52. ifevnka. v Unmjimi, v nedeljo i. marca 19Z3. Leto LUI. Izhaja vsak dan popoldne, Isvzsatsl nadeli« In praznik«. Jnserati s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl peUt vrsta 2 D; notice, poslano, Isjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitae ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od II objav naprej. — Insaratnl davek posebej. Vprašan jem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0PtaFni*tTO »Slov. Naroda" In »Narodna tiskarna" Saaflava o Ura it 5, pritlično. — TeMea it. 304. Orodniitro DopUo opralo ,,81ov. narod V- Knillora nlioa it 9, L nadstropje Talafan ste*. 04. a lo ooditsnne ln zadostno Ironkovane. Posamazn* Številk«: v Jug osi a vi ii vse dni po Olti 1*— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oln 1-25 Poitnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: V litzaastTO v Ljubljani po poJtl 12 mesecev...... Din 120 — Din 144— Din 216 — , eo*— . 72*- . 108-— 3 a ,•«••• 30-— . 36 — . 54— „ 10-— 12-— . 1S-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ifisTT" po nakaen d. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Vprašanje likvidacije nemške imovine. To vprašanje sedaj vznemirja mnoge občine v Sloveniji, ki so prišle v posest bivših nemških šol in otroških vrtcev. Povodom pogajanj z avstrijskimi delegati v Beogradu se je namreč razbobnalo, da se bo moralo vse likvidirano imetje avstrijskih podanikov vrniti, med temi tudi bojnim in raznarodovalnim društvom »Schulvereinu« in »Siid-marki«. Pozneje se je sicer poročalo, da je sam dr. Seipel v Gradcu izpovedal, da se glede teh društev Še ni definitivno sklepalo, pač pa da se bodo pogajanja še nadaljevala. Potemtakem je treba še enkrat zakli-cati v Beograd: caveant consules! Slovenci, ki smo pri tem vprašanju adini prizadeti, pa imamo pravico da zahtevamo za eventualna nova pogajanja svojega delegata, ki podrobno pozna vso zgodovino teh naši državi in našemu narodu pogubnih društev. One alarmantne, a nikjer utemeljene vesti, so dale nekemu ljubiianskemu dnevniku povod, da ie naslikal pokrajinskega namestnika, kako z orožniki roni slovensko deco iz bivših nemških šol, neki mladinski kandidat pa je izrabil vest kot agitaciisko sredstvo med občinarji, ki so s? tudi pridobili tako šolo. Iz pravilno pridobljenih šo! nima nihče, tudi ne naučni minister pravice izganjati otrok, ker novo lastništvo drži kot pribito. Hvala neustrašenim in agilnim možem pri bivšem ljubljanskem oddelkti za trgovino in industrijo so vse bivše nemške šole in otroški vrtci v zakoniti lastnini občin. Ako ima naša država res tako nespretne in popustljive krmilarje, potem bi padla vsa milijonska bremena na državo, nikakor pa ne na občine in krajne šolske svete, ki so nemške šole v dobri veri in pravilnim potom kufffle in plačale kupnino. V neki tožbi nemškega »Schul-vereina« proti kupcem likvidirane imovine je nedavno stol sedmorice v Zagrebu razsodil, da imenovana nemška društva pri nas sploh ne morejo tožiti, ker so v naši državi prepovedana in je imela država popolno pravo, njihovo premoženje zapleniti in ž njim razpolagati. To je tudi storilo ministrstvo trgovine in industrije kot vrhovna sekvestracijska oblast. »Schulverein« se je v omenjeni pritožbi opiral na dve točki: 1.) ker kupna pogodba ni odobrena od ministrstva za narodno gospodarstvo (ministrstvo za trgovino in industrijo). 2.) da kupna pogodba nasprotuje določbam senžermenske pogodbe. i Na to tožbo je podal g. dr. L. v Mariboru, ki je priznan strokovnjak v tolmačenju senžermenske pogodbe in pazni motrilec vseh nemških spletk, odgovor, ki ga je moral stol sedmorice upoštevati. Napačna in v nasprotju z zakonom in naredbam? je trditev, da bi moral kupno pogodbo odobriti minister za narodno gospodarstvo, oziroma ministrstvo za trgovino in industrijo. Glasom sklepa ministrstva trgovine in industrije z dne 30. 4. 1919 št. 6717 se ni samo veljavnost zakona o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo, razširilo na vse ozemlje kraljestva, temveč se je na temelja sklepa ministrskega sveta z dne 2$. 4. št. 6559 tudi odredila splošna likvidacija vsega premičnega in nepremičnega premoženja podanikov neprijateljskih držav. Po pravilniku bi imel tako pravico minister za narodno gospodarstvo. V ministrskem svetu ima svoj sedež tudi minister za narodno gospodarstvo. Ako je torej ministrski svet odredil splošno likvidacijo, je bil k temu gotovo upravičen, kajti ministrski svet ima brez dvoma vsaj tiste pravice, kakor jih ima nosamen minister. Ministrski svet fe tudi prenesel agende. k? i"h je do takrat imel minister za narodno gospodarstvo na ministrstvo za trgovino ?n irjdnstrlro, kar je tudi brez dvoma smel storiti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je nato izdalo ta-le sklep: »Na-laeram vsem okrožnim načelstvom, kakor tudi upravi mesta Beograd in odseku za Banat, Bačko in Baranjo, ter pozivam vse pokra i in s ke vlade, naj takoj izvedejo vse, kar je potrebno v smislu zakona, da izvrše ta sklep, vse oblasti pa jim naj pomagajo pri tem.« V smislu tega naloga je potem deželna vlada za Slovenijo izdala izvršilno naredbo št 49S (Urad. list z dne 24. 5. 1919). — § 5 te naredbe se glasi: »Izvršitev vseh poslov, ki so potrebni za popise, sekvester in likvidacijo imovine podanikov neprijateljskih držav, izvede v imenu ministra trgovine in industrije, oddelek za trgovino in industrijo v Ljubljani. Načelnik tega oddelka izdaja za na-daljno izvršitev naredbe potrebne predpise in potrebna pojasnila.« Iz tega sledi torej popolnoma jasno, da je oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani bil edini upravičen faktor, da je izvršil likvidacijo in da je tudi odobril kupne pogodbe. Vse kupne pogodbe glede imovine »Scfr.il ve reina« in »Siidmarke« so bile sklenjene in odobrene pred 10. junijem 1920, dočim je bila sen-| žermenska pogodba razglašena v »Službenih« Novinah dne 19. junija 1920 št. 136, torej je senžermenska pogodba stopila v moč šele po sklepu in odobrenju kupnih pogodb. S kupno pogodbo so torej dobili novi lastniki zasebno pravne pravice. Popolnoma nemogoče je, da bi sklepala država z drugimi državami kakršnekoli dogovore, ki bi kršili pridobljene zasebnopravne pravice državljanov. V vseh modernih državah in tudi v naši ustavi je zajamčena zasebna lastnina kot nedotakljiva. Nemogoče in nedopustno je tolmačiti senžermensko pogodbo tako, da bi radi nje izgubili državljani svoje zasebnopravne pravice. To naziranje bije v obraz načelom o moderni državi in o pravicah državljanov. Takemu tolmačenju nasprotuje tudi besedilo senžermenske pogodbe same. Člen 267. senžermenske pogodbe pravi namreč, da se bo lastnina upravičencem vrnila prosta od vsake take odredbe ali od vsake druge odredbe glede razlastitve, prisilne uprave ali sekvestra. Nikjer pa pogodba ne določa, da bi bile s tem vse take odredbe že same na sebi razveljavljene. Pogodbo so sklenile države in s tem je pač prevzela država dolžnost, da ukine svoje odredbe glede razlastitve prisilne uprave ali gled** , .^.,-kvestra. nikjer na ni v celi mirovni pogodbi zabeleženo, kaj se ima zgoditi v shtčsjih. kfer so razlastitve že izvršene in kier so torej pridobili lastninsko pravico na imetju tui;h državljanov domami na nodfss? činov upravno oblasti, ki so imeli svoj pravni temelj na določbah, ki so do takrat obstojale. Prav za to senžermenska pogodba n'kjer niti z besedico ne omenja, kaj se ima zgoditi s premoženjem, ki se je že likvidiralo. Iz tega sledi, da že likvidirano premoženje pod nobenim pogojem ne more spadati pod določila senžermenske pogodbe v tem smislu, da bi se tudi že izvršene razlastitve anulirale ali morale anulirati. Določba senžermenske pogodbe velja torej edinole za one slučaje, v katerih se likvidacija še ni izvršila. Kjer pa se je l?kvidaccija že izvršila, tam tudi državna oblast ni v stanu uničiti za-sebnopravnih pravic svojih državljanov in povrniti že prodana premoženja zopet privatnim lastnikom. Tega ne morejo skleniti nobena pogajanja, kvečjemu se bo šlo za odškodnino iz državne blagajne ,ako so naši mmistri tako velikodušni in popustljivi napram dr. Seiplu. Ker pa sekvestri večinoma šc danes trajajo, posebno glede omenjenih nemških bojnih društev, je tudi po teh v imenu vrhovne sekve- stracijske oblasti po pravomoćnosti senžermenske pogodbe izvršena likvidacija pravoveljavna, ker senžermenska pogodba z razglasitvijo za posamnega državljana ipso facto ni dobila pravnega učinka, ker pogodba pač velja za države, ne pa tudi za njih državljane. Da bi postale določbe senžermenske pogodbe veljavne tudi za posamnega državljana, v to bi bilo potrebno, da državna oblast izda za svoje državljane zakon in da ž njim odredi, kako je treba popraviti one čine* ki so se izvršili v protislovju s senžermensko pogodbo . Najmanj pa se more zahtevati od kupcev likvidirane imovine tožbenim potoni vrnitev. Vsi kupci so državljani kraljevine SHS. Oni niso bili niti v stanu izvršiti kako dejanje proti določbam senžermenske pogodbe, ker zasebna lastnina je bila tudi med vojno in po vojni pod sanetio kazenskega in občnega državljanskega zakona. Glede društev ?>SchuIverem« in »Sudmark« pa je še drugo izjemno stanje, da jih ne more ščititi niti senžermenska pogodba, niti jih ne more reševati avstrijski kancelar s svojimi eksperti. Obe društvi sta bili na-rodnobojn? društvi, katerih namen je bil z zgrrdbo in vzdrževanjem nemških šol in z nakupovanjem slovenskih posestev, odtnievati in preganjati naše ljudi. Uspehe obeh društev črtimo še danes posebno po bivši slovenski Štajerski in na Kočevskem. Obe društvi sta torej zasledovali namene, ki so v diametralnem nasprotju s tendenco naše države. Zato je tudi deželna vlada razpustila na našem teritoriju vse podružnice omenjenih društev, prepovedala vsako nadaljno delovanje, premoženje pa zaplemla. Obe društvi tudi nista bili omejeni na bivšo avstro - ogrsko monarhijo, temveč se je njih delokrog razprostiral tudi po celi Nemčiji in izven Nemčije, podružnice so bile povsod, kier so prebivali Nemci. Glavna sedeža sta bila na Dunaju in v Gradcu, kjer sta društvi ravno v Avstriji videli svojo najpriprav-nejšo domeno za pogubno delovanje proti slovanskim narodom. Radi tepa se ne more trditi, da sta bili društvi jMridični osebi nekdanje av-stroogrske monarhije, ampak sta to bil? vsenemški društvi, za to ne spadata nod senžermensko. temveč pod versalf*ko pogodbo. Po versalfski pogodbi na je likvidacija popolnoma neomejena . Navedeni dokazi naj služijo v popolno pomirjenje vsem kupcem imenovane lastnine, v pouk naj bodo vsem kunktatorjem v naših pravniških krogih, naj pa bodo tudi grmeč poziv vse Slovenije beogradskim krmilarjcm. ki bi se pri eventualnem nadaljevanju pogajanj z Avstrijo vdali prijaznim očem dr. Seipla. Stvar bivših nemških bojnih