gotovo ni prijetno v tej veliki vročini odslužiti predpisane vaje. Tako se nam poroča iz Bovca, da že štir tedne ni bilo tam kaj dežja, da so vse struge potokov suhe, da manjka vode kar ravno ni prijetno za vojake, med
katerimi je mnogo našili iz Kranjske, ki letajo cel dan po skalinah in ne dobe niti kapljice vode. Da se takemu nadomestnemu rezervniku vojaška služba najbolj priljubi, mora iti zvečer spat v kak skedenj, kjer je že kakih par desetin njegovih tovarišev »nastanjenih«. Namesto v kak skedenj se jih pošlje tudi v kako napol podrto poslopje, kjer lahko namesto drugih nežnih živali ponoči tudi škorpijone love. Vse to so velike dobrote življenja nadomestnega rozervnika, ob 40 stopinjah Celzija, kot kaže navadno zvečer termometer. Primerno hi pač bilo, da bi se orožne vaje nadomestnih rezervnikov vršile maja ali pa septembra meseca, ne pa v najhujši vročini. Poklicani krogi naj bi se zavzeli tudi za to, da bi se vaje vršile za vse rezorvnike samo trinajst dni, kajti v 28 dneli dostikrat tudi častniki ie vedo. kaj naj počno z moštvom.
—■ Mednarodna plavalna tekma se vrši na Bledu dne 20. a vgusta 1911. Pri-edi jo zdra viška komisija na Bledu v kopališču Louisenbad. Tekme: Dopoldne ob 10. uri: Prvenstvo Bleda 2800 m. Vloga 10 K. Častna nagrada in trije častni znaki. (Eventualni predelavi in medplavi k popoldne sc vršeči tekmi.) Popoldne ob 3. uri: 1. Deško plavanje 50 m. Za dečke, ki do sklepa, prijav še niso dovršili 15 .leta. 2. Dekliško plavanje 50 m. Za deklice, ki do sklepa prijav še niso dovršile 15. leta. 3, Novin-sko plavanje 50 m. Za plavače, ki še ni sci tekmovali pri nobeni javni plavalni tekmi. Vloga 2 K. 4. Hrbtno plavanje 100 m. Vloga 3 K. 5. Glavno plavanje 500 m. Vloga 5 K. ti. Damsko plavanje 100 m. Vloga 2 K. 7. Skakanje novincev. Za skakače, ki se še niso udeležili nobenega javnega tekmovalnega ska kanja. Vloga 3 K. Pet prostih skokov. 8. Prsno plavanje 100 m. Vloga 3 K. 9. Plavanje mlajših 50 m. Vloga 3 K. 10. Glavni skoki: Šest predpisanih skokov in trije prosti skoki. Vloga 5 K. Pred pisani skoki: 1. Odskok vznak v pri-ročenju. 2. Salto vznak. Z naletom 3. h.
Plovni skok. 4. Salto naprej. 5. Skok na glavo s priročenjem. 6. Auerbaciiov skok. 7. Trije prostovoljni skoki iz poljubnih pozicij, pri čemer se bo pozicija upoštevala. 11. Bočno plavanje 50 m, Vloga 3 K. 12. Hitro plavanje 100 m. Vloga 4 K. — Ob 8. uri zvečer razdelitev nagrad in sestanek v zdraviškem domu. Konkurence se vrše slično pra vilom zveze avstrijskih plavalnih društev in se jih udeleže lahko vsi amaterji. Start za vsa tekmovanja izvzemši št. 5 je kopališče Louisenbad na Bledu. Prosta plavalna proga brez obrata, označeni, z bojami. Deske normalne, nalet 3 m. Nagrade: Pri vseh mednarodnih konkurenca.li dobe zmagovalci srebrne častne znake; razen tega dobe zmagovalci v mednarodnih tekmah dragocena častna darila. Prijave z vlogami na zdraviško komisijo na Bledu. Sklep prijav: Dne 15. avgusta ob 12. uri opoldne. Prijave brez vlog so neveljavne. Javno izžreban je prijav ln'Štartnih prostorov dne 15. avgusta ob 6. uri zvečer v hotelu Louisenbad na Bledu; pristop imajo člani prijavljenih društev.
—	Grozna vročina. (Iz Marežig v Istri.) Tukaj vlada velikanska, vročina, tako da je nemogoče vzdržati. Dne 29. julija je znašala temperatura v senci 36, na solncu pa celili 48 stopinj, prav po afrikailsko in ni čuda, da ste sc dne 25. in 26. julija vneli in čisto pogoreli kar dve hiši; ena pri Sabadinih, druga v Laborju.
—	Nesreče na Dolenjskem, Jernej Šina, dninar v Smodniku pri Raki, se
julija na vozu vrh sena. jc pa omahnil in padel
voza na glavo. Drugi dan so ga peijan v kandijsko bolnišnico, kjer jc pa še tisti dan umrl. — Med zvonenjem se je ponesrečil Jože Drčar, posestnik v šmarjeti. Kos železa, k? je bil privezan na jarem zaradi ravnotežja, mu je padel na glavo, ga ranil na temenu in mu povzročil podplutbo pri desnem očesu.
Pri propeljavanju je zmečkalo dva prsta desne roke Jožetu Mesojednik, ki je delal kot dninar na Karmelu pri Št. Ja nžu.
— Zveza avstrijskih mlinarjev je
poslala ministrstvu sledeči protest, ki slove: »Visoko c. kr. ministrsko predsedstvo! Kakor poročajo časopisi, zahteva kralj, ogrska, vlada od visoke c. kr. vlade kompenzacije za to, da dovoli Ogrska nadaljni uvoz argentinskega mesa v skupno carinsko ozemlje. Kot se čuje, naj bi se te kompenzacije dovolile na tarifnem polju in zahteva ogrska vlada specielno znižanje voznih postavk za moko na c. kr. avstrijskih državnih, železnicah. Proti tej zahtevi odločno protestira osrednja organizacija združenih mlinarskih zvez ter prosi visoko c. kr. skupno vlado, da odkloni omenjeno zahtevo, ako bi .jo stavila kraljeva ogrska vlada. Utemeljitev to prošnje ni po mnenju podpisane osrednje organizacije potrebna, ker je sploš-o znano dejstvo, da je avstrijska mli-narska industrija v zelo neugodnih razmerah in da ima več kot štiri desetletja največ prenašati bremena skupnega carinskega, ozemlja. Nadaljnc tarifne ugodnosti za ogrsko moko na kr. avstrijskih državnih železnicah hi bile enakega pomena s popolnim propadom nekdaj tako cvetoče mlinar-•kc industrije. — Osrednja organizacija združenih avstrijskih mlinarskih zvez.«
Padel z drugega nadstropja ln se ubil. 731etni Franc Tolmajner, stanujoč v ulici Molin a vento 42 v Trstu, jo mislil, tla stopi iz okna na balkon, a je zgrešil tla pod nogami. Dobil je več težkih poškodb in ko jc prišel na lice meta zdravnik rešilne postaje, je bil Tolmajner že mrtev. Truplo so spravili v mrtvašnico k sv. Justu.
Morskega volka so vjeli v Pulju blizu mesnice, ki leži ob morju. Bil je dolg 1. in pol metra in tehta 38 kilogramov. Ubil ga je na sulicm nek mesarski pomočnik. Domneva se, da se okoli Pulja podi še več te pošasti.
Utonil je v Trstu v kopališču morskem svetilniku 20 letni Matej Jereb, doma iz Logatca, dninar, stanujoč v Rojanu pri rodbini Čeme.
Japonske ladje v avstrijskih pri« staniščih. Iz Pulja poročajo: Japonski bojni ladji, ki ste se udeležili kronskih svečanosti v Londonu in ki sedaj kri-žarite v evropskih vodah, boste v začetku septembra obiskali Trst in Pulj. Ladjama poveljuje japonski admiral Ši mam ura.
je peljal 27. Med vožnjo
NOVA LADJA, KI SF, MORE KRMARITI IZ DALJAVE.
Nova, iznajdba dalekosežnoga pomena je ladja., ki se more krmarili iz daljave. Iznašel jo je Norimberžan Chr. Wirtli. Seda j se vrše poizkusi naWann-soeju pri Berolinu z ladjico, ki je opremljena v. duhovito konstruiranim aparatom in ki se da krmariti 30 km daleč /. brega, ne da bi bila na njej kaka oseba. Med vožnjo se oglase pri vsakem obratu signalni streli in zvonci. Električne tokove, ki se pošiljajo z brc-
pri
Merske novice.
ga, prestrezajo na ladji aparati, preple-toni z žicami, ki vodijo h krmilu. Za vojaške namene bo ta iznajdba vsekakor velikega, pomena, ker je bržkone ne ho mogočo uporabljati samo za ladje na vodi, temveč tudi za podmorske čolne in zrakoplove. S takimi ladjami, ki so morejo voditi z brega, se lahko zapre pristanišča, polagati se zamorejo mine, kakor tudi škodovati sovražnemu brodovju.
š Zmaga, V okrajni šolski »svet gor* lijeradgonski so bili izvoljeni trije Slovenci in dva nepristranska Nemca. Do sedaj še Slovenci v tej važni korporaciji niso bili zastopani. Živijo!
š Goriški nadškof dr. Sedej se jo podal v Seckau in ostane v ondotnem samostanu več tednov.
š Duhovniške vesti. Č. g. Jože) Lassbacher je imenovan za župnika pri M. B. na Belili vodah. Službo je nastopil
1.	avgusta. — Č. g. Rajmund Bratanič. kaplan v Gornji Radgoni, jo imenovan za kaplana pri Sv. Pavlu pri Preboldu — U Kapeli pri Radgoni pricle za kaplana J. Topolnik iz Vidma.
š Št. Ilj v Slovenskih goricah. V po« tek dne 28. julija jc umrl odličen obmejni. Slovenec, slovenski občinski odbornik šentiljske občine, starin navdušen narodni veteran g. Janez F 1 u h e r. Rajni je bil blaga, značajna duša, stare slovenske korenine. On ni bil eden tistih, ki bi ga premotilo blesteče zlato Suclmarkino. Trdno sc je držal pri vseli burnih volitvah na meji zvesto svojega načela. Z Fluherjem zgubi naš Št. Il.j vnetega narodnega bojevnika, ki so. bo dal težko nadomestiti. Svetila rajnemu Janezu večna luč!
š Mariborski okrajni zastop. Voli* tov se vrši po sledečem redu: l. Za skupino veleposestva 11. avgusta ob 10. uri;
2.	za skupino veleobrti in industrije 16. avgusta, ob 10. uri; 3. za mesto Maribot in trg Št. Lovrenc 17. avgusta; 4. za skupino kmečkih občin 19. avgusta oh 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru.
š Umrl je v Gradcu višji mornariški komisar v pokoju gosp. Franc Faidiga.
š Ponarejevalci denarja. 27. 1. m.
je žandarmerija v Središču aretirala brata Vinccnca in NVolfganga Murata i/ Ja-strovea in še štiri drugo fante, ki so na sumu. da so ponarejali niklasti in potkronski denar. Žandarmerija je našla pri njih več orodja, modelov in
ponarejenih kosov. Falzifikati so slabi. Ponarejevalce so izročili mariborski sodniji.
Solslvo.
-r Šolske telovadnic« in telovadna drnštva. Več občin postojnskega okraja se je pritožilo proti dovoljenju uporabe telovadnice meščanske šole v Postojni telovadnima društvoma »Orel« in »Sokol«. Odbila se je prošnja telovadnega društva »Orel« v St. Petru pri Ljubljani za dovolitev uporabe telovadnice na II. državni gimnaziji v Ljubljani. C. kr. deželni šolski svet je sedaj sklenil vsplošno, da se v Ljubljani prepove telovadba vsem društvom v srednjih in ljudskih šolah v Ljubljani.
-i- Ljudsko šolstvo. Imenovani so. Marija Hirschman, Ambrus; Fr. Golob in Ivana Jager, Zagorje; Frančiška Maver, Šembije; Stanislava Rogelj, Kostanj; Ernestina Schol, Dobrniče; Marija Nosan, Banjaloka; Henrik pl. Tur-zanski, Zdihovo; Maks Tschinkel. Ko-privnik; Jožef Sigmund, Stari Breg; Viktor Porubsl:y, Kočevje; Ljudmila Kacafura, Planina pri Vipavi; Alojzij Gorup, Ljubljana (nemška deška šola); Elizabeta Štajer, Devica Mar. v Polju: Justina Kozamernik, Postojna; Ljudmila Kovač, Loški potok; Friderika Spetzler, Trebnje; Marija Ažnian, Metlika. — Imenovani so v Ljubljani na IV. mestni deški ljudski šoli: Franc Leveč, nadučitelj; učitelji: Fr. Skulj, Fr. Gartner, Iv. Likar, Iv. Keceij, Fr. Ma-rolt. Na lit. mestno deško šolo pride Matija Janežič. — Imenovani so u a d -učitelji: Iv. Perko, Horjul; Jurij Er-ker, Koprivnik; Jožef Černe, Kočevska Reka; Ivan Loser, Borovec; Fr. Juva-nec, Mirna Peč; Ludovik Koželj, št. Peter pri Novem mestu; Leopold Bablor, Žiri. — Učiteljici Alojzija Baebler-Delak v Postojni in Alojzija Bernik v Zireh menjata službeni mesti. — Vpo-kojene so: Angela Miklavčič, Preddvor; Marija Justin-Puppis, Trnje (za eno leto); Ana Tome, Stopiče; Matilda Ge-bauer, Novo mesto; Jožef Benedek, Planina; Štefan Tomšič, Ribnica. — Jožef Polanec se prestavi iz Loškega potoka v Dobrepolje. — Ljudska šola v Loškem potoku se razširi na šest razredov. enorazrednica v Polšniku v dvo-razrednico. \' šolski sobi v Bukovju se dovoli velikonočno izpraševanje za časa šolskih počitnic.