društev ni Slovencem le gmotna plat, temveč je naše zaslužno zadoščenje za vse prestane krivice in nasilja, vprašanje smatramo za našo srčno zadevo, za naš noli rne tangere. AB. BOJ ZA REKO. marca. Ni bilo kmalu prilike, da bi Italijani naglašali potrebo miru ob Jadranu s tako silo, kakor delajo sedaj, ko se ima rešiti reško vprašanje. Italijanska go-stobesednost se ie razvila do viška in italijanski delegatke paritetne komisije so prispeli v Opatijo z bremenom navodil s strani rimske vlade in obloženi z dobrimi nasveti najrazlienejšni listov. Mussolini jim je pri odhodu stisnil roko in naročil: obnašajte se kot Italijani! Listi vsipzjo dan na dan na nje dolžnost, da zagotove italljanstvu na Reki sijajno bodočnost. V Ouartierija stavijo največ upanja, ker je on že nastopal uspešno v reškem vprašanju. O njeni pravijo, da je umerjen in konciHjanten. njegova beseda je prepričevalna, zato bo on najbolje vodil opatijsko razpravljanje, ki se ima završiti z ugodnim italijanskim rezultatom. Ouartieri je zastopal tudi idejo.da se izroči reško pristanišče italijansko - jugoslovanskemu konzorciju, že od leta 1919 dalje. On ima nalogo, da razvije v Opatiji reško zadevo po želu in volji fašisfovske vlade, končna odločitev je pridržana Mus-soliniju. Skončati pa se ima vse samo in edino tako. kakor hočejo Italijani. To zveni iz vseh dolgih člankov v italijanskem tisku in to je bilo razvidno tudi že iz dosedanjih izjav predsednika Mussolini ja, ki so bile sicer previdne, pa za nas dovolj jasne. Tako so prišli Italijani v Opatijo z namenom, da kratkomalo uveljavijo svoje rimske s?depe glede Reke. katere so ovili z bujnim cvetjem miru in sprave ob Jadranu. Kako bo to lepo, ako se sprijaznita Italijan in Jugosloven ter zadoni ob obali spravna pesem! Toda temeli za dobro razmerje je izključno v itali auskih predlogih. Ti se morajo sprejeti in odobriti, pa bo vse piav in v redu. novo življenje zapolje po reškem pristanišču. Liburnija vzcvete in konec severnega Jadrana bo plaval V novi sreči. Italijani se nevarno igrajo z usodo Reke. Kje so pravi zastopniki Reke? Kje so oni, za katerimi hi stala veČina reškega prebivalstva? Med reško prebivalstvo štejemo le domačine in no pribežnikov in pritepencev rz Italije. Pa tudi oni, ki so izgnali svoje sodoma-čine, kateri ne soglašajo s tujim vmeša vaniem v reške stvari, niso pravi zastopniki Rečanov. Posvetovanja, ki se —.. 3^^rI■T3:~^Z^^£^^7TT:L^t j ML'..' JI Ty "lajgc FR. 2.: Zborovanje POK. Volilna borba se je bujno razcve* te!a, daleč naokoli se širi njen plemeniti vonj. V tem znamenju je zborovala tudi organizacija, ki o njej govori sle* deče poročilo, in je bilo zborovanje obiskano jako, noga je stala na nogi in se je bilo opravičilo iz Maribora 275, iz Ljubljane 93 tovarišev, ker da so takorekoč službeno zadržani. »Tako rekoč* je dobra, neoporečna beseda in komur ni všeč, temu ni po* moči. Nafte načelo je to: Koder je treba, da rečemo »tako rekoč«, tam ne moremo reči »javaljne« ali »smrtna ko* sa« ali »kam li« ali »caveant consules«. Nego uporabljaj vsako besedo na svo* jem mestu! — to je naše načelo, ki smo na njegovi podlagi častno osiveli. Zborovanje je poteklo v najvzor* ne j sem redu. Dva organa javne varno* sti sta pogrešila v gnječi vsak svojo aro. Toda ni dvoma, da sta se uri že našli kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli. Bilo pa je zborovanje veličastna, srce z neizkaljeno radostjo navdajajoča zaupnica onemu duhu napredka, ki vlada po naši zemlji. Podrobnejše poročilo o poteku veleuspelega zborovanja prinašamo na drugem mestu, namreč nastopno. Živahno pozdravljen je poudarjal prvi govornik gospod Krispo Svedrač izredne ugodnosti, ki jih uživa organi* zaci j a baš v Sloveniji, in to po hvale* vredni naklonjenosti merodajnih kro* gov. Nikoder drugod v vesoljni Evropi da niso razmere v njihovi stroki ure* jene tako obzirno kakor pri nas, tudi ne med brati onkraj Sotle, kam li v inozemstvu. Eto »kam li« in ne »tako rekoč'«! Kakor rečeno, vsako besedo na svoje mestot Hvaležno je treba priznati. Je iz* vaj al govornik, da se ni Beograd z nobeno uravnavo ali regulacijo žuril tako, niti z ono v prilog uradništvu niti ono x prilog invalidoma kakor se ie žuriL d.i spravi zneske, merodavne za k val i* fikacijo kaznivih dejanj v pravični sklad z nebrzdanim stanjem naše valute. Pripomnjeno bodi: organizacija, ki je zborovala, je bila Pokrajinska ors ganizacija kaznjencev in ima ta orga* nizacija ugledno število članov, aktiva nih in takih n. r. Razložil je gospod govornik v glo* boko zasnovanih besedah neznosno stanje, kakršno je vladalo pred ome* njeno uravnavo ali regulacijo zneskov. Za piškavi in puhli par škornjev je zakon postavljal svojega državljana pred britko poroto in je bila najmflej* ša kazen eno leto s pustimi posti in trdimi ležišči. Dejansko pa da so bili škornji vredni po predvojni valuti kvečjemu tri piCle dneve brez sleher* nega okraska. POK da je videla, kako v živo aa so ogroženi življenski pogoji njenih članov in ni odlašala, da se je obrnila z obrazloženo spomenico na naše vrle zasto£nike in gre vsem iskrena hvala za uspešno vnemo in posredovanje in štejejo sedaj stvari do 4000 kron pri nas v Sloveniji le za malenkostne pre* stopke, a pridejo pred poroto le oni, ki so vrgli srečnemu udeležencu preko 40.000 kron. Velezanimivo je potem primerjal gospod govornik, kako da je položaj koj v sosedni Hrvatski drugačen in slabši. V Hrvatski da tvorita mejo že zneska 1600 kron in 12.000 kron. V Sloveniji tedaj lahko premakneš za isto kazen okroglo trikrat toliko robe, kakor onkraj Sotle! V inozemstvu pa da so razmere še hujše in naravnost obupne. Seveda Brez senčne plati ni ostala t ahič. Njen soj da je privabil konku* renco ed one strani mej in bi nad« ležna ta konkurenca takisto rada po* stala deležna urejenih razmer v naši pokrajini in sedla za pogrnjeno mizo. Bratom onkraj Sotle ne bi zame* rili, ako skušajo razširiti svoje delo? vanje na naše področje. Imajo lepo število strokovnjakov, od njih so se naši ljudje že marsikaj naučili in še se bodo in ni prezreti, da rudi noš človek najde včasi kos kruha med braćo on* kraj. Toda napram avstrijski in laški konkurenci ni povoda za nikako ozir? nost in se je tej konkurenci upreti čim odločneje. Zato predlaga govornik resolucijo, da se dobrota iz reguliranih' zneskov omeji le na naše državljane in na te brez razločka plemena in vere, za inozemce pa velja prejšnje stanje. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta in brez ugovora. Oglasil se je potem gospod Ljubo* slav Koreninica, ki je v izbranih bese* dah povedal to*le. Rekel je, da neguje POK pod širokogrodnira svojim krilom najrazličnejše panoge, zato interesi čla* nov niso povse istovetni. On n. pr. d?, ni imel dosihdob od razloženega povi* sanja zneskov nikake koristi niti je ne pričakuje: mrki mamon mu ne miče srca! Vendar se tudi on pridružuje v polni meri zaupnici, izraženi režimu. To pa raz njegovo stališče ne toliko vrše med italijanskimi delegati in »zastopniki reške vlade«, predstavljajo le nazore rimske vlade in njenih reških eksponentov. Pri razpravi o ureditvi Reke in zagotovitvi njene bodočnosti nima priti v poitev pristna reška volja, marveč le fašistovska. Ti Reki večinoma tuji elementi odklanjajo vsak stik z jugoslovenskimi delegati in izjavljajo, da je usoda Reke položena v roke italijanskih delegatov. Jugosloven nima po mislih teh ošabno nastopajočih oseb ničesar odločevati, marveč kar lepo ipritrditl vsemu, kar rečejo Italijani in mirno podpisati predložene zapisnike. Tako se ne rešuje reško vprašanje v prid Reke in njenega pristanišča! Italijanska gospoda zahteva od nas ponižnost, da opustimo misel na Baroš in Delto, notranjo ureditev reškega vprašanja preskrbe že oni sami, jugo-slovenska naloga je le ta. da se takoj odpre železniški promet med Reko in zaledjem ter da začno Jugosloveni nemudoma tržiti preko Reke in nakupovati v ogromni množini italijansko blago. Mussolini ima biti vrhovni gospodar nad Reko, Jugosloven naj pridno trži in bogato zalaga reško - italijanske blagajne. To bo boljše, nego bi bilo v slučaju, da bi postala Reka 75. italijanska provinca. Da se pričetno razpoloženje na italijanski strani še bolj kompromitira, je prispel v Opatijo tudi vedno grozeči Giunta, prosluli požigalec Narodnega doma v Trstu. Imel je dolg pogovor z delegatom generalom Mazzucco, ki je predsednik fašistovske parlamentarne skupine. Giunta mu je naročil, kako ima postopati s »srbskimi svinjskimi pastirji«, kakor je Jugoslovene ozmerjal nedavno na faŠistovskem kongresu v Tr-stvu. Ob takem italijanskem stremljenja moramo zreti le skeptično na opa-tlfski sestanek. Jugoslavija je poslala v komisijo izborne može. Italijanski novinarji jih naprošajo za razgovore in t? k o Je naš delegat, vseučiliški profesor Šilovlć povedal Italijanom odkrito, da Jugosloveni žele sporazuma, miru in prijateljstva, dostavil pa je dovolj pomembno to-le: Vsak gospodarski problem Ima tudi svoje politične strani Tako le tudi pri reškem problemu. Glede Reke treba nastopati s določenega stališča: treba izbrisati preteklost In ne več premešava« včerajšnje zadeve, marveč misliti samo na danes tn na prihodnjost Delegat brodovlastnik Račič Je izjavil, da je prišla Jugoslovanska delegacija s najboljšimi nameni In pokazal je na koristi dobrih gospodarskih odnošajev na obe strani. Dobra in poštena le volja naše de-gaciie, ki nastopi brez dvoma spravljivo, hoteč doseči povoljne sosedne razmere. Ima pa določene meje, preko katerih ne sme stopiti. Pred očmi moramo imeti, da je bil v Rapallu Baroš prisojen nam. Ako bi se rešilo reško vprašanje zgolj po italijanskem prizadevanju, bi to ne bilo v korist Jugoslavije. Naša delegacija pa mora ščititi korist svoje države. Pa tudi Reki sami bi ne hasnila taka rešitev, ker bi jej morala odtujiti Jugoslovene — od Italije pa Reka tako nima pričakovati nikdar izboljšanja svojega sedanjega naravnost obupnega položaja! Reka bo rešena samo tedaj, ako pride po sedanjih pogajanjih do sklepov, ki zadovolje Jugoslavijo in pravo Reko brez vsiljene itali.anske primesi: V taki rešitvi tičijo za Reko in njeno pristanišče ugodni časi. Na izkoriščanje Jugo-slovenov v gojitev italijanstva na Reki pa naj Italijani nikar ne računajo! Ako imajo res kaj ljubezni do Reke in ako jim je res kaj mar za mir ob Jadranu, vedo, kaj jim je storiti. K problemu Južne železnice. Ob* 15. t m. zaseda tu v Rim« Konferenca avstrijskih, italijanskih, jugoslovenskih in ogrskih delegatov ter zastopnikov Južne železnice in Imetnikov prioritetnih obveznic Vprašanje reorganizacije Južne železnice zanima v velik! meri našo Javnost Morda še bolj pa so na tem vprašanju Interesirane ostale omenjene države, za katere predstavlja 'Južna železnica glavno zvezo z morjem, odnosno z zaledjem. Poseben