Ljubljanske novice.
lj Odličen gost v Ljubljani. Danes se mudi v Ljubljani državni poslanec hrvaške stranke prava iz Dalmacije g. dr. A n t e S e s a r d i č. Počastil je s svojim obiskom tudi naše uredništvo in tiskarno ter nekatere druge naše zavode.
lj Za mestne redarje in sluge. V
Soboto smo poročali, da se je mestnim slugam in redarjem v letu 1910. mnogo manj izplačalo kot je bilo proračunje-no. Včeraj sta g. dr. P a p e ž in g. R o -j i n a gosp. vladnega svetnika viteza Lase ha 11 a prosila radi interkalarov, ki nastanejo na ta način, da vsa službena mesta še niso bila oddana, naj do-tične svote, ki preostanejo, razdeli med sedanje uslužbence iz naslova uadnor-malnega dela. Gosp. svetnik Laschan se je izjavil, da ga veseli, da prihajajo taki predlogi iz srede posvetovalnega sveta, kj tako kaže. da so mu težnje slug in redarjev pri srcu. Obljubil je, vpoštevati prošnje. Želeti je res, da bi se oziralo na nadnormalno delo redarjev in slug, sa j je znano, kolikokrat so se ti pravi mestni reveži mučili čez določeni čas, ne da bi dobili za to kake nagrade. Tu je treba res hitre pomoči in če bo gosp. vladni svetnik Laschan dobil pota, da napravi zadovoljne nižje mestne uslužbence, zapustil bo na magistratu lep spomin, ker bo izvršil lepo socialno delo.
lj Slovensko gledališče. »Dramatično društvo« je za prihodnjo gledališko sezono dobilo v včerajšnji seji mestnega posvetovalnega sveta izredno podporo ter je tako obstanek slovenskega gledališča zagotovljen kljub temu, da so liberalni listi pisali, da bo slovenskega gledališča konec, ko liberalci na magistratu ne bodo več imeli absolutne komande.
lj Romarski vlak na Sv. Višarje priredi Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne. Vlak se odpelje iz Ljubljane, državni kolodvor (Šiška) v soboto dne 5. avgusta ob 2. uri popoldne s polovično ceno. V Žabnico se pripelje ob 6. uri 4 minute zvečer. V nedeljo popoldne ob 5. uri 48 minut se odpelje vlak z Zabnice. Vožne listke izdajajo zaupniki in zaupnice Podpornega društva.
lj Novi ljubljanski meščani. Včeraj Je stori! slovesno obljubo novi ljubljanski meščan g. Ivan K r i ž n a r. Spre-
jet je za ljubljanskega meščana g. F. Lesko vi c, blagajnik »Ljudske posojilnice« in hišni posestnik.
lj V domovinsko zvezo je bilo včeraj na magistratu sprejetih 107 oseb. Odklonjenih prošenj je 32.
lj Novo sv. mašo je daroval včeraj — na svoj godovni dan — v kapelici sv. Jožefa na Poljanah vlč g. novomaš-nik-redovnik Ignacij Ko pa t in, doma od Št. Vida nad Vipavo. Majhna kapelica je bila polna vernega občinstva. Novomašnikovi sorodniki in rojaki so se udeležili slavnosti pod vodstvom svojega dušnega pastirja vlč. g. župnika Ivana G 1 o b e 1 n i k a. Slednji je imel tudi slavnostni govor. Z navdušenimi in vznesenimi besedami je govornik vernim predočil težavni stan duhovnika. Novomašnik je rezervni častnik, izbral si je poklic vojaka, a od danes naprej ne bo se bojeval za posvetno čast, ampak za vero do svojega gospoda Kristusa. Govornik je opomnil tudi mladega sobrata, naj nikoli ne pozabi. da je sin slovenske matere, naj tudi vselej in povsod dela in moli za mili slovenski rod. Marsikatero oko je postalo resno ob res krasnem govoru. Pripomnimo še, da je mlademu dušnemu pastirju pripomogla do dosege njegovega cilja največ preblagorodna grofica Auersperg.
lj Imenovanje. G. Alojzij V e r d e r-ber je postal višji računski svetnik; računski revident g. Anton Hozhe-v a r je pa pa i tal računski svetnik.
lj Dobava zidarjev pri popravah v mestnih šolah in drugih poslopjih se je oddala tvrdki Ogrin kot najcenejšemu ponudniku.
lj Poročil se je v Št. Vidu nad Ljubljano tukajšnji trgovec gosp. Josi p K r i s p e r z gdčno. A v g u s t o O 1 i v a, hčerjo notarja iz Gorice.
lj Tečaj za čevljarje. Zavod za pospeševanje obrti priredi še v poletju strokovni tečaj za čevljarje. Vodil ga bo strokovni učitelj, ki bo v ta namen odposlan od ministrstva za javna dela, ki ga bo podpiral pri poduku dobro preizobražen domači mojster. Prijave naj se pošljejo kakor hitro mogoče na zavodov naslov, Dunajska cesta št. 22 ali pa na pristojno strokovno zadrugo pismeno ali pa tudi osebno. Poduk ju popolnoma brezplačen, vsa učila bo dostavil zavod, le pri vpisu se plača 10 K položnine, ki zapade v korist zavodu, če se priglašenec ne udeleži tečaja ali pa izstopi pred zaključkom. Položnimi se vrhe vsem udeležencem ob zaključku tečaja. Podučevalo se bo posebno merjenje in rezanje, kakor tudi nekaj blagoznanstva in knjigovodstva.
!j Utopljenka Frančiška Brodarjeva ni bila u .službena v restavraciji »pri Levu«, kot se je prvotno poročalo, ampak »pri Rusu« na Marije Terezije cesti.
Jj Tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti na, Kranjskem nam sporoča, da se bosta pričela oba tečaja dne 8. avgusta ob pol 9. uri dopoldne in bosta trajala do 12. septembra. Tečaja bosta popolnoma brezplačna, vsa učila bo dostavil zavod, le pri vpisu se plača 10 kron položnine, ki zapade v korist zavodu, če se priglašenec ne udeleži tečaja, ali pa izstopi pred zaključkom. Položnina. se vrne vsem udeležencem ob zaključku tečaja. Sprejme se lahko v vsak tečaj še nekaj udeležencev, če se zglasijo najkasneje do i. avgusta, pozneje se bo le izjemoma še dovolil sprejem. Tečaj za krojače bo vodil tukajšnji krojaški mojster g. Jernej Ložar, ki se je v ta namen izobrazil v inozemstvu. Učilo se bo pred vsem krojno risanje in rezanje s posebnim ozirom na najnovejše metode, nadalje tudi nekaj strokovnega, blagoznanstva. Podučevalo se bo tudi vsaki dan po eno uro knjigovodstvo ter najvažnejše določbe za menjice in poštno hranilnico. Tečaj za krojačice bo vodila gdčna. Hubmeier iz Ljubljane po lastnem sestavu. Podučcvala bo krojno risanje in rezanje, izdelavo gornjih in spodnjih oblačil po modernem v zvezi s higijeničnim krojem, likanje ter nekaj blagoznanstva. Tudi v tem tečaju se bo podučevalo knjigovodstvo. Pri obeh tečajih se bo delalo z električnimi likalniki. Vsi priglašenci naj se zbero dne S. avgusta v veliki dvorani Mestnega doma, kjer se bo sestavila razdelitev ur in zjedinilo o različnih podrobnostih.
lj Kolo ukradeno. V Trzinu je bilo ukradeno Sebastija.nu Done-tu kolo znamke »Rival«. Kolo je še dobro ohranjeno, je črno pleskano, ima belo-rdeč-kaiste rise ter je vredno 160 kron.
lj Nepreviden kolesar. Ko se je sinoči peljal kolesar Franc Novak po \Volfovi ulici v prenaglem diru, ga je na Marijinem trgu službujoči stražnik' posvaril. Ta pa je nato še bolj pognal in je na vogalu Miklošičeve ceste zadel v neko stojnico tako, da je padel ter se na glavi znatno poškodoval
lj Priporočljiv hlapec. Včeraj jc prišel k prevoznikovi ženi Mariji Rojčevi hlapec Valentin Šorsek in jo prosil, naj ga vzame v službo. Rojčeva ga je sprejela in mu naročila, naj pelje po m ep tu strankam zaboje piva. Šorsek je prodal 39 steklenic pivo za 9 K 96 vin., potem pa popustil konja in voz v Metelkovi ulici ter neznano kam pobegnil.
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Glad, delavčeva žena, 58 let. —■ Fran Mertel, krojačev sin, 1 ure. — Marija Eržen, babica, 55 let. - Kranja Brtt-fach, oficijantova vdova, 63 let. — Anton Sire, posestnik, 50 let.
lj Hudi prisiljenci. Včeraj popoldne so se pri delu v semenišču stepli trije prisiljenci v neki sobi drugega nadstropja. Ker jih paznik ni mogel ukrotiti, je poklical na pomoč stražo. Ko sta prišla na lice mesta dva stražnika, so ležali vsi trije na tleh. Med rova njeni sta se dva močno obrezala ob steklo, ki se je tam nahajalo. Ko so zagledali stražo, sta dva skočila v stražnika in ga je eden udaril nad levo oko in ga opraskal na desni roki. Na pomoč je prišel še en stražnik, nakar so prisiljence uklenili in jih odvedli na magistrat.
PAVŠALIRANJE DRŽAVNOZBOR-SKIH DIJET.
Kot znano, bodo državni poslanci tudi v počitnicah vživali državnozlior-ske dijete, kar je dalo v zadnjih sejali nemške nacionalno zveze povod tozadevnim diskusijam, kot poročajo nemški listi. Zlasti so povdarjali mnogi novoizvoljeni poslanci, da stavi to razmerje zbornico v nekako odvisnost od dobrohotnosti vlade, ki lahko tako nekako nagradi poslancem z nadaljnim izplačevanjem dijet ali pa jih z odgo-ditvijo parlamenta lahko kaznuje. Vsled tega trpi ugled zbornice med prebivalstvom. A" nemški nacionalni zvezi se je sprožil predlog o pavšaliranju poslanskih dijet ter bo tozadevno vprašanje v jeseni predmet parlamentarni akciji, v kateri bodo vse večje stranke enotno nastopile.
PERZIJA.
Londonski list »Standard« poroča iz Teherana, da je bivši šali odšel z močnimi oboroženimi četami iz Astra-bada v Teheran.
Iz Peterburga poročajo, da jo. izdajatelj nekega reakcionarnega lista v Odesi. Globačev, z večimi člani ruske ljudske zveze odpotoval v Astrabad, cla e pridruži eksšahu Mohaitiedu Aliju.
fazne stvori.
Propadanje socialne demokracije.
V zadnjih treh letih so socialno-demo-kraške »strokovne« organizacije v Avstriji silno nazadovale. Izgubile so 63.106 članov.
Kako se počutijo drugod ob vročini. Vsled preveliko vročine primanjkuje v Parizu pitne vode. Kopališč pa jo dovolj, kar je tudi nekaj. Pariz ima tri mestne plavalnice, ki so sedaj seveda vedno oblegane. Največja je v cesti 'z imenom »Rue de Filletu«. Pri vstopu v to kopališče se zagleda mlado damo za tremi velikimi kupi plavalnih hlač, urejenih po barvah: rdeče, modre in bele. Za 20 centiniov se dobi take hlače na posodo. Kdor pa misli, da si sme barvo hlač izbrati, kakoršno hoče, so moti. Nek muhast Parižan, ki je pri vstopu dobil rdeče plavalne hlače, jih je vrnil nazaj: »Jaz bi raje modre, gospodična.« — »Nemogoče, gospod,« odvrnila je dama za hlačami, »sedaj je. rdeča serija na vrsti.« — Stvar ie namreč sledeča: Vsak gost sme ostati v kopališču samo pol ure. Da jo pa mogoče vzdrževati kontrolo, se menjaje vsake pol ure izdajajo rdeče, modro in belo plavalne hlače. Ako jo na primer preteklo pol ure »modre serije«, se oglasi znamenje z rogom. Obenem teče, da je vsak dvom izključen, kak uslužbenec ob robu kopališča ter vihti okoli sebe modre plavalno hlače kot kako zastavo. Seveda so tudi gostje, ki radi taka znamenja preslišijo in prezro. Proti tem pa uporablja uprava kopališča originalno nasilno sredstvo. Po nekaj minutah se namreč od-pro »modre kabine«, ki so s kredo zaznamovane s črko B. Sedaj pa so seveda »modri« v nevarnosti, da kdo ne pokrade kaj njihovega ter morajo hočeš nočeš zlesti iz vode v kabine ter se obleči. Restavracije na boulevardih so zapuščene; vse hiti v parke in okolico. Opolnoči pa so vračajo izletniki v trumah nazaj ter so razlivajo po boulevardih, da zavživajo »večerni hlad« pri 30 stopinjah toplomera. Zunaj je bilo namreč še bolj vroče. — V Londonu vlada kot znano vročina, kakršne že 30 let ob Temzi niso doživeli. Vos Loti don se poti in naenkrat izgublja najboljše vztroieni Londonec svoj znani
pedantični smisel glede na zunahje oblike, za katerega se ima pač zahvaliti v navadnih razmerah hladnemu angleškemu vremenu. Po cestah se vidi vse polno gospodov, ki nosijo slečene sukn jiče preko roke čisto po ameri-kanskeni vzgledu. V restavracijah se blišče polikane srajce in celo dame od-pno zgornjih par gumbov svojih bluz. In pri tem popije London ogromne množine mrzlih pijač. Velikanski lepaki vabijo ljudi na hladilne pijače v restavracijo, kavarne in veletrgovine. A v New Vorku in v ostali Ameriki Evropejcem ne morejo biti škodoželjni. V velikem mestu ob Iludsonu se vrše isti prizori kot pred tedni. Ljudje prenočujejo na prostem, vse hiti k morski obali, in velike trgovine se zapirajo že opoldne. Najkoruptnejši vseh ameriških trustov, ledeni trust, je znatno podražil svoje izdelke. Vsled dolgotrajne vročine je ponehal v Newyorčanih vsak čut za to, kar so imenuje »sho-cking«. In tako letajo ljudje v odpetih srajcah brez ovratnika in suknje preko Broadwaya, vsled česar se nad tem spodtikajo bolj sramežljive osebe. Vnela se je celo v časopisju debata, ali je spodobno ali ne, da hodijo moški po ulicah z odprtimi srajcami. Res, čisto amerikansko. Nek iznajdljiv pridigar metodistov v Člkagi pa je nabil na vrata svoje cerkve sledeči oklic: »Najhladnejša služba božja v Čigaki. Kratka pridiga in dolg oddih. Mojim vernikom se neprenehoma deli ledena voda in sladoled. Pahljanje je dovoljeno, kakor tudi odložiti suknje.«
Vročina v Parizu. V soboto je bila vročina v Parizu hujša od prejšnjih dni ter je zahtevala tudi številne žrtve. Kolikor se je dalo dognati, je osem oseb Umrlo vsled solnčarice, 20 pa so jih prenesli v bolnišnico. Njihov položaj je rosen. Med težko obolelimi je tudi neki denarni pismonoša, ki se je na neki cesti nenadoma zgrudil nezavesten na tla. Tudi iz pariških predmestij poročajo o številnih smrtnih slučajih in težkih obolenjih. V Auberrilieru ste dve osebi umrli vsled solnčarice. V vojaško bolnišnico v Versaillesu so prenesli nekega rezervista, ki je znorel vsled velike vročine. Posebno neugodno ste občuti \ Parizu pomanjkanje pitne vode.