interes ima še Italija, k? drži danes večino delnic v svojih rokah. Vkljub lemu ne objavljajo rimske novine o razpravah niti ene črke, izvzemši naznanilo o otvoritvi ?n o sprejemu delegacij prt Mussolini ju. Ta diskretnost se prav ugodno razlikuje od načina, kako se pri nas V Jugoslaviji postopa v sličnih slučajih. Ravno, kar se tiče vprašanja Južne železnice, kjer bi bila z ozirom na zapletenost problema in na ne-broj nasprotujočih si interesov pogrebna že iz taktičnih razlogov molčečnost In takt, objavljale so se že za Saša interministerijalnih razprav in posvetovanj v ministrskem svetu najrazličnejše in mnogokrat popolnoma najnetočnejše vesti, ki so še pred prihodom naše delegacije vstvarile v Rimu atmosfero velike nezaupljivosti, da ne rečem, an i možnosti proti jugoslovanski delegaciji. Da se je s tem otežilo njeno stališče, Je Jasno. Vesti so morale biti netočne, ker se poročevalci v B e o -gradu niso hoteli potruditi, da proučijo sami to vprašanje, akoravno so bili opozorjeni, da je imela n. pr. »Neue Freie Presse« zelo pregledno poročilo o celem načrtu. Pač pa so skušali od udeležencev na posvetovanjih vloviti na stopnicah aH celo na ulici kako besedico, ki so jo navadno napačno razumeli In napačno sporočili dalje. Tako je n. pr. prešla y naše In celo v inozemske novine nesmiselna vest. da predvideva načrt rdve eventualnosti, namreč aH zakup RI m, 26 febr. 1922. ođ strani držav ali pa eksploatacijo zopet od njihove strani. Niso zapazili, da je to eno in isto. V resnici predvideva druga eventualnost eksploatacijo od strani samega društva. Tudi danes je še nemogoče sporočiti kaj natančnejšega o poteku in konečnih izgledih te konference. Do sedaj se je v glavnem razpravljalo o konvenciji glede tranzita, ki se ima po predlogu naše delegacije omeiltl le na promet po Južni železnici. Glede ostalih prog naj se to vprašanje uredi v posebnih sporazumih z vsako sosedno državo ločeno, kar bolje odgovarja interesom naše kraljevine kot tranzitne države. O razdelitvi voznega parka je dosežen sporazum v glavnih točkah. Le malo pa se je do sedaj v oficijelnih sejah razpravljalo o finančnem vprašanju. Tu se vršijo še zaupna posvetovanja med posameznimi delegacijami, posebno pa s francoskimi prioriteri. Treba bo premagati še velike težave. Države ne želijo, kakor je to razumevno, prevzeti pretežka bremena, dočim želiio prioriteri in družba inkasirati kolikor mogoče mnogo, da pokrijejo izdatke za obresti in amortizacijo prioritetnih obveznic, eventualno pa tudi delnic. Nekatere države zopet zahtevajo v interesu svoje trgovine kolTkor mogoče nizke tarife za tranzit, kar pa ne konvenira na primer nam, ki moramo z ozirom na naše obveze napram družbi gledati, da naša proga ne bo pasivna . Tudi vprašanje o prevzetju uradnikov Južne železnice v državno službo ni še rešeno. Vendar ni dvoma, da bodo obvarovane vse njihove pridobljene pravice. Radi predstojećega sestanka paritetne komisije v Opatiji in evakuacije Sušaka odpotuje naš delegat dr. RvbaT danes iz Rima v Opatijo. Adriaticus. zaradi regulacije omenjenih zneskov, . nego v prvi vrsti zaradi častitega šte« I vila narodnih praznikov, ki jih goji naša zemlja, in zaradi amnestij, zdru* ženih s njimi. V istini da se narodni prazniki ne dajo dostojne je in hkratu aa državo koristneje slaviti nego na označeni način. Kajti je v eno roko rešitev ujetnikov iz robije delo krščan* ske ljubavi, ki mu ne izostane plačilo iz nebes, v drugo roko se z izpraznit« vi jo ječ izdatno razbremenja budžet in pomaga valuti. POK da si šteje v čast, da so ob narodnih praznikih baš njeni člani oni, kateri so v najodličnejši meri vzeti v obzir. Govorniku je znano, kolika za« vist se dviga zaradi te prednosti in kako se trudiio izvestni krogi, da bi vodo z narodnih praznikov napeljali na svoj mlin. Ali vlada naj se ne da begati in naj ostane strumno na za« črtani poti. Vlada si bodi svesta, da člani organizacije niso zadnji med dr« Savijani niti ne njih vloga v ustroju Sovelke družbe navalna. Da pe hI bfl* njih, na tisoče policijskih, sodnih in kaznilniških uradnikov bi izgubilo svoj kruh, pa tudi odvetnikom in žandar* jem bi nedostalo dela. Še za ministra pravde ne bi bilo treba već celega fotelja. Urnebesni »živio!« in »tako je!« je dokazal, da je elegantni gospod govor« nik zabrenkal na pravo struno. Crm je polegel hrup, je govornik dejal, da bi tudi s svoje strani predla« gal resolucijo, m sicer v tem smislu: Amnestije naj bi se po možnosti is« vrševale v ugodnem letnem času in ne bas v začetku ali sredi zime, ko spričo stanovanjske bede ni zaničevati gor« kega zavetja, ki ga nudijo vrle nase kaznilnice prizadetim državljanom. Tudi ta resolucija Je bila soglasno in s odobravanjem sprejeta. Izvolila se je le deputacija, ki sto« pl v dogovor z merodajnimi strankami. Katera stranka bo nudila organizaciji najzanesljivejše Jamstvo za izpolnitev njenih skromnih le! j a, tisti se bo pri« Telefonska In brzojaona porodila Danes se izvrši izpraznitev Sušaka. SPORAZUM MED ITALIJANSKO IN JUGOSLOV ENSKO DELEGACIJO. — Beograd, 3. marca. (Izv.) Po poročilih g Reke in Opatije Je dosežen v paritetni komisiji sporazum, da se izpraznitev Sušaka Izvede danes* v soboto, 3. L m. — Beograd, 3. marca. (Izv.) Italijani so popolnoma izpraznili bolnico v Martinšlci Pustili so samo zidovje. Ravnotako so izpraznili desinfekcijske barake na Sušaku. Radi tega je minister za narodno zdravje zaprosil na včerajšnji seji ministrskega sveta za odobrenje večjega kredita v svrho obnove lazareta v Martinšici, kakor tudi v svrho popolne ureditve desiniekcij-skih barak na Sušaku. — Beograd, 3. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Pašić je na včerajšnji seji ministrskega sveta ponovil poročilo o stališču jugoslovenske vlade glede izpraznitve Sušaka in tretje dalmatinske cone, kakor ga je bil preciziral na četrtkovi ministrski konferenci na dvoru. ITALIJANI EPRAZNJUJEJO. — Sušak, 2. marca. (Izv.) V uradnem poslopju okrajnega glavarstva je bila danes dopoldne daljša konferenca med našimi in italijanskimi vojaškimi zastopniki, ki so razpravljali o vseh odredbah, potrebnih za izpraznitev Sušaka. Na tej konferenci so bili prisotni od italijanske strani general Spreafico in Mazzuco, posebni zaupnik Mussolinija m član paritetne komisije, od naše strani pa brigadir Rekonić m univ. prof. dr. Silovlc. Na tel konferenci je bilo definitivno sklenjeno, da se izpraznitev Sušaka Izvrši tekom sobote dopoldne. Italijani so faktično Že danes izročili nekatera javna poslopja našim oblastem. Italijanska vojska danes zjutraj zapusti Sušak. BOJ ZA DELTO IN BAROŠ. — Opatija, 2. marca. (Izv.) V Opatijo je prispel tržaški poslanik Giunta, ki je nadzornik šeste cone narodne milice, katera ima stražitl meje napram našemu ozemlju od Planine do Reke. Giunta se je včeraj delj časa razgovar-jal z generalom Mazzucom. Giunta je dal generalu gotove informacije o stališču juliskih fašistov glede Reke. Julijski fašisti so odločno proti temu. da bi se izročila Delta in Baroš Jugoslaviji, ker smatrajo fašisti oba teritorija za sestavni del v »eorpusu separatumu« Reke. Giunta kot voditelj julisjkih fašistov je obiskal tudi druge Člane italijanske delegacije, kakor tudi vodilne politike na Reki. Italijani so sploh glede reškega vprašanja zelo rezervirani. Italijanska delegacija pa je na drugI strani zelo ogorčena, ker si je naš zu-nan:i minister dr. Ninčič pridržal izključno In izrecno pravico, po svojem prevdarkn odločevati v vseh vprašanjih, ki jih ima rešiti paritetna komisija. Paritetni komisiji je naša delegacija predložila nad 400 strani obširno spomenico o Reki. V tej spomenici so opisani vsi dogodki za časa italijanske okupacije. — OpatOa. 2. marca. (Izv.) Generalni podravnatelj državnih železnic Derocco je v spremstvu več višjih železniških uradnikov prispei v Opatijo, da fungira kot strokovnjak v železniških prometnih vprašanjih v naši delegaciji V glavnem gre za sporazum glede vpostavitve železniškega prometa med Reko in zaledjem. PRVA SEJA PARITETNE KOMISIJE. — Opatija. 2. marca. (Izvfr.). Vceral Je Imela komisija otvoritveno se'o. Navzo-so bili jugoslovenskl delegatje dr. Otokar Ribaf, prof. Silovič in Račič ter italijanski deiegatje senator Ouartlerf. general Mazzucco in Mattel Gentili. Navzoč le bil tudi konferenčni tanfk Casatf. Jugostov. deieeatje so takoj naprosili O u a r t i e r I i a, da prevzame predsedstvo, kar se }e zgodilo. Pozdravil je jugoslov. delegacijo v imenu italijanske in načrta! na kratko svrho konference, ki stremi po procvitu Reke in po priatelskih odnosa jih med obema narodoma. Dr. R y b i f je izrekel želio, da bi se dosegle svrhe konference v obojestransko korist. N'egove besede so bile tople v bistvu In obliki in izgovoril Jih je z gorkim čutstvom. Prva se'a je napravila nabolši vtisk in Italijani naglpšaio dobro voljo, izkazano na jttgoslovenskl strani. Dan za Izpraznitev Sušaka v tej seli ni bil določen. Danes imata Silovič in Mazzucco dogovor za dogotovitev zadntlh modalitet v svrho izpraznitve Sušaka. Za danes zvečer je sklicana druga seta paritetne komisPe, v katerj podata Silovič in Mazzucco svo'e poročilo, na kar se sklenejo končne določbe. Za potniški promet med Reko fn Sušakom ostanejo v veliavi se 10 dni določbe glede potnih listin. DF. RVBAR NAMESTO ADMIRALA PRIČE. — Rim, 2. marca (Izv.) V mmlstr-skem svetu je včeraj povedal MusoIIml, da Je itnliianska vlada zahtevala, da se admiral Prioa ne pripusti ▼ paritetno komisijo, ker se mu z italijanske strani očita soodgovornost za sodbo, po kateri Je bil usmrćen Nazarfo Sauro. Beogradska vlada ie italranski želji ustregla in n* mesto admirala Priče je prišel dr. RvMf. Musollini je nnda1;e naglašal, da med nastopajočimi trgovsk'mi pogafanl* ie nal-vafncfše ono z Jugosfavl'o. Jugoslovanska delegaciji Je Je dospela v Rim. Delo se prične tako?. Musollini izreka nado, da prideta tudi na gospodarskem polju obe držav' do popolnega sporazuma. Dne 10. marca se prično trgovski pogovori z Avstrijo v Rimu. ki so važni posebno glede bodočnosti Trsta. Musoll'n! Je nsdal'e sporočal, da poveri« poslancu G'nrTati*tt. katerega le smatrati odštel kot nTn'stra na d'spozlcjl. razne naloge političnega znača;a. Tinančna uprava Izkazuje po izvršeni splošni reviziij uradov in troškov po nalogu z dne 23 Jan. t 1. 