Sladkor se je na včerajšnji praški borzi zopet podražil za 50 vinarjev vsled sušo. Na sladkornih trgih v Hamburgu in Amsterdamu je cena ponovno poskočila za 25 fenigov.
Na reki Labi je vsled »uše skoro popolnoma ustavljen ladijski promet.
Arelovani vlomilci. Iz Moravske Ostrave poročajo, da se je državni policiji ])osrečilo aretovati celo tolpo mednarodnih vlomilcev, pri katerih >o našli ukradene stvari v vrednosti 20.000 kron. Tolpa je v okolici Moravske Ostrave zakrivila številne vlome ter prodajala ukradene stvari na Rusko.
Moč alkohola. V Oportu je umorit 70 letni čevljar Oliveira svojo 68 letno ženo in 30 letno hčer, ker mu niste dali denarja, za pijačo.
Ženo in sebe zastrupil v stiski. V Monakovem je vsled pomanjkanja dela zastrupil sobni slikar Loibl najprej ženo in potem sebe z morfijem, nakar je v stanovanju odprl plin. Ko so sosedje začutili drugi dan, da vhaja iz Loib-lovega stanovanja plin, so vdrli vrata. Loibla so našli že mrtvega, medtem ko so njegovo ženo prenesli v bolnišnico, kjer upajo, da okreva.
Za 30.000 mark so ukradli v DraŽ-danih dragocenosti nekemu zlatarju tatovi. Vlomili so ponoči iz kleti v prodajalno ter ušli neovirani.
Podpolkovnik obsojen radi golju* fije. V Monakovem jo bil pred vojnim sodiščem vsled dokazane in poizkušene goljufije obsojen podpolkovnik Stritzel na pet mesecev ječe in izključitev iz armade.
Prepoved orožja za dijake je izšla na Pruskem; vsak dijak, pri katerem bi so našlo kako orož je ali stroljivo, je lahko izključen iz zavoda. Pri nas pa se godi ravno nasprotno; vprašanje je, če ni pruska naredba bolj utemeljena.
Tajfun v Mandžuriji. Tajfun, ki je divjal pretekli teden po Mandžuriji, j« uničil vso žitno žetev. Vsled močnega deževja je reka Jalu prestopila bregov« in poplavila veliko pokrajine. Ko se j« voda odtekla, je pustila na produ številna vojaška trupla. Po reki Jalu plove na stotine prevrnjenih ladij. Železniške zgradbe preko Jalu, ki so veljale milijone, so porušene. Nižje ležečo dele mesta Kanton je narastla roka odnesla. Velika ladja, na kateri se je vozilo pomožno moštvo, sestavljeno iz policistov, osobja rdečega križa, in ognjegascev, se je prevrnila. pri čemur je mnogo oseb utonilo.
Nova zločinska družba v južni Itn* liji. Neapeljsko časopisje poroča, da se je poleg zločinske kamore osnovala nova oreanizaejja zločincev, ki io io usta-
o
novil neki iz New Ydrka ciošii Italijan, po imenu Nazaro. Ta družba je povzročila Se nad sto zločinov. Kakor poročajo listi, si je dala nova organizacija zločincev ime »krvavo bodalo«.
Samoumor zdravnika. V Karlovih varih se je obesil zdravnik dr. Siiss-kind, kakor sedaj poročajo, vsled ponesrečenih finančnih transakcij. Zapustil pa je premoženja nad milijon kron in veliko hišo v Krakovu.
Panika v gledišču. V Kapošvaru na Ogrskem je v mestnem poletnem gledališču padla neka petrolejka s stojala, vsled česar je nastal požar. 100 navzočih je drlo proti izhodom, pri čemur sta bili dve deklici težko ranjeni, 13 otrok in 3 moški pa lahko. 5 žensk jc omedlelo. Ogenj se je takoj pogasil.
Rekord lopova. Frank Jakson, ki je bil pred zveznim komisarjem Cookser-jem v Kansas City Mo. na kazenski razpravi zaslišan radi izdajanja ponarejenega denarja, je porabil to priliko, da je v dvorani sodnega komisarja ukradel zlato uro, ki so jo pa potem našli v njegovi celici.
Zvit milijonar. Iz Londona poročajo: Amerikanski milijonar, ki je nad 20 let živel v svoji ladji ob obali Essexa ter ni doslej nikdar plačal kakega dohodninskega davka, je bil te dni obsojen na plačilo davkov, s katerimi je zaostal v teku 20 let. Vsota je zelo visoka. Brovvn se je zagovarjal pred sodiščem, da ne živi na Angleškem, ampak na svoji ladji, ki se je po angleški postavi ne more smatrati kot stanovanje. Ko je bila obsodba izrečena, jc pustil Brown zakuriti kotle na ladji ter je odplul, da ee je odtegnil eksekuciji davčnega urada.
Gledališče pogorelo. Včeraj je pogorelo v Sombotelju ondotno gledališče, last ravnatelja Nagaszyja.. Kako je nastal požar, ki je v kratkem času vpe-pelil večjidei z lesom zgrajeno stavbo, se ne ve.
Nezgode vsled vročine na Hrvaškem, V Zagrebu sta se minuli teden vsled vročine zgrudili in onesvestili dve osebi; nek mož pa je padel iz drugega nadstropja na dvorišče, ker se je šel ponoči hladit na okno, kjer je zadremal; zlomil si je nogo in sc tudi notranje tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. V Dugemselu je na polju pri delu zadela solnčarici nekega 451etnega kmeta, v Ježevem pa na cetiti 751etnega etarčka. Oba sta umrla.
Zaradi dvoboja obsojen. V Heidel-bergu je bil obsojen pred vojnim sodiščem na štiri dni trdnjavske ječe profesor tamošnje realke in poročnik v rezervi Strafler, ker je pozval na dvoboj dva druga profesorja, s katerima se je spri.
Proti srbskim salamam so vstali ogrski in hrvaški izdelovalci salam, ker jim srbska, salama dela veliko konkurenco. Na. sestanku v Budimpešti so sklenili poslati na. vlado natančno poročilo in zlasti zahtevati, da se uvede stroga kontrola, nad uvozom srbskih salam.
Srbske slive obočajo letos glede kvalitete izvrstno letino, glede količine srednjo. Računa sc na 2500 do 3000 vagonov.
Radi ropa v tnjini sta bila te dni v Sisku prijeta dva nevarna tička: 231et,ni Marko Čengija in 281etni Ivan Komljenovič, oba pristojna v občino Stari Majdan v Bosni. Dne 28. junija letos je ta dvojica v Walseeju na Pruskem zavratno napadla svojega ožjega rojaka Peja Tomiča, ki je bil kuhar tamkajšnjih hrvaških rudarjev ter mu uropala 2500 mark lastnega In tujega denarja, revolver in več. drugih stvari. Potem sta pobegnila čez mejo in začela razsipno živeti. V Sisku sta bila aretirana v neki javni hiši in poslana v Sanskimost, kjer sta bila konfrontira-na s Pejo Tomičem, ki se je medtem povrnil iz Prusije. Tomič je roparja, takoj spoznal in sta ta dva nato priznala zločin. Odpeljali so ju v varno zavetišče petrinjske ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKI SVET.
Dnna), 1. avgusta. Danes se je vršil tukaj ministrski svet pod predsedstvom barona Gautscha.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 1. avgusta. Od ene strani se zatrjuje, da bo parlament zopet sklican v drugi polovici meseca septembra, od druge strani pa se vzdržuje vest, da bo sklican šele sredi oktobra.
DEŽELNI ZBORI.
Gradec, 1. avgusta. »Tagespost« poroča, da se bodo deželni zbori sklicali meseca septembra, med njimi tudi štajerski. Vlada bo poizkusila, da napravi modus vivendi, da bo štajerski deželni zbor, ki vsled slovenske ob-strukcije ni mogel delovati, postal delo-zmožen.
CESAR.
lil, 1. avgusta. Danes je cesar vpr« vič v tem poletju pri krasnem vremenu pojezdil na sprehod.
NAPREDEK SLOVENCEV IN HRVATOV V ISTRI.
Trst, 1. avgusta. Kljub potvorjene-mu rezultatu ljudskega štetja se je v Istri slovensko prebivalstvo pomnožilo od 14 20% na 14 89%, hrvaško od 4258% na 4315%, laško pa je padlo od 40-54 % ha 38-16 rv.
ČRNOGORSKI KRALJ O POLOŽAJU NA BALKANU.
Dnnaj, l. avgusta. »Neue Freie Presse« priobčuje razgovor s Črnogorskim kraljem Nikolajem. Črnogorski kralj izjavlja, da se mu turška politika nasproti Albancem zdi pogrešena in izraža mnenje, da Je zdaj za mirno rešitev že prepozno. On da ne veruje v uspeh sedaj zapričetih mirovnih pogajanj in ne smatra za verojetno, da bi kaka velevlast prevzela garancijo za to, da Turčija izpolni svoje obljube nasproti Malisorom. Črna gora. pri tem silno trpi, vzdrževanje malisonskih beguncev jo že zdaj stane* 4 milijone. Črnogorski kralj izjavlja, da bo črna gora sama morala vozel razvozi jati .
KOLERA V TRSTU.
Trst, 1. avgusta. Na novo so zboleli neki Fragiacomo, mesarski pomočnik v ulici S. Michele, član one rodbine Fragiacomo, od katere so obolele tri deklice in Matilda Delgiorno, stanujoča v ulici Cattedrale. Kar se tiče umrlega voznika v mlekarni Da Conte, se je pa konstatiralo, da ni umrl na koleri, ampak na pljučnem vedemu. Preiskava čreves ni dognala vibrionov.
KOLERA V ALBANIJI.
Belgrad, 1. avgusta. Med turškimi četami v St-jri Srbiji se močno širi kolera. V Djakovu je 300 vo.akov bolnih za kolero; 40 jih je že umrlo. V Peči je bilo 18 smrtnih slučajev vsled kolere.
Solun, 1. avgusta. V Ipeku je bilo doslej 120 slučajev kolere, od katerih je bilo 60 s nrtnih. Med vnjaki je bilo 84 slučajev kolere, od katerih je bilo 40 s smrtnim izidom.
VROČINA,
Milan, 1. avgusta. Na Beneškem se je zgodilo veliko smrtnih slučajev vsled solnčarice.
Praga, 1. avgusta. Tu se jc Šel krO* jač Vojvoda kopat na solnce in je zaupal. Solnce mu je pa prizadejalo toliko opeklin, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
POMANJKANJE VODE VSLED VROČINE.
Basel, 1. avgusta. Tu je veliko pomanjkanje vode. Glavno omrežje vodovoda jc zaprto. Prenehalo sc je škropiti ceste.
POŽAR.
Prymont, 1. avgusta. Tukajšnje sloveče kopališče je vse v ognju. Že dozdaj je nad 21,a milijona mark škode.
POTRES.
Kečkemet, 1. avgusta. Včeraj so tu zopet čutili dva potresna sunka.
VELIK MRAZ V SIBIRIJI.
Peterbnrg, 1. avgusta. V severni Sibiriji je nastal velik mraz. Nomadskim rodovom je zmrznilo nad 800 kamel in nešteto ovac.
POLOŽAJ V PERZIJI.
Teheran, 1. avgusta. V soboto je zapustilo mesto 10.000 vojakov pehote in močni oddelki topništva, ki so odkorakali proti Mohamedu Aliju. To so prve vojaške čete, ki jih je vlada poslala proti bivšemu eksšahu, ki se menda še vedno mudi v Astrabadu. Mohamed Ali naznanja v neki proklamaciji, da je odstavil sedanjega šaha, svojega llletne-ga sina, in da mu jo vzel prestolo-nasledstvo. Kot prestolonaslednika jc imenoval svojega brata Šua-es-Salta-neja. Ta proklamacija ima v toliko pomen, kdr se kaže v njej brat eksšaha kot soudeležence v boju za prestol.
TIFUS MED FRANCOSKIMI VOJAKI V MAROKU.
Fez, L avgusta. Na tukajšnjem pokopališču pokopljejo povprečno visak dan 10 francoskih vojakov, ki umrjejo vsled tifusa.
STAVKA V KAIRI.
Kairo, 1. avgusta. Pet tisoč uslužbencev cestne železnice jo pričelo stavkati. To jc prvič, da. se v Egiptu zahteva zvišanje plače za 30 odstotkov. Mod stavkujočimi in podjetniki posredujejo evropski konzuli. Od strani policije so se ukrenile številne varnostne odredbe.
POLICIJSKI PSI V ITALIJANSKI OBMEJNI SLUŽBI.
Milan, 1. avgusta. Vlada je uvedla v obmejno stružno službo ooliciiske pse.
: Naročajte ..Slovenca".:
Iz blejskega kota.
. Vročina vse tare: kmeta, ker »c upravičeno boji, da jesenskega pridelka ne bo toliko, da bi sc trud izplačal. Fižol še cveteti ne more, ajda ne zeleneti, krompir se suši, otava še za pašo ne l>o zanič, saj vsa skupaj leze, celo drevje rumeni vsled neznosne suše; pa tudi gospodi vročina nekoliko uro navija, da zdihuje po hladilu. Seveda gospodi »mesec« kljub suši naprej teče, kmet bo pa revež, zakaj kmet »meseca« ne pozna. Tudi sicer si gospoda zna pomagati. Blejsko jezero gospodo kar mrgoli, samo v gra jski kopeli se jih kopijo vsak dan krog 700. Koliko v Lujizinih toplicah, pri Petranu, Matiju in privatnih, ne moremo kontrolirati.
Zračne in zlasti solnčne kopeli so izredno dobre, hvalijo jih na vso moč, prav te dni sem od odličnega, tujca zopet slišal, da tako izvrstnih zračnih kopeli, kakor na Bledu, ni nikjer več v Evropi.
Tujcev je doslej čez 1000 več nego lani do tega časa. Stanovanja so vsa oddana, hoteli polni, tako da — če upoštevamo še vročino in žejo, ki jo ta nadloga budi — zlasti gostilničarjem in hotelirjem pšenica izredno dobro in naglo v klasje gre. Pravtako so vozniki in vozači s čolni kaj zadovoljni z letošnjo sezono, tako dobro kakor lotos — pravijo — še nikoli ni bilo. Vsem privoščimo obilo in dobrega zaslužka, naj jim Bog blagoslovi, saj se tudi dokaj trpi za denar, ki ga gospoda tu pusti.
Lastnik znamenitega Riklijevega zračnega zdravišča Oskar Rikli je vse prodal; kupil je konsorcij, na čigar čelu stoji znani Riklijev zdravnik dr. Eder. V konsorciju ni nobenega Juda.
Lastnik vile »Zore« g. Gustav pl. Pongratz velepas., je daroval lep kos sveta od svojega vrta. da se jo razširila cesta ob jezeru od Mallnerjevega hotela proti zdraviškemu parku, ob cesti pa napravil hodnik za pešce. Sam je tudi postavil stebre in ograjno mrežo. Občina je samo kanale izkopala in kamen za hodnikov obod dala. —- Ne bi bilo napačno, ko bi hotel Šo gospod Tonnies ta zgled posneti i 11 tudi nekaj sveta ob svoji vili odstopiti, da bi se dohod v zdraviški park uredil in hodnik za pešce napravil, zakaj zlasti kadar gre dež, je na tem mestu za pešce hoja kaj nerodna.
Prav posebno bi bilo pa potrebno, da bi se vsaj te steze in pota, ki so bila doslej javna, pa jih je grajščak Muhr nenadoma začel zapirati, ohranila javnemu prometu. Tako so n. pr. od nekdaj. kolikor daleč nazaj ljudski spomin sega, ljudje — zlaeti še Rečičani — hodili po stezi, ki pelje iz Rečice mimo nekdanje Jakovčeve hiše (mlina) proti staremu ladjišču. Danos jo je Muhr |»ro-povedal. Prepovedal pa. lahko vsled tega, ker so prejšnja županstva mirno glodala, kako je Muhr nabijal, kjer jo le mogel tablice r, besedami: »Do preklica prostovoljno dovoljena pešpot«. »Slovenec« je že pred leti na to nevarnost opozarjal, pa se od merodajnih oblasti nihče za zadevo ni brigal in sadovi — no ravno prijetni — so že kažejo. Morda bi moglo sedanje županstvo ali zdraviški odbor kaj ukreniti, ako stvar že ni predaleč zavožena. To bi bilo hvaležno delo v interesu občnega blagra. in zlasti s stališča tujskega, prometa in vsestranske udobnosti gostov.
Nekateri udje blejskega Sokola so prav brez potrebe po javnih cestah začeli obkladati somišljenike S. L. S. s čuki. (Zabeležite priče in tožite izziva-če! Ur.) Zlasti se čudimo, da, sc v tem odlikujejo tisti, ki bi se morali odlikovati v dostojnosti vsled izobrazbo, ki bi si jo morali pridobiti v raznih šolah. — Kaj so morda dandanes razni učni zavodi po mestih kotišče zabavljačev zoper vso, kar se drži še starega gesla: vse za vero, dom, cesarja? Mlcčozobi mladiči, ki doslej drugega niso počenjali, kakor da so jedli in spali in staršem in drugim ljudem skrbi in težave delali, zaslepljeni in najhujskani od strankarsko strastnih ljudi in liberalno-svobo-domiselnega evangelija, mislijo, da so storili veliko delo »za narod«, če može, ki so žrtvovali čas in zdravje in delo svojih rok za splošni blagor, če te. može zmerjajo in jih s »čuki« naganjajo. Kam pridemo, ako bo kdaj ta rod imel vajeti javnega življenja v rokah?!
Sicer si pa blejski Sokoli (nečem reči Sokol), nabira jo slavo čudnega značaja. Te dni so si n. pr. po neki večerni slavnosti (podoknici neki blagi gospoj), tako dušo privezovali, da so pri enem izmed blejskih pekov pomočniki Sokoli ve.< kruh izkazili, tako da. ga je do-tična hiša morala pri drugih pekih nakupiti. Podoknico samo v noljii meri
odobravamo, da nas ne bodo, Kakor lansko leto, nalašč napačno razumeli, ampak če se to sklada s sokolsko častjo, kar se po podoknici godi — kar s podoknico nima samoposebi nikake zveze — to jo vprašanje.
Predno neham, naj še omenim, kako tujcem Bled ugaja. Pred par dnevi je dejal, rajske lepote ves prevzet odličen Nizozemec van Ilee, da lepšega zemeljskega raja šo ni videl. Pristavljam io željo, naj bi Bog dal, da bi tega čudovitega raja človeške strasti preveč ne pokazile!
Poročil se je na Jezeru dne 29. t. m. dopoldne bivši goriški deželni poslanec inženir-geometer in posestnik g. L a -p a j n e z gdč. L u k m a n iz Gorice. Poročal je župnik pri Sv. Ignaciju v Gori, preč. g. J. Kokošar.
Zahvala.
Za rnnogobrojne dokaze sočutja med boleznijo in po smrti naše nepozabne soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe
Marije Reidi
hllnega In barvar. posestnika soprogi
kakor tudi vsem cenjenim darovalcem lepih vencev, vsem sorodnikom in pa znancem, častitim gospodom duhovnikom zu spremstvo ter vsem, ki so v tako innogobrojnem številu spremili drago pokojnlco k zadnjemu počitku izrekamo tem potom svojo odkritosrčno zahvalo.	2325
Ljubljana, 31. julija 1911.
Žalujoči ostali.
Izredna priložnost.
Dne 4. avgusta 1.1. se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani ob 10. uri dop. v sobi Stv. 16
vlož. štv. 335 d. o. stari Udmat ozir. Zelena jama (nova hiša, gospodarsko poslopje, pekarija, vrt).	2328
Izklicna cena 9746 K. Interesentje pozor!
Kurzi efektov in menjic.
dne 28. julija 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	••• 92-15
Skupna 4<>/0 konv. renta, januvar —julij..........	92-10
Skupna 4-2°;0 papirna renta, februar—avgust ........	93*85
Skupna 4-2°,0 srebrna renta, april	
—oktober.........	9590
Avstrijska zlata reuta.....	116-30
Avstrijska kronska renta 4rJ/0 . .	92-10
Avstrijska investic. renta 3V;°/o •	80-60
Ogrska zlata renta 4°/0 ....	111-30
Ogrska kronska renta 4°;0 . . .	91-05
Ogrska investicijska reuta 3 i/j %	80-15
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-51
Kreditne delnice.......	660-25
London vista........	240,—
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-25
20 mark..........	23-46
	19--
Italijanski bankovci......	94-50
Hublji...........	2-53'/2
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo procizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 3iet-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Gelb, Krakov 340.
Za neugajajoeo denar nazaj.
Na prodaj je:
dva kasona. dve mali in dve veliki deri. dve tehtnici, štedilnik in konj.
Naslov se izve pri upravi Slovenca.
2330
Odda se takoj po nizki ceni solnčno
stanovanje
z dvema sobama ln pritiklinami v I. nadstropju na Elizabeta! cesti 5. sm
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino lajboljše sredstvo 2501 t steklenice (5 kg) franko K 1-50
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiim lli/
Izdelovatel)
G. <3eydl Ljubljana, Stritarjeva ntlca 7
odpotuje do 12. septembra
Pozor peki!
na treh kolesih za hitro razvažanje peciva
proda Chalfnili, Ljiliana, Stari trs št. 19.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Nengasse 20.
Oddaja cestne zgradbe
Xa že pričeti okrajni cesti Dol. Logatec— Laze se odda zgraditev cestne proge v dolgosti približno 1 kini. Podjetniki si zamorejo nameravano graditev ogledati, ter ponudbe, podpisanemu okraj, cesln. odboru ilo 13. avgusta 1.1. vposlati, kjer se zvejo tiatančneji pogoji.
Pri tej priliki si gg. podjetniki tudi lahko ogledajo na tej progi, na takoimenovanem klancu »Brst« za zgraditev ceste določen kos proge, kateri sc odda ko ie načrt in proračun od vis. deželn. odbora odobren.
Pri odda ji tegu kosa cestne zgradbe sebode oziralo, oziroma pride v poštev le isti podjetnik ki prevzame že zgoraj omenjeno cestno graditev (enega kilom.).
Načelništvo okraj, cesta, odbora v Logatcu, dne 29. julija 1911. 2317
2109
10
se ceno proda s 6 sobami, 4 kuhinjami in lepim vrtom. Rožna dolina štev. 227
pri Ljubljani nasproti Stanovnika.


n oi
ca
na cnorazrcdnici, v prijaznem kraju na Gorenjskem želi menjati službo s kolegom ali kole-ginjo na eno ali dvorazrednici v kamniškem 111 tržiškem okraju ter v ljubljanski okolici. Naslov pri upravništvu ..Slovenca-.	2321

**
Oglejte sil veliko zalogo koles z -originalno znamko
ii
pri Fr. fjflnU trgovcu ¥
Prešernova ulica, samo nasproti Irančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, fiingscbiff. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
1. Vecchlet
zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne pošle
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
■i zlatnine ^
tec precizijskih žepnih ur.
Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
v l
2714


Za oddati Je lepo, Krasno ležeče
tudi kot poletno stanovanje. tstotam sta tudi naprodaj
dva voza močile).
Pojasnila pri u pravni 3 tvu gralščlne Preddvor, p. Tupaliče, GorenlsKo. 228j
Sprejme se deklica iz poštene hiše kot
učenka
za manufakturno trgovino, Poizve se Kuhnova cesta štev. 3. 2241
Razg
2309 3
Namesto prepovedanega semnja dne 6. julija 1.1. bode v Žužemberku dne 9. avgusta t.l.to je dan pred sv.Lovrencem
velik živinski in blagovni semenj
na katerega se kupci in prodajalci vabijo.
Ta semenj se bode vršil tudi v prihodnje vsako leto ta dan in sicer namesto semnja cvetno soboto.
Županstvo Žužemberk, 28. julija 1911.
Župan: Vebovec, 1. r.
ANTON ŠARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: t
f^^P* Vzorci 5u	m"OšSi ii iiS raSpuiugo.
787 (1)
*	Mladini T Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. Spisal o. Julij Lin telo, D. J. (Slovenski prevod je oskrbela Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) — Str. 86. Cena 30 vin., 20 izvodov in več po 25 vin. Založila »Katoliška Bukvama«. — 0 knjižici nam piše duhovnik, ki je prebral delo v francoskem izvirniku: »Tako krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno povedanih resnic o svetem obha'Uu nisem dobil doslej še nikjer, dasi sem sam iskal primernih knjig, ker sem nedavno napravil ciklus nagovorov o pogostem svetem obhajilu. Sedaj, ko sem to knjižico prebral, vidim, kako malo sem v svojih govorih povedal, in bi pridige najrajši začel iznova.« — Knjižica je namenjena mladini sploh, moški in ženski, in je pisana tako primerno, da jo bo z veseljem vzela v roke mladina v nežni starosti, zlasti pa bo koristila odrasli mladini. Sveti oče Pij X. je izvod francoske knjižice, ki mu ga je bil poslal pisatelj, z veseljem sprejel, močno pohvalil vnemo pisateljevo in izrazil željo, naj se ta spis med mladino kar najbolj razširi.
*	Staršem in vzgojiteljem I Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k svetemu obhajilu. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Spisal o. Julij Lin telo, D. J. (Slovenski prevod je oskrbela Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) — Druga, po. množena izdaja (5000—12.000). — Str. 63. Cena 26 vin., 20 izvodov in več po 20 vin. — Ves krščanski svet se trudi, da ustreže želji svetega očeta, ki jo je izrekel z odlokom o pogostem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila. Zato so tudi slovenski časniki prvo izdajo te knjižice z velikim veseljem na-znanili. Zlasti navdušeno piše o knjižici slovenski nabožni list v Ameriki, Ave Maria (1. II. [1910] št. 8). Pravi namreč: V časih splošne verske mlač-nosti smo. Vse tišči le za bogastvom in za uživanjem. Človeštvo izgublja ved-no bolj zmisel za vse, kar je nadnaravnega, kar je vzvišenejšega, kakor so strasti, kakor je posvetno. V te žalostne čase je sveti oče zaklical: »Nazaj k Jezusu, k Luči, ki edini more zadovoljiti človeško srce! Nazaj k prvim navadam sv. Cerkve.« Sv. Bešnje Telo je bilo sredstvo, ki je navduševalo prve mučence, da so rajši prelili svojo kri, kakor bi le za korak odstopili od svoje vere. Sv. Rešnje Telo naj bi bilo tudi za nas sredstvo, ki naj nas navdušuje v boju zoper zmote sveta, zoper pogu-bonosne nauke sedanjih lažimodrija-noV. — Toda težko je to delo! Mi nismo tega vajeni! Dosedanje navade so bile popolnoma nasprotne temu klicu. Enkrat na leto, štirikrat na leto! — Vsak mesec — je bilo veliko, vsak teden že posebna milost, vsakdanje sv. obhajilo pa popolnoma neznano. Sedaj pa naenkrat: Vsak dan vsi k mizi Gospodovi! Zato pa treba vzgojiti nov rod. Treba začeti pri otrocih v šoli. Ti naj prebijejo led, ti naj zaneso v ljudstvo to novo navado. In starše in vzgojitelje pridobiti za to idejo, ima namen ta knjižica. Zato jo prav toplo priporočamo vsem slovenskim staršem. — Cvetje z vrtov sv. Frančiška (1910, str. 222) pravi koncem svojega priporočila: »Želeti je, da se knjižica v kolikor mogoče veliki množini razširi med naš® verno ljudstvo. « — Mnogi duhovniki so z ozirom na važni namen, ki ga ima knjižica, naročili več izvodov, da jih starši lahko dobe vsak čas pri njih v župnišču. (Primeri: »Domoljub«, 1910, str. 433.)
*	Šolske in pisalne potrebščine ter
šolske knjige itd., ki jih rabijo šolska vodstva in krajni šolski sveti, se dobivajo v knjigarni »11 i r i j a« p r e j K. F 1 o r i a n v Kranju v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah.
Pozor gg. orgljavci in slavna pevska drnStva!
Skoraj nov in zelo dobro ohranjen
HHRmONIJ
z 10 krasnimi spremeni se proda za nizko ceno 260 kron. Pred 3 leti je velja) 540 kron. Dunajska tvrdka. — Harmonij ima močan it krasen glas in je pripraven za cerkve in kapele. — Več se izve v Ljubljani, Dolenjska cesta stev. 30.	2300 3
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: vKatoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan fitefe.