251 mHijonov prihranka za poslovno leto 1923/24. Ljuba Daviefović za delno revizijo ustave. GOVOR PROTI PRIBICEVICU. — Beograd, 3. marca. (Izv.) Snoči je priredil v svojem volilnem okraju mesta Beograda predsednik demokratske stranke Ljuba Davidović volilni shod. ki je bilo zelo dobro obiskan. Govor Ljube Da vido vica je bil v vsakem oziru zelo zanimiv in so ga volilci sprejeli z velikim odobravanjem. Ljuba Davidović je imel na tem shodu načelno politični govor, ki se ie v glavnem tikal vprašanja revizije ustave, kakor tudi vprašanja razdelitve države na pokrajinske oblasti. Med drugim je Ljuba Davidović izjavil, da je odločno za delno revizijo ostave, posebno pa za revi-žilo onih č!enov, ki so se že izkazali za neumestne m nekoristne Interesom države in naroda. Ljuba Davidović je med drugim tudi omenil, da je Pašić sam priznal gotove pregreške ustave. S posebnim povdarkom pa je omenal da so popolnoma nepraktična določita glede razdelitve države na oblasti. Sedanja razdelitev države na oblasti nI pokazala nobenih praktičnih In koristnih rezultatov. Ljuba Davidović je za to, da se država razdeli na oblasti, ki bodo obsegale eden do poldrag milijon prebivalcev. O koristnosti take razdelitve se ie sam osebno prepričal, ko je potoval po Južni Srbiji in Mikedonjii. Taka razdelitev bi bila prav umestna povsod« posebno pa v Južnih krajih. Ljuba Davidović Je dalje polemiziral proti manifesta radikalne stranke m proti znanemu govoru Nikole Pašića na glavnem radfkalskem zborovanju v Beogradu. Končno ie omenjal še razloge, ki so ga napotili, da se ie udeležil zagrebškega kongresa javnih radnika. Stvarno je tudi pobijal politiko Stjepana Radića in končno Je ironično zavrnil fantazlie in aluzije Svetozara Pribiče-vića. ki hoče postati nekaki »ju gosi o-venskl Mussolini«. Do tega naslova pa Pribičeviču ie mnogo manjka, ker nima takih državngkm sposobnosti* kako* m ttaiUaasU MannllaJ , - j^, Boj med dr. Ninoicem in grofom Befhienom. — Beograd, 3. marca, (izv.) Minister zunanjih del je pred dnevi v londonski »Mornigpost« podal precizno in striktno iz avo, da Madžarska ne izpolnjuje svojih obveznosti, izvirajočih iz trianonske mirovne pogodbe. Proti tej izjavi je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen ostro nastopil in skušal pobiti dr. NinČićevo utemeljeno izjavo. Grof Bethlen je v svojem odgovoru med drugim naglašal, da Madžarska izpolnjuje vse obveznosti mirovne pogodbe in da je izvedeno popolno razoro-ženje. Grof Bethlen je tudi kot argument proti Ninčičcvi obtožbi navajal dejstvo, da Madžarska ne bi bila sprejeta v Društvo narodov, ako ne bi izpolnila obveznosti mirovne pogodbe in ne izvedla razorožitve. Nasproti tej zaviti izjavi grofa Beth-lena zunanji minister dr. Ninčič ugotavlja, da je bila Madžarska sprejeta v Društvo narodov, ker je zunanji minister grof Banffy dal na zadnji plenarni seji društva narodov v septembru lanskega leta zastopnikom velike In male antante svečano izjavo, da bo Madžar* ska izvedla razorožitev in spoinila obveznosti mirovne pogodbe. To svečano izjavo madžarskega zunanjega ministra so zahtevali zastopniki držav male antante kot pogoj, da se sprejme Madžarska v Društvo narodov. Zunanji minister dr. Ninčič ugotavlja napram grofu Bethlenu ta dejanski položaj in konstatira objednem: 1. da je politika kraljevine SHS usmerjena edino v pravcu vzpostavitve popolnega miru v Evropi In 2. d« je kraljevina SHS vedno odločena vzdržati dobre odnosa je z vsemi svojimi sosednimi državami. Po poročilih iz inozemstva skuša Madžarska našo kraljevino predstaviti drŽavam velike antante kot oni nemirni element, ki noče trpeti splošnega mirovnega stanja. VOLILNA OFENZIVA RADIKALCEV. POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. — Beograd. 3. marca. (Izv.) Skoro vsi ministri so že odpotovali na volilno agitacijo v okraje, kjer kandidirajo. Danes odpotu;e ministrski predsednik Nikola Pašić v Srein, Slavonijo in Hrvatsko, kjer bo imel prihodnje dni velike volilne shode. Ministrski predsednik Nikola Pašić potuje v spremstvu več ministrov ter se šele povrne s svojega agitacijskega potovanja na dan volitev iS. marca. Glavni odbor radikalne stranke je sklenil, da z vsem svojim agitacijskim aparatom prične zdaj glavno volilno ofenzivo proti ostalim strankam. V Beogradu so ostali le minister vojne In mornarice, minister zunanjih del in minister notranjil del. Videti je, da bo prihodnje dni zavladalo v Beogradu pravo politično zatišje. KONFLIKT MED HRVATSKO ZAJEDNICO IN RADIĆEM. — Zagreb. 3. marca (Izv.) Radi politične taktike St'epana Radića napram hrvatski zaednlci je pršlo med hrvatskim blokom in Radićem do ostrega konflikta. Današn:i »Obzor« v svo:em uvodn:ku ostro napada Radićevo volilno taktiko n.i Hrvatskem in v Dalmaclj ter konćno poziva svoje somfSljenike. da se pristaši Hrvatske zaTednice popolnoma abstinirajo skupščinskih volitev. SEPARATISTIČNA HRVATSKA PROPAGANDA NA MADŽARSKEM. — Budimpešta. 2. marca. (Izv.-* Narodna sktrpščina ni dovolila interpelacije Štirih poslancev, ki so interpclirali o vojaškem taborišču v Salaegerszhegu, kjer Imajo agita-cilsko središče hrvatski separatisti. Med madžarskimi iredentisU je ta odklonitev vzbudila razburjenje. UKINJEN JE ŠTIPENDIJ. — Beograd, 3. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister prosvete poročaj o dijaških štipendijah, namenjenih za dijake, ki študirajo v inozemstvu. Bivši minister prosvete Pribičevič je dobil odobrenje kredita v znesku 4 milijonov dinarjev. Minister prosvete je predlagal, da se splošno ukinejo te štipentije in da se edino dajejo še medicincem, ki študirajo v inozemstvu. ODSTOP MADŽARSKEGA UPRAVITELJA HCRTHV-JA. — Dunaj. 2. marca. (Izv.) DunaiskI listi javljajo, da ie treba po informacijah vodilnih madžarskih krogov računati z odstopom madžarskega državnega upravitelja Horthyja. Ta odstop je verjeten, ker upajo madžarski državniki, da se s tem odstopom izboljša zunanji politični položaj Madžarske. V oficijelnih madžarskih krosih te vesti Indirektno n« zanikajo. — Dunaf. 3. marca. (Izv.) Med madžarskimi emigranti na Dunaju je razširjena vest, da velika antanta razmotriva v Interesu konsolidacije Srednje Evrope n^črt. po katerem ima radi repa racij sk n plačil od strani Madžarske odstopiti sedanji državni upravitelj Horthv. V krogih male antante navlašajo z vso odločnostjo, da je edina ovira sporazuma z Madžarsko sedanji vladni sistem. AVSTFIJSKO-JUGOSLOVEN-SKO RAZSODIŠČE. — Dunaj, 3. marca (Izv.) Listi poročajo, da prispe Iz Haaga na Dunai ameriški poslanik VVashbourn, ki Ima fun-glrati kot predsednik razsodišča v avstrijsko - Jugoslovanskem trgovinskem sporo. Po Iz:avi amerlkanskega poslanika izvira konflikt na različni interpretacij mirovnih določb glede trgovinske pogodbe. V razsodišču bodete obe državi zastopani po treh svojih zastopnikih. MADŽARSKI IREDENTISTI PROTESTIRAJO. — Budimpešta, 22. marca. (Izv.) Društvo probujajočih se Madžarov objavlja izjavo, v kateri odločno protestira proti obtožbi romunskega sodišča v Bukarešti v znanem procesu radi poskušenega atentata na romunskega kralja, češ da ie bilo društvo pri tem poskusu dejansko udeleženo. Društvo madžarskih Iredentistov tudi odločno protestira proti trditvi, da bi bilo v zvezi z madžarskimi vodilnimi krogi in da bi bilo dobivalo od teh podporo. Madžarski rredentisti pravijo, da njih društvo preganja tudi vlada. MORILEC RATHENAU-A PRIJrlT. — Stockhofm. 28. februarja. (Ha-vas.) Nemški medicinec B e h r je bil tu aretiran. Priznal je, da te eden od petih članov organizacije »ConsuU, ki so umorili ministra Rathenaua In so se udeležili rudi atentata na Scheidemana. TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN ITALIJO. — Berlin, 1. marca. CVVoIff) Začasna nemško - Italijanska gospodarska pogodba z dne 28. avgusta 1921, ki je bfla obnovljena 31. mala 1922. leta, je bfla 1. marca 1923 podaljšana še za devet mesecev. AMERIKA SE OBOROZUJE NA MORJU. — vVasffngton. 2. naroa. (Reuter). Senat Je spre'el Mit, ki dovoljuje v svTho modernizirana križark kredit v znesku 2nosn.nno dolarjev. VOLILNA SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA - V LJUBLJANI JE 41 Stev. 52 »S L O V P N S K K NAROD« dne 4. marca 1923. Stran 3 P. J. faifcijatorji svetovne vojne. VL Iz doslej omenjenega dokaznega materijala sledi: 1. da je avstro - ogrska vlada poslala Srbiji nesprejemljiv ultimat, dasi ie dobila potom funkcijonarja svojega zunanjega urada točno in zanesljivo poročilo, da Srbija ni bila v nobeni a vezi s sarajevskim atentatom; 2. da je Avstro - Ogrska ukinila diplomatične stike s Srbijo, dasi je ta sprejela vse zahteve avstrijske note z edino izjemo točke, ki je ogrožala suverenost srbske države, o kateri točki pa je bila Srbija tudi pripravljena pogajati se; 3. da je Avstro - Ogrska na svet Viljema II. porabila »ugodno priliko« ter zasedla del Srbije; 4. da je bila na željo nemškega generalnega štaba mobilizirana avstro -ogrska armada z jasnim namenom izzivati Rusijo; 5. da je nemška vlada s svojimi mahinacijami in posebno s predčasno In pozneje dementirano objavo ukaza o nemški mobilizaciji povzročila mobilizacijo ruske armade, da dobi povod za proklamacijo »vojne nevarnosti« ter da zvali krivdo glede konflikta na Rusijo. Dne 31. julija, ko je dosegla kriza grozeče svetovne vojne vrhunec, Še enkrat posije žarek upanja skozi zbirajoče se oblake. Avstro-ogrski poslanik v Parizu izjavi francoskemu ministrskemu predsedniku Vivianiju, da bi bila avstrijska vlada voljna pogajati se s Srbijo. (Rumena knjiga, št 120.) V Petro-gradu poda tamošnji avstro-ogrski poslanik slično izjavo Sazonovu, ki takoj predlaga London kot sedež pogajanj. Obe demarši sta bili posledica pomirljive depeše, ki jo je bfl ta dan poslal Bethmann-Holhveg na Dunaj z oči vidnim namenom pokazati Nemčijo v svitu miroljubnosti. Komaj pa je bila njegova depeša izročena brzojavu, mu dojde oficijelno poročilo o ruski mobilizaciji, o kateri je seveda že pri sestavi dunajske depeše vedel in katero je z gotovostjo pričakoval. Z ozirom na vest o mobilizaciji ruske vojske Đethmann-rlollweg nemudoma prekliče korak, ki ga je v Interesu miru navidezno storil pri dunajski vladi, istočasno pa stori ukrep, ki ni mogel zasledovati drugega smotra, kakor začetek sovražnosti med Rusijo in Nemčijo: pošlje namreč Rusiji ultimatum, s katerim zahteva, da se ruska mobilizacija tekom štiriindvajsetih ur, L j. do 1. avgusta zvečer, v vsem svojem obsegu prekliče. Kako nsodepoln je bil j ta korak za svetovni mir, je najbolj raz- j vidno iz brzojavke, ki jo je poslal francoski poslanik Jules Cambon dne 1. avgusta svoji vladi in ki je bila objavljena v Rumeni knjigi (št 121): »Jules Cambon, francoski poslanik v Berlinu, Reneju Vrvianiju, ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih zadev. Berlin, 1. avgusta 1914. Moj ruski tovariš je prejel sinoči dve brzojavki, s katerima ga Sazonov obvešča o izjavi avstrijskega poslanika v Petro-gradu, da je njegova vlada voljna raz-govarjati se z rusko vlado glede note, ki jo je prejela Srbija, in sicer tudi glede temeljnih zahtev te note; Sazonov je odgovoril, da naj bi se po njegovem mnenju ta pogajanja vršila v Londonu. Ultimatum Rusiji je podrl zadnje upe. ki jih je rodila vest o teh poga- « janjih. Spričo njega nastane dvom, je-li j bila avstrijska ponudba sploh resno miš- I Ijena in ali ni imela samo namena, zva- J liti odgovornost za konflikt na Rusijo, j Moj angleški tovariš je prošlo noč j apeliral na čustva človečnosti gospoda j Jagowa. Dobil je odgovor, da je zade-va že preveč napredovala in da treba počakati ruskega odgovora na nemški , ultimatum. Pri tej priliki je izvedel sir j E. Goschen. da ultimatum ne zahteva j samo preklica ruske mobilizacije ob j nemški meji, temveč tudi onega ob av- } strijski meji: moj angleški tovariš se je j temu zelo čudil in je izjavil, da se mu ta i zadnja točka zdi za Rusijo nesprejem- | ljiva. Nemški ultimatum, ki je došel točno v trenutku, ko je bilo upati, da se doseže soglasje med Dunaiem in Petrogra-dom, je značilen za agresivno politiko j Nemčije. Faktično je obstoja! konflikt le med | Rusijo in Avstrijo. Nemčije se je tikala sadeva samo kot avstrijske zaveznice; j ker sta bili v prvi vrsti interesiram vlasti voljni pogajati se, je neumevno, za-kaj pošilja Nemčija, če sama ne želi \ vojne, Rusiji ultimatum, namesto da bi 1 delovala za ohranitev miru. kakor delujejo vse ostale sile. J. Cambon.« Ta depeša je nedvomno močen do- j kaz za miroljubnost Sporazuma in za I bojevi tost Nemčije. Da se pa resnica prav spozna, treba čuti oba avona. Oglejmo si v tem oziru brzojavko, ki jo je poslal dne 29. julija 1914 nemški poslanik von Schoen iz Pariza svoji vladi v Berlin: »Poslanik v Parizu Ministrstvu sune njih zadev. Brzojavka št. 228. Pariz, 29. julija 1914. Začasni minister zuna- ! njih zadev, ki sem ga zaupno obvestil o ; naših korakih, da dosežemo na Dunaju j izjavo, ki bi mogla pomirljivo vplivali 1 na Petrograd, priznava našo dobro voljo v prid omejitve konflikta. On je mnenja, da bi na rusko javno mnenje pomirljivo vplivalo, če bi se dalo ogniti prelivanju krvi v Srbin. Zato je svetovala Rusija Srbiji, naj izprazni Beograd. Odgovoril sem, da ni v naši moči, ustaviti roko Avstrije. Na vprašanje, je-li bi kasneje mogli pristati na predlog sira E. Greva, sem nedoločno odgovoril. Minister bi nam bU hvaležen, če bi ga obveščali o rezultatih korakov, da bi po možnosti sodeloval v miroljubni smeri v Petrogradu. Schoen.« Nemški diplomaciji, ki je bila seveda samo orodje v rokah Viljema in njegovega generalnega štaba, se je torej posrečilo zanetiti požar v Srbiji in razširiti ga na Rusijo. Nadaljni dokumenti nam prineso nesporen dokaz, da je ista nemška diplomacija zakrivila vstop zapadnih vlasti v konflikt in s tem svetovno vojno. Mariborsko pismo. i V Mariboru, 1. marca. Po opetovanih z opozicijo, deloma tudi obstrukcijo izpolnienfh občinskih seiah smo sinoči vendar doživeli zopet normalno seio, v začetku celo svečano resno seio G. župan Grčar se je v uvodu svojih poročil v iskrenih besedah spominial pokojnega župana stolnega mesta Ljubljane dr. Ivana Tavčarja. Očrta I je pri tem v kratkih potezah poko:nikovo delovanje na narodnem, političnem in kulturnem polju povdarjaroč, da si je pokojnik na vseh teh pozoriščih pridobil nevenljive zasluge. Zupanov govor so občinski svetniki stoje poslušali ter končno zaklicali spominu velikega pokojnika: Slava. Nadalje je župan poročal, da le v imenu občine izrazil so-žalie dr. Tavčaria in da sta se pogreba v zastopstvu mestne občine udeležila svetnika gg. Rogijč in dr. Mulej. O odložitvi mandata občinskega svetnika Novaka, ki ga Je v to pozvala NSS (ker je Novak fz te stranke izstopil), se ie razvila daljša debata. Z ozirom na Novakovo Iziavo, da odloži mandat, ako to odobri občinski svet, se končno ostavka nI sprejela. Volitev sedem občinskih svetnflcov za člane volilnih odborov in za namestnike predsednikov za volitve v državno zbornico, se je zvršila mirno. Občinski svet je nadalje onemogočil ponovitev socialnega škandala, da je od 5 učiteljic bivšega Tdchterheima lani ena umrla na lakoti, ker se država ni brigala, da bi se uredila zapuščina tega zavoda, katerega so te učiteljice ponaiveč same ustanovile. Se preživelim učiteljicam teca zavoda, katerega ie med tem prevzela mestna občina, je občinski svet priznal primerno pokojnino. V stanovanjskem vprašanju ;e občinski svet storil prvi velik korak. Ugodil je prošn'i Mariborske Gradbene Akciie za brezplačno prepustitev treh stavbišč za nameravano gradbeno loterijo v svrho zgradb treh stanovanjskih h7š. Ravno tako je občinski svet ngodil prošnjam raznih društev za podporo. Mariboru preti poleg stanovanjske tudi katastrofa aprovizacfje. Že včeraj smo poročali, kako neverjetno visoko ceno je dosegla živina že na zadniem semn?u. To pa nikakor nI že višek, ampak šele začetek. Računati moramo namreč z de:stvom k| s« začetkom pomladi vsako leto ponavlja, da kmetovalec zopet prične vporab-liatl živino za poUska dela In da se prodaja živine na sejmih omeii. Tudi letos je padlo mnogo snega in je pričakovati za silo že zgodn'e paše, dočim so pri lanski suhi spomladi živinorejci bili primorani prodaiati živino. Ne gre pri tem toliko za podraženje mesa, katerega si revne rodbine Itak že ne morejo več privoščiti, marveč gre za ceno, ker je cena živine vsaj pri nas prerada merilo tudi za vse druge potrebščine. Čudimo se, da se v občinskem svetu ni še nihče našel, ki bi se bil že pravočasno pobrigal, da mestna občina nastopi kot regulator pri pretiranih cenah na svojem sejmišču, vsai pa da bi izrabila svo?e pravice v mestni klavnici, kjer je radikalna kontrola tako nujno potrebna, da naravnost kr'či po sanaciji. Pred vsem je numo potrebno ustanoviti ne mestno mesnico po ponesrečenem receptu lanskega leta, ampak potrebna je ustanovitev od vlade že odobrene svobodne mesnice. Prav tako je potrebna reorganizacija tržnega nadzorstva, ki zaostaja za vsemi manišimi mesti v SloveniM. Nerazumljivo je dal?e tudi da mestna občina ozir. pol., oblast pustite, da večji tevozničarii koliejo pri gotovih podiet'ih z tov. mesnimi izdelki. Pri tem klanju izven mestne klavnice je oškodovana mestna občina na pri-stojbinah na ekonomični izrabi drobovine in raznih odpadkov; onemogočena pa je vsaka prava kontrola pregleda zaklane živine, ker je za pregled nastavl:enih premalo živinozdravnikov, ki prihajajo v te svrhe le ob določenih urah in imajo pred seboj že razkosano meso, dočim se morebitna nezdrava drobovina lahko brez vsake kontrole odstrani. Tako smo nedavno celo na javni prodaji na Glavnem trgu opazili tako drobovino z vsemi znaki nevarno bolne živali. Pravijo, da čas volitev ni ugoden za skrb za aprovizacljo mesta. To je res. Med tem ko imano družine, ki si kar po dva dni ne more;o privoščiti kuhane hrane, se j« na drugI strani že pričela doba ne samo volilnih golažev, nego tudi volilnih pojedin. Čim bolj se bližamo volitvam, tembolj se bliža Maribor sličnosti vulkana, ki se pripravlja na izbruh. Predvsem se ne da utajiti, da se v ceH javnosti izrazito pozna zavest samostojnega nastopa Nemcev, tudi tistih sicer redkih, ki so dosedaj napram Jugoslovenom nosili masko lo;al-nosti hi ki so se opravičevali, če niso pravilno izgovarjali slovenščino. Danes se ne opravičujejo več, ker nastopajo povsod odločati* v. svojem jedka. V trda onih, ki vedo, kako se med tem godi našim bratom v Korotanu in onim ob Adrlji, se pripravlja tudi brez ogabne politične zlorabe odpor, ki lahko izlorabljen od gotovih demagogov, pred časom pospeši izbruh vulkana na vsem severnem ozemlju. w Politične vesti. =at Odhod finančnega ministra v Slovenijo. Po poročilih Iz Beograda je finančni minister dr. Milan Stojadino-vić snoči z brzo v lak o m odpotoval Iz Beograda v Slovenijo. Potuje direktno v Maribor in potem v Prekmurje, kjer priredi več volilnih shodov. = Za narodno in državno edmsrvo. Beogradski listi priobčujejo ta-le sklep beogradskih narodnih društev: Na sestanku delegatov vseh patrijotskih, viteških, sokolskih in kulturnih narodnih društev, ki ga je sklicalo četniško udruženje v sporazumu s predsednikom Narodne Obrane, je bil soglasno sprejet ta-le sklep: Vsa naša patrijotska, viteška in kulturna narodna društva stoje neomahljivo na stališču obrambe narodnega in državnega edinstva za svobodo in čast domovine. = Gibanje državnih nameščencev in železničarjev. V petek dne 1. marca so imeli zastopniki ljubljanskih organizacij državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili: 1. Izenačenje draginjskih in stana-rinskih doklad, ki stopi za državne nameščence v veljavo s 1. marcem, obsega tako neznatne poviške. da o omilie-nju bede ne more biti govora, tem manj, ker se nova opredelitev draginjskih razredov ne sklada z dravinjskimi razlikami v posamnih krajih in conah, ker so poduradniške in služiteljske kategorije od stanarinskih doklad izklračene in ker maksimiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč le v neznatni meri ublaženo. 2. Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja za nje predvidena seja finančnega odbora je bila odložena. Železničarji smatrajo tako postopanje vlade za izigravanje. 3. Združene organizacije enodušno protestirata proti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. Osnoval se je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državi sporazum za najresnejšo akcijo v najbližji bodočnosti za Izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseh aktivnih in upokojenih državnih in Železniških uslužbencev in delavcev. 4. Razen te akcije pa ukrenejo Železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to. da izvede vlada j rudi zarje brez vsakega odlašanja iz-i enačenje dragfnjskih in stanarinskih J doklad. Združene organizacije aoelirajo na vso javnost. !a bi upoštevala ne-vzdržnost položa;-i obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpirala. — Akcijski odbor. se Hude besede smo čitali ves ta teden v »Slovencu«. k1 se je iz avstro-filske cunje prelevil zdaj v pravcatega jugoslovenskega revolucionarja, nlhtlt-stičnega komunista itd. V teh svojih lastnostih se ie povspel v številki z dne 2. t. m. do viška, do vrhunca naravnost že odurnega defetizma. Na koncu notice: Nova naredba o draginjskih dokla-dah itd. je bilo namreč čitati: »Sicer se pa drž. nameščenci dobro zavedajo tega, da jim bo šele takrat boljše, kadar bomo Slovenci s svojim denarjem sami gospodarili. Belgrad pomeni ne samo za drž. nameščence, ampak za vso Slovenijo le pogin.« Tako piše »Slovenec« v 1. 1923. o Beogradu! In sicer prav čisto mirno in z občudovanja vredno hladnokrvnostjo! Če bi ravno tisti »Slovenec« ali kdorkoli napisal kdafkoli v avstrijskih časih take besede o dunajski vladi in Dunaju sploh, bi vlada in policija razdrla in porušila vso »Katoliško tiskamo«, njene izdajalske pisatelje pa bi pobesila najbrž kar na kostanjih šol. drevoreda za Ljubljanico. O tem ne more nihče dvomiti, ki se le Še malce spominja na vojne čase in razmere v tedaj ubogi Sloveniji m Ljubljani. Danes je stvar drugčana. Isti klerikalni avstrijsko hiperpatrijotični list pisari o Beogradu, «j vladi, o Srbih, da so pogin za vso Slovenijo! In nihče mu ne skrivi niti lasu, kaj še hrbta! Ali se v resnici pogre-I zamo? Ali ni to radikalno — v dvojnem smislu in na dve strani te sedaj pri nas moderne besede? = Kandidat SKS g. Ažman. posestnik v H rasah pri Lešah, je vložil, kakor se nam poroča, tožbo na očitek, da je bil avstrijski konfident zoper Miho Iskro, hišnega posestnika v Hlebcah. Obravnava se utegne vršiti že tekom prihodnjega tedna pri okr. sodišču v Radovljici. Zaradi istega očitka sta vložila tožbo tudi še dva druga tovariša g. Ažmana, namreč gg. Langus m Cvar. Na ta način je tedaj vse poskrbljeno, da dokaže MIha Iskra resnico svojih Izredno težkih očitanj. Po sodni razpravi hočemo spregovoriti obširnejše o teh očitanjih in pokazati, kdo da je bil avstrijski konfident itd. = Nov list v Novem Sada. Dne 1. t. m. je izšla prva številka »Nove Srbije« v Novem Sadu. List je organ Proti-Čeve stranke. = Gregorijanski koledar na Gr-i škem. Rim. 2. marca. Listi poročajo iz j Aten. da stopi danes na Grškem v velja-1 vo gregorijanski koledar. Gospodarstvo. — Ljubljanski trg. Goveje meso I. vrste 16 do 19 Din., II. vrste 13 do 15 DirL, vampi 6 Dul, loj 15 Din., teletina 17—18.50 svinjsko meso I. vrste 3230 Din., n. vrste 25 Din., trebušna slanina 35 do 3750 Din., riba m sal 40 Dtn^ mast 40—42.50 Din., Sanka 45 do 50 Din., prekajeno meso 40— 45 Din. II. vrste 35 Din., drobnica 1250 do 15 Dtn., majhen piščanec 15 Din., večji 2250 do 30 Din., kokoš 35—45 Dtn. riba: krapi in ščuke 25 Din. kg. mleko 350 Din. liter, surovo maslo 50 Din., čajno maslo 75 Din., bohinjski sir 47.50 do 53 Dm. eno Jajce 1.25 do 1.50 Din., bel kruh 750 Din., Crn kruh 6.50 Din., sadje I. vrste jabolka 6 Din., tretje vrste 2.50 Din., špecerijsko blago: kava Portoriko 80—96 Din., Santos 60 Din., Rio 44 Din., bel kristalni sladkor 24 Din., sladkor v kockah 26 Din., kavina primes 21.50 Din., riž I. vrste 13 Din„ II. vrste 9 Diil, liter namiznega olja 32 Din. jedilnega 22.50 Din., kg soli debele 3 Din., drobne 4 Din., cel poper 35 Din., paprika 1. vrste 80 Din., liter petroleja 7 Din., testenine I. vrste 10 Din.. II. vrste 12 Din. Mlevski izdelki: moka št «0» 8 Din., za kuho 750 Din., bela krušna moka 6.50 D:n., črna 6 Din., kaša 7 Din., ješprenj 7.50 Din., otrobi 2.50 Din. koruzna moka 4.50 Din., aidova moka I. vrste 9 Din. II. vrste 7 Din., žito: q učenice 500 Din., rži 450 Din., ječmena 375 Din., ovsa 375 Din., prosa 350 Din., koruze 350 Din., ajde 400 Din.. fižola ribenčana 475 Din., prepeličarja 500 Din., q premoga 35 do 37.50 Din., m3 trdih drv 187.50 Dm. mehkih drv 50 Din. —g Novosadska blagovna borza 2. marca. Nov! Sad, 2. marca. Cene v dinarjih notiraio: Pšenica bačka 455, bački iečmen, ponudba 315, bačk? oves 287. nova barka koruza 225, sršena 310. srijemska 245 — 282.50, beli bački fižol iskanje 430, pšenična moka »0c ponudba 650. »2« ponudba 625, »6<* ponudbi 525. »7« ponudba 455. »8« 275—290, otrobi 170. —g Zagrebški trg. Zagreb 2. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno ba?ka odnosno vojvodinska posta'a notiraio: Pšenica (okoli 76 kg) 442.50—452.50. nova rumena koruza 250—280. bela umetno sušena 295—310, rž (71—76 kg) 350—380, ječmen za pivovarne 310—350. za krmo 305— 315, oves 28750—300, pisani fižol 400—425 beli 380—410 pšenična moka »0« 675—70Q »2« 650—675, »4« 625—65H. za krmo 225— 250, drobni otrobi 170—190. debeli 250— 275. Neiapremen'ena tendenca. —g Beogradska blagovna borza 2. marca. Beograd. 2. marca. Na blagovni borzi, oziroma borznemu sestanku, ni prišlo do nikakih zaključkov tečaja, ne v ponudbi, ne v iskanju. — g Akcije Južne železnice rastejo. Vsled ugodnih vesti o poteku rimske konference so se začele na tržaškem tržišču dvigati cene akcijam Južne železnice. Kurz za delnice se je vsled povpraševanja dvignil na 185. Kakor jav-lia »Agencija Volta«, ie zasigurano notiranje teh akcij v zlatih lirah. — C Obtok avstrlfsk'h bankovcev. Dunaj 2. marca. Obtok bankovcev Avstrii-ske Narodne banke je znašal 23. februaria t. 1. 4016.026.904.655 kron kar pomeni znižanje za 61.961 285.403 krone —g Plaćanje earine s čeki. Beograd 2. marca. Kakor ie bilo že *avlieno se uvede na naš?h carinarnah nov način pTačeva-n;a carinskih pristoibin »n to na sledeč? način: Narodna banka in nlene podružnice bodo Interesentom da;ale kni»ž?ce s Čeki, s katerimi bi stranka v carinarnah plačevala carinske pristoibine. Carinarnice bodo ta nakazila zameniala pr! Narodni banki in menih podružnicah. Ta začasni način plačevanja carinskih prfcfoibin. ki ga te dni n^dp;še finančni minister, stopi v veljavo 16. marca 1923. —Z Avstrijska zlata pariteta. Upravni svet Avstrliske Narodne banke obvešča, da ie b'la določena od 5. do II. marca 1923 zlata pariteta s 14.450 kron. — Afera Hacker & Komp. Dne 3. februarja je predložil advokat dr. Staffler tržaškemu sodišču listo upnikov v konkur-zu Hacker & Krausz, kot izvleček iz knjig te firme. Ta listina je popravljena in se na njej ne nahaja niti ena zagrebška banka, razen Zivnostenske, medtem, ko je bilo na prvi listi, ki je prišla v Zagreb, lepo število bank in privatnih oseb, ki so bile pa kasneje Črtane. Po statistiki liste so prijavile svoje tirjatve te-le zagrebške tvrdke: Marko Schlesinger & drug, Jelačlčev trg, 1 mITiion jugosl. K, 7 milijonov K. 467.750 Ur; Samuel Hahn, Zagreb, 1 milijon K. 11 mil. K, 314.224 lir- L. Grivčić, Zagreb 7,000.000 K in 217.937.75 lir: Kosner Mar-ko, Maribor 3,000.000 K In 103.250 Ur; Tr-gopromet, Zagreb 1,342.857.15 K, 4552.800 K hi 187.000 Itr: Schrenger in drug, Zagreb 4.000.000 K in 138.500 lir; Edo Gelb in konp.. Zagreb 1,300.000 K in 41.675 lir: Fischer in Klein, Zenta 3,000.000 K in 95.000 lir: Alfret Bier, Zagreb, Duga ulica 7, 1.754.250 K in 70.375 lir; Schwarzen-berg in Stern, Zagreb, Martićeva št. 17., 3.600.000 K In 197.550 lir; A. Romano, Zagreb 2,833.000 K I 85.017 L; Emil Hirschl, Zagreb 500.000 K in 28.500 lir: Teztll, d. d. Zagreb 863.000 K in 25.000 lin Klein N. Ignatz, Zenta 800.000 K In 23.034 lir; A. Bfichlers Nachf., Zagreb 748.700 K in 31.900 lir; Eksportno in Importno društvo Zagreb 960.000 K In 36.000 lir; Schwarzenberg in Stern, Zagreb 133.335 lir; VVohlmuth, Zagreb 5,000.000 K in 200.000 Itr. Kakor je s tega seznama razvidno, so zagrebški židje glavni špeknlantje z valuto. Kako bodo fcriii izgubo? —g Dobava drv. Dne 12. marca ti. ob urt dopoldne se bodo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v L'»*b!iani, pri Komandah Vomega okruga v Maribora in Celju ter pri Komandah mest v Ptnju in Slovenski Bistrici oiertalne licitacije glede dobave drv za čas od 1. mala do 31. decembra 1923 za garnizije Linb-nana, Maribor, CePe. Ptuj m Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ia obrtniSke zbornice v Ljubljani Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL OPERA. Sobota 3. marca: Nižava. Red B. Nedelja 4. marca Tosca, Izven. Ponedeljek 5. marca: Zaprto. DRAMA. Sobota 3. marca: Vojiček, — Delavska predstava po inižanih cenah. Izven. Nedelja 4. marca: Ob treh popoldne: Za pravdo in srce. laven. Nedelja 4. marca: Ob 8. zvečer: Ugrabljene Sabinke. Izven. Ponedeljek 5. marca: Idfjot Red B. • • • — G. Danflo nastopi v nedeljo, dne 4. marca v »Ugrabljenih Sabinkab« kot t'.jda-liški ravnatelj Emanuel Striese. Gospod Danilo, ki je svoj čas s svojo gledališko trupo prepotoval v počitnicah skoro vso današnja Jugoslavijo, bo v tej vlogi naše občinstvo gotovo zelo zanimal, tembolj, ker je na takih umetniških potovanjih neštetokrat delil usodo Srriesejcvo. — Oihello. Drama pripravlja Shakcs-pearejevo traged.jo »Othcllo* v blestečem prevodu g. Otona Zupančiča. Premiera ho v sredo, dne 7. t. m. za izven. V naslovili vlogi nastopi kot gost operni pevec gospod Ivan Lcvar. ki za časa skušenj za »Othcl-la* v operi ne bo pel. Jaga ijjra g. Rogoz, Desdemono ga. Sarieeva. Kassija g. Kralj. Emilijo ga. Juvanova, Brabantia g. Skrbin-šek. V ostalih vlogah sodel'iieio gna. Ga-berjevčičeva, g. Lipah. g. Nedven, g. San-cin. g. Cesar. g. Drenovec, g. Gre^orin in Pečck in g. Terčič. Režlio vodi g. £est. Id je tragedijo insceniral. Glasbo je zložil k.i-pelmk g. Balatka. Dekoracije je naslika] g. Skružnv, kostume pa sta izdelala ga. Waidsteinova in g. Dobry. — Marionetno gleda! Sčo v Ljubljani (Mestni dom) v nedeljo 4. marca ob 15. in 18. uri: >Trojčki iz Damaska« in »Tri želje«. — Oper3. K repriz^ »Vrag in Katra«. Poveial bi rad samo par besed. To-le, kar se vidi ob priliki »Vraga in Katre« na našem odru je pretirano. Katra je po svojem značaju prebrisano kmersko dekle, robustno, grobo vendar pa n:kpkor ne bebasto, a še manj nedostojno. Take Katre, kakor jo vidiš na našem cdrts, si Dvorak na br/e ni mislil. Opero poseča tudi mladina, in ne verujem, da je vse, kar vidi ta ob tej priliki na odru, n;eni vzgo'i v prid. Ako pu mora vse tako ostati, kakor je, tedaj naj uprava opere pri vprizoritvi »Vraga \ri Katre* dovoli vstop 1j odraslim. Moment z Tupanovim »respetlinom« je vse prej kot duhovit. V podrobno vpoštevanje pikanterij, ki pa vsled svoje grobosti niso več pikanterije, se ne bom spuščal. Vsako podčrtavanje v »Vragu in Katri« nepotrebnih n'zko-nagonskih situacij brez najmanjše škode za opero lahko odpade. Dvorak je za to priliko napisal toliko krasne glasbe, da v obsegu svojega umetniškega cilla nikakor ne potrebuje zakotnih efektov. Iz globokega spoštovanja do Dvorakovega duha-vclikana moral sem napisati, kar sem napisal. 2al m! bi pa bilo, ako bi vsled mojih opomb opera »Vrag in Katra« in.ela kar naenkrat še več, ne poslušalcev, ampak gledalcev. —č. JUBILEJ BEOGRADSKEGA IGRALCA — Beograd, 3. marca (Izv.) Snoči je beogradsko gledališče praznovalo na slovesen način izreden jubilej. Beogradski igralec čika Pera Dobrinovič je praznoval 50-letnico svojega igralskega poklica. Cika Pera. oče beogradskih igralcev, je bil roiea 11. junija 1853. V zgodnji mladosti se je posvetil igralskemu poklicu in je predvsem zelo usoešno deloval v Vojvodini, kjer je vršil tudi svojo kulturno misijo med Srbskim narodom za časa madžarskega režima. Beogradsko gledališče mu je snoči priredilo slavnosten večer, na katerem je v prvi vrsti govoril književnik Pandurović o kulturnem delovanju čike Pere. Glavni upravitelj beo-gradskega gledališča Milan Grol je za tem kratko očrtal životonis najboljšega beograd- kega igralca čike Pera Dobri novica. SU**~ liencu so poklonila razna kulturna in pevska društva več vencev. Udruženje jugosloven-skih igralcev, ki šteie nad 800 srbskih, hrvatskih in slovenskih članov, je poklonilo Dobrinoviču krasen venec. Dobrinovič je nato igral nekaj komičnih prizorov iz igre »Čikinova kuća*. Slavnostni predstavi je prisostvoval tudi NI. Vel. krali Aleksander, ki je slavijenca odlikoval z redom Sv. Save IV. razreda. Rb «i*eni vesfnik — Koncert FTIde Kramer in Marcela Sow'!ske^ra. G. Sowilskega še nismo slišali v Filharmoiv'čnf dvorani, ki je izmed lokalov kier se prepeva, ali sploh prireja koncerte, najboljša. Snoči ie zazvenel glas g. Sovvilskega nekam čisto drugače, prijetnejše, toplejše. Vedel sem da je ta pevec glasbeno temeljito naobražen, globoko muzikalen, a ogret me do včeraj ni. Priznati moram, da smo ga sinoči z velikim zadovol stvom poslušali. Izbral si je poleg tega zelo lep program, katerega izvedbi se je kaj dobro prilegalo nekoliko dramatične barve, zlasti pri Schumanovth treh pesmih ali pri Schubertovem »krallu duhov«. Publika je g. Sowilskemn prirejala prisrčne ovacije m obdarjen je bil z dvema leprna šopkoma cvetja. Mnogo manj je ugaiala ga. Hilda Kramerjeva s svojimi ne prav srečno izbranimi tremi opernimi arijami in v dvospevu iz »Aide«. Srednja lega njenega glasu še gre, a višina je hladna, brezbarvna, nekam pločevinasta. Ga. Kramer poje brez prepričanja in publika je pevko hvaležno odklonila. Spremljevanje na klavirju je z rahločutnim razumevan'em m veliko spretnostjo oskrbel g. prof. Ruč. Zanimivo je, da ie bila dvorana Fllharmo-nile, k? je sicer ob takih prilikah zelo pičlo obiskana, malodane polna. Nadeiam se, da mdi Schweigerievi v ponedeljek ne bo manjkalo poslušalcev. _& / — Promenadn! koncert sodbe Dravske dJvlzI'e se vrši kakor vsako nedeljo, tudi v nedeljo 4. marca. Zanimanje za ta koncerte je vselej veliko, saj prinašajo vedno zanimive, prav dobro izvajane programa. Dne 12. marca pa zaključi muzika Dravske divizije svo'o Četrto koncertno sezono z velikim simfoničnim koncertom v dvorani hotela Union. Naši publiki se ponuja takrat prilika, da izkaže kapelniku dr. Cerlnu In ajegovemu orkestru svojo hvaležnost za acštevilne glasbene užitke. Dr. Cerln je za ti koncert sestavil posebno znamenit program. — Zadnji simfonični koncert je prinesel muziki znaten deficit Predpustnlh veselic je konec: zdaj je dolžnost našega občinstva da se znova poklon,- glasbeni nmetnostl In Izrazi s svojim pose tom naši Vrli godbi svojo naklonjenost. Naj bi bfl simfonični koncert dna 12. marca povsem razprodan! Sokolsfvo. — Sefa statističnega odseka Ljtmfjan-Sokola se vrši v ponedeljek, dne 5. t, m. ob 19. zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. Vabim tako člane starega odseka kakor tudi druge člane in članice, ki bi hoteli sodelovati v odseku, da se seje Udeleže. Predsednik. —»Sokol« LJubl-am II, priredi danes V nedelio dne 4. marca v Narodnem domu akademijo, nastop vseh oddelkov in pevskega okteta. Po končanem sporedu prosta zabava In ples. Začetek ob 7. url. Vstopnina Din. 10.. za člane sokolskih društev v nredproda?! Dfn. 7.—. — Sokot »Vič* opora r f«. da so e!**om •a v l J. nega pravilnika dolžni vsi fizično zmožni člani do 26\. članica do 24. leta obl. skovati redno telovadbo. Telovadba članov v torek In četrtek od 20.30 do 22. Telovadba članic ▼ sredo in netek od 20. do 21. Le kdor trna resne za d rž Ve. naj to naznani v*, dlteljskemu zboru, drugi pa brezpogojno vsi k telovadbi. — Vaditeljski zbor. — Sokolske razglednice, Jugosl ovenski Sofrolski Savez ima v zalogi veliko število lepih razglednic. Društva naj zlastt sedaj v velikonočnem času prodajajo te razglednice med svojim članstvom. Dolžnost vsakega brata ie, da kupuje samo sokolske razglednice. — Saomfnska knjiga na f. fnrosfoven-sfcl vsesokolskl ilet Ponovno opozarjamo Sokolstvo na spominsko knjigo na I. Jiigo-slovenski vsesokolskl zlet. ki Jo bo izdal I. Sl S. Knjiga Izide v desetin zvezkih ter bo opremil ena z vePklm številom lepih slik Iz vsesokolskega zleta. Cena posameznemu zvezku 20 D. NaroČila snrelema Jugoslovanski Sokolski Savez, Ljubljana, Narodni Som. ~ — »Planinskega Ves tn Tka« tretia Ifevilka za marec je Izšla. Priobčuie Aljaževe »Planinske s » o m i n e«, druStvene vest! In ohzor. V obzoru fe Opisana nesreča na Grintavcu s sliko ponesrečenega Josipa Turka. »Planinskemu Vestnfku« ie pridelana lepn sfoVa Razgled na Stan!* evo kočo fn Triglav na božič 1°?2. »Planinski Vestnik« toplo priporočamo« da se ga naroča vsi turisti r — Jug. nam*, akad. društva ».T*) celo vrsto zanfm*vih poskusov z uničevan em oblakov. Profesor se ie dvignil s pomočio aeroplana aa višino 5°0 furov nad oblake In le v strašni brzini (100 mil na uro) metal na zemlio pesek, k| 'e b:l močno eie?-tr*ziran fn ga je se'al po zraku propeler. Na ta način je tekom 5—10 minut uničil oblake, ki so zavzemali ogromno ploskev in či'ih premer je znašal 500—1000 futov. Poskusi so dokazali, da je za uničevanje oblakov popolnoma vseeno s kaKšno elektriko je napoln en pesek— s pozffvno alf negativno. Tako bo človeštvo kmalu lahko reruliralo vreme po svoji volji. Tudi toče se ne bo treba več bati. • Samomor člana črezv'čajlce. 16. februarja je Izvršil na Nikitskom bulvaru v Moskvi preglednik drž. komisi'e Skvor-cov samomor. Kot predsednik komunistične organi^a^re neke na deželi le bil pred kratkim določen za člana komisije, ki ie revid;rala moskovsko črezvičaiko. Pri samomorilcu so našli nezapečateno pismo na ime predsednika osrednega odbora komunistične stranke, v katerem piše: Tovariši! Površni pregled poslovanja našega glavnega organa za obrambo revolucij« In trikov, ki se jih zavedno poslnžuemo. da rešhno svoj položal in ki so mren'u nekaterih komumstov skr3*no potrebni, me je prisilil umakniti se za vedno on'm strahotam In pod'ostim, kl nam služijo za dosego zv:§enih principov komunizma. Kot odgovorni Član komunlst'čne stranke sem se podzavedno udeleževal teh grozodejstev. S smrto sem plača! svolo krivico, k vam pa se obračam z zadn;o prošn'o: zavedite sa. dokler še nI prepozno, ne de-late s svoHm zločinskim postopa njem sramote našemu t-el'kemu učiteliu Marksu In ne goalte narodnih mas proč od socijalizma.« slrarr. 5. • Ljudsko štetje v Inam. Po priobče-nih angleških uradnih pnroč lih $*e e Indija okoli 319 milijonov prebivalcev. Zadrt ih 10 let je narastlo prebivalstvo za 1.2% Fp demične bolezni strasno razsa'aja med Indijci. Leta 1918 19 e umrlo 12 milijonov oseb na Influenci. Povprečno pride Ra kvadratno m llio 117 ludi. • Resničnost Einsteinove teorje boda preizkušali pri polnem mrku so>nea 10. septembra I. I.. ki bo viden v severni Mehiki In jU/*n! K:IIf'irni:i. T;a odporu;e angleška ekspedicia na čelu z Jonesom Snenceronu. Fotografije, ki so b'le posnete pri zađn'm mrku na Llckovl observato« rlji v Kalifom!}! bržkone ne bodo potna. Ea!e doKn^ti ver'etnost E'nstelnove teorije čeprav rezultati teh opazovanj še niso natančno znani. • Bom'ia-'s'rebiteirica. V Združenfh državah so iznnsli tako^ po ratifikaci i raz-orožitvere pogodbe bombo, ki Ima tako oemmno silo. da lahko, vržena Iz aeroplana, rdrohi na koS:ke največji dred-nout. Podobne izna.dbe pač ne oznanjajo miru. • Odškodn'na za razdrte zaroke. V Ze~ dimenih drfavah v/ivaio nekak sloves procesi zap-Š^enih nevest, ki tir aio od-II »dnino. Pri tak' rizpr:wi slika zapuščena devica z velikim jokom postopame ^vojepa zaročenca in ameriški sodniki, imaio tako srce, d"> takole oka:očo mlado stvar vedno zadovolie z rbsodbo zaročenca. Zadire Ča*;e se taki Škandalni procesi zelo mnnfe. Zato pa 'e bil predložen v parlamentu newyorške države zakonski n*»Črt, ki zahteva, da se ne sme nrhena obl'uba zakona priznat? sodnrsko. ako ni bila pismeno dog^vor'ena In ni bla pod-pr;čana po zanes'ivih rudeh. Odškodninski znesek za tako razroko se določa z :ednfm centom t. j. z zneskom, ki naibrae ne izvabi nobene dame več pred sodnfo, da hI tam razkrivala svo'e srčne težave. Požar 3. nov. 1921. e uniči drufbi ma» nufakturno sklad'šče in povzročil ŠVode okoli 3 mitl'onov. Pru/ba 'e nepremišljeno snovala podružnice. Članov je 12000 V Trstu Ist^l «n FurlanTi. Poizvedbe. — Po'zverM. Leta 1921. ie bila nat dena v železniškem vozu na proč; Pracer-sko-Slov. B'strica p<^polnom?nova r ava usnata torbica za spise, v kateri ie bilo tudi par glace rokavic. Izgubite!! oziroma oni, kl bi zamole! dati kake podatke o se-danTem bivališču Izgubltel'a se naproša, da to javi Policijski direkcH soba št. L Darila. Uprava nalega lista je prejela za: Dr. Tavčarjev sklvd nrt C. M. drulbi«. bt. V dr. I. Tavčarja darujeta g. Leopold OrOn- fcld Din 50 in c S Lavoslav B rć?r iz hio* stanjev^ce Din 100. SVunno Din 150.—. Milka Mankoč daruje v spomin g. Jerice kuheli Din 100—. Mestne revere: Dražba »Sladkor« v Ljubiiani daruje Din 200.—. mesto vePea na krsto umrlem strojevodje g. Jerasa. R-rske difatce. Gr.dpod Iv D. daruje Din 10 in g. Marija SeSek mesto venen na krsto svoji prijgteliici Lizi Mali roj. Sco? Din 50. Skupno Din 60.— Srčna hvat al Slikara napisa ©sve samostalnog, brzoa. koji je jest na staklo kao i druse j©, lamne slika rije. PRIMAM. — >sim plače po dogovoru daiem postotke. — Ponudbe: Fr. TO« f\?:;X dekor, slikar, Zarireb W~z ;ML 2138 Bičevnlke, Kave tržaške in razne jce (gajžle) dobavlja vsako množino veletrgovina jsvald dobeic, Ljubljana, v. Jakoba trg 9. 2110 Seno, slamo K DRUGE DE2ELNE PRTDEL. (seno 900 K, slama 600 K), tanko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka pukl IN VERCE, 1965 tgovina z dež. pridelki. ŠOŠTANJ. Posodim 100.000 kron proti dobrim ob^esfm ter na sigurno gaancij"». P.sma nadov t n« npravn S ov. Naroda pod Sigur* noat 2299. Pes volčje r*sm«? izredno lep, !0 mesecev s*» f najbolj"! čuvaj, se po n'zki crn pro^a. O da se ra Rimski ces'1 19 pri konj kem mesarju. 2298 Stanovanje, tistoječe iz 2—3 sob v stari ali *wi hiši v sredini Ljubljane ali Jižnji okolici. I5ČE ZAKONSKI AR ZA TAKOJ ALI ZA PO, !NEJE. — Ponudbe pod »Stano* »nje/2171« na upravo lista. Perfektna slovenska itenojrnflnlfl in strolepisKo .daljšo prakso želi zamenjati mesto. Wop L apri:a. Event tudi prej. Po-t?dbe na upravo S loven. Naroda pod Stenografima 2216. 2216 B turne vožnje, samska zanesljiva moč a išče za potovanje po SHS. Prednost ma jezikov veič izučen automenanik. Nsadue pod it JI r-58" oa latcnaklam \ 4, Zmm\ Uka 2L SOM išče meblirano sobo no mogočnosti s oosebnini vhodom. — Plača postranska. Ponudbe na Slov. Narod pod aB"1*«a gospodičns* 2234 par brez otrok, liubi sna?nost, išče sobo in kuh'njo mebl tj no aH nemeblirano za kratek čas ali dalšo dobo. Ponudbe s etno p>o im na upravo S'ov. Na/oda pod Zadovol.nost 2236» išCčin za vstop 15. marca retušerja(ko) ve5Č tud! drugih ros'ov. Ponudbe z zahtevami, prepis spričeval, fotografi io in refu5-probami na atelje Vlssl6v Maribor._2j9 Kupi se vsaka množina lepih HRASTO* VIH, BUKOVTH, SMREKOVIH. JAVOR.TEVIH in OREHOVIH HLODOV — % navedbo množi, ne in cene franko vagon. — Po* nudbe proširio: Ljubljana, Jersoova ulica I3L 2114 Kupi se dobro obranjena violinska omarica. nonndue n* '^ravo Slov. Naroda pod Violina 2256. Šefa* vajen r*o!;edels*va, živinoreje, sadjarstva in vrtnarstva, o*enpn brez otrok, le]> *-remeniti »lufbo. Naslov pove upr-"' n tvo Slov. NTa'-oda. 22 6 Odda se v nalem konces1!« za trgovino s kurivom radi družinskih razmer za več let v Ljub1 lani. Cenj. ponudbe pod »PriIika-2233" na upr. Slov. Nar. ki Je sposoben samostojno delati na ve-neškem larmeniku se sprefme takoi v službo. Plača se od mere alt od ure po togovoru. Rafael Hojak, tovarna furn ria, Podredje, pošta Domžale. 4t2: 5 Sprpime ?b m^rlriifSarff I Mesto hlmM m,B za takoi ZA LESNO STROKO, z večletno praVso — Poirve sc: Jcranova i-T:^" št. 13, Ljubljana. 2113 Učenka, bi kupil blizu mesta, kjer je nekoliko polja, vrta ali gozda na lepi legi; v bil' naj bi bila trgovina ali mala g stilna. Ponudbe s ceno vred pros mm upravo Slov Naroda pod Miren dom 2297» Cvetoče hijacinte v različnih barvah, dobava semen* za vrtove, fina zelen Jad (Schwarz* 'vurzel), egiptovska pesa, okropli pa> iški k oren j če k itd.t kakor tudi izde* lovanje vencev po najnižji ceni. POLJANSKA CESTA ŠT. 12. Prmiat mm po nacrtu Izpeljava vrtov Hiša pritlična, s trgovsk tn lokalom, imentar-em na promet kraju, na periferiji Liab-Ijane se proda. Eventualno stanovanja takoj prosto. Ponudbe na opravo teaa lista pod „Wae-?301". Razglednice razna vrste, pisemski, pisalni, trgovski, svileni, gladilni in stekt leni papir, čipke za kredence, vpisnine knjižice in žico za cvet* lice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv, Jakoba trg % 2111 H je dovršila v mešani stroki dve »••ti učne dob**, l^rf^^^ pripravno pošteno in pndno. ODDA «^dan}? "nsnodar taVoj RADI OPUSTITVE TRGOVINE SAMO V BOLJŠO TRGOVINO, kjer bi imela tudi sta* novanje in hrano. — Naslov p**v*-•prava »Slov. NTaroda«. 20SO eaa aaaaaMOaeaaMBaeaaa»aaaewaoaBaooac Obnovile naročnino! ZAKONSKI PAR brez otrok. — Poizve se: lVeiweisova cesta 1^ ITI. nadstropje, vrata 16. 211^ —————————— * Iznrašan strojnik, Iručen ključavničar in elektrik. TSČE SLU2BE kot vodia tovarne ali centrale. — Ponudbe pod »Sa mostojen 78/2097« na upravo lista. 2 38 Prodani dva dobro ohranjena pletilna stroja hi en vl^sM sod. Naslov pove uprava .S'ov. Naroda*. 3 Sprejmejo se takoj i aii mm zur'eni v kavarniški stroki. Pon!:dhe na upravo kavarne „UnlonM v LjubiianL 222S JOEiBElilOODElEia za i keramitske poslove traži se U obzir dolazi samo prvoklasni redenik, koji je sposoban za samostalan posao. Ponude sa naznakom plate imaju se podneti: Senatu grada Subotica. 2201 'Vi-- Fran Šo^fTe naznanja Imenom rodbin Šukljetove, Dernovikove In Rostnove x srm «orod iVom. prij'teliem in znancem tužno vest, da je da es pretlpo dne, previđeni s sv. zakramenti za nm rajoce, po dalji* bolesni mirno v Gospodu zaspala njegova nadvse ljubljena žena, gospa Roza Juklje roj. Rosina, v 75. leta blagega Ilvlenja In v 50. letu sreče polnega zakona. Preljubo našo ranjko ponesemo v nedeljo, d e 4. m.irea L lM ob pol 4. popoldne na po^o^alšče v Srninem le večnemu počitka. Sv male zaduintee se bodo biale v larni cerkvi v Smihelu, pri čč. oo. Franc Skan h v Novrmmesfu in pri čč. Usmiljenih bratih v Kandiji SV. maaa mam na aa bera v potek. 9. maica L L ob 9 predp >ldaa w iatiu ceikvi v Smiuelu* Blagosla▼!]■«• ojao spomini Ija, dne 2. 1923L 54 0606 514 425 stran 6. „SLOVENSKI NAROD*' dne 4. marca 1922. Stev. 52. Klavirje eglašuja ln popravi]« & solidno ta teta« ter gre tndJ na deželo. Feliks Povše ČEZTi Išče se lokal T Ljubljani, pripraven aa delavnico. Prednost imajo dvoriSčne agradbe. Ponudbe pod „Takoj" na anonćno in reklamno družbo Aloma Companv, LJubljana, Kongresni trg 3. 2230 Knjigovodja-bilancnlk, obenem izboren korespond^nJ 8 po* polno teoretično m pr»utično trgov* sko izobrazbo, ŽELI VSTOPITI v ve* liko trgovako ali industrijsko podjett M — Ponudbe pod »Trgovski urad* nik/2148« na upravo »SL Naroda«. Ženiina ponudba. 33-letna ločena brez otrok, z lastnim stanovanjem v Ljubljani ifiče znanja z gospodom nSJega stanu. Pogoj: treznost mili značaj in stalna služba. £akon civilni ali pravoslaven. Ponudbe če je mogoče s sliko pod šifro .Ločena-2293 na upravo SI. Naroda. i V neizmerni žalosti javljam v svojem ter v imenu svoje ženke Marice in najinih otročičkov Boika, Vanice in Petrčaa vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je danes naš ljubljenček Pavelcek i v sedmem letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni preselil med nebeške svoje bratce. Pogreb se vrši iz mrtvašnice tukajšnjega pokopališča v nedeljo, dne 4. marca t 1. ob 4. popoldne. V Kranju, dne 2. marca 1923. Dr- Erns? Kobe- Razprodaja majurfakturne^ Tvrdka Franc Ksav. Souvan, Me* strti trg 24, naznanfa ceni, občinstvu, da se bo prodajala sedanja zaloga do 15. marca vsled sko-rajSnje preselitve v novi lokaj po izdatno znižanih cenah. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas Iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric 1 obra|nl tajnik v pokola dne 2. marca t. L, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 4. t, m, ob 2. popoldan iz kapeie Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 3. marca 1923. Žalujoče rodbine: SeriSč3 Prohas&a, Bese-ooca. Zahvala. Za izraze sočutja ob bridki izgubi, Id nas Je zadela, Izražamo tem potom svojo najtoplejšo zabvalo. zlasti oo. frančiškanom iz Ljubljane in Viča ter vsem sorodnikom, prijateljem in kolegom, ki so blagega pokojnika, gospoda dr. Jakoba Kavčiča spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 2. marca 1923. činioci ostali. l m.. Zahvala.. Za ljubeznive izraze sožalja ob priliki težkega udarca, ki nas je zadel ob izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očeta in tasta izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, Savezu dobrovoljcev ter gg. pevcem za ganljive ža-lostinke kakor tudi mnogoštevilnemu občinstvu za spremstvo k večnemu počitku najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 3. marca 1923. ■ I osSall. Vabilo na 0 prerani izgubi naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tašče, tete, gospe bodi tem potom vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti našo bolest in ki so preblago rajnko spremili k večnemu počitku, izrečena najprisrčnejsa zahvala, Glince, dne 2. marca 1923. Žalujoča rodbina. V, : Jaa\. Delniške stavbinske družbe w Ljubljani ki se vrši c2ae 22. marca £323 ob šestnajstih v 9.£?3*>?:ii dvarzuV: Grand hotela „Union*1 v Lju^liaai. DNEVNI RED: 1.) Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1922- 2. ) Poročilo nadzorovalnega sveta. 3. ) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. ) Dovolitev nagrade članom nadzorovalnega sveta. 5. ) Volitev 1 upravnega svetnika. 6) Volitev p?f?a članov nadzorovalnega sveta. 7.) Slučajnosti. Delničarji morajo naznaniti eventuelne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravJco, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni Grand hotela „Union", Miklošičeva cesta i. od 11. do 12. ure. LlttblJaMj dne 27. februarja 1923. Upravni svet Posl za večjo delavnico v okolici Ljubljane se kupi. Prednost imajo objekti z vodno močjo. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana. 2273 Stanov CM v predmestja, obstoječe iz 1 do 2 sob in kuhinje (ev. souporaba kuhinje) se išče za zakonca brez otrok proti dobri najemnini za I. aprila 1923. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana. iii od 2. marca 1915 na .Postupak za čiščenje i razdeolu tutkala i želatine poliubnoga proishodjenja, kao i tutkalu palikih ili tutkalo sadrživajučih tela pomoću električne struje" se iščejo kuoci ali li-cenčniki. Ponudbe na Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Bleiweisova c. 5. sce se družabnik % najmanj 150.000 Din za dobro vpeljano eksportno trjrovino z najboljšimi inozemskimi zvezami, sijajna eksistenca zasicrurana. Cenjene ponudbe pod ,Ekspor*er 2288" na upravo Slov. Naroda do 15. marca. ?i. ■T'h&šg^' \Va\ ! Premog — drva na drobno in debelo nudi K. URABEC trgovine z lesom, đrvaml, premegom In drugim knrivosi na drobno ln debelo. Skladišče i Stralisiia nlloa Štev. 20. ?!smena naročila fe nasloviti na 3v. Petra cesto 17, kjer se tudi sprejemata d s 2 men a naročila. FlffftorTV ■ CU^ARD L8R3E Najhitrejši parobrodi sveta. Dl rektni potniški tovorni in Ciprčani promet iz Rsmfesrsa in Cliertjcrjrga □ insrikc in Kanado 4 dimniki 5 !r* dni. Lastne kabine, za potnike IIL razreda. Potnike spremijo izk-seni uradniki do luke vkrcanja, in jim prožijo v v vsakem pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje r Cunard Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d., Zagreb ^Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska efica 26 Brzojavni naslov: „Cunard" ■I Dunajski m^ctnarodlrsi semenj 18. do 24. marca 1923 Zaradi zmanjšanih produkcijskih stroškom brezkonkurenine ponudbe v vseh strokah 4000 razftavitlkou iz tuzemstva in od zunaj 25% znižanja voznine Vsa pojasnila daj*e Wiennr Masse A.-G., Wlen VII, Messepalast, ter officlelna poj a sne val ni ca v LjuDtianl, avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 arjajrj^erj^ „lfinocetM tovarna vinskega in špiritovega kisa dralba z u. z. — o LJubljani — olladno naznanil osem cenlenfn rordkan, da se le preselila v sao|c bodc ptaaralifec prostore zgradba MaMUnskc kreditne banfee o ijwhi|»nt, Donalska cesta M. t a n. - - Sladkor dražba z o. z. — v Ljubljani — ..i t; a oflndno naznanla osem cenjenim tordfeam, da se le preselila o sooje nooe pisarniške prostore zgradbe Llnbljausbe kreditne banke o h»m]—i Donalska cesta tt.li D.nadstr. a Stev. 52. .SLOVENSKI NAROD* dne 4. marca 1923, stnrn T. um m M) Z 11 sedež?, proda prostovoljno gasilno društvo Smledrvlc. 2281 *ov se ceno proda. Zg. ŠiSka 2. 2290 SOBO S posebnim vhodnm ISčeta dva gospoda, ponudbe pod ,,A. H«* na opravo Slov. rarooA. 2291 Gospodična I spreme»aonec r w ^"0 V«0 la trgovino mr^nros M »trn _ I« se spre me na stanovanje. Naslov pove uprava S ov. Naroda. 2263 z* trgovino mesanepa blaga. — Ivan Utotničnik, Studenice pri Posumi Predalo se parcele poljubne površne v Sto« cah ob glavni cesti po 15 Din m* Poizve sc v Rožni ool m 106 pri Msrjaku. 2262 pisalna strola dobro obran (ena kanimo. ^Fortuna-2285' Ljubljani, Krekov trg 7. DAMA zeli seznanje gospoda ali dame v svrbo i-anc. anvjl. ali nemške konverzac je. Ponudbe na unravo Slov. Nur. pod ,Konverzacija-2283* Distigvlrana gospica iš.'e SOBO t sredini mesta, najraje v kaki vili v MIž ni Tivolija. Ponudbe pod .Solidost-2282" na upravo Slov. Naroda. Išče se stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinje ZA TAKOJ ali POZNE-je. Najemnina postranska stvar. Plača se tudi za leto naprej. — Ponudbe: Rožna ulica št. 4i (Vi1* kenson za N. B.). 2205 25' i ahća lukrativno tehnično zastopstvo za takojšnie manjše menično posojilo. Ponudbe na imravnitvo Slovenskega Nsroda pod 25% 2258. 5000 K nagrade kdor mi presWbi aH odda nrimerno sobo /.a krojaško delavnico v Ljubljani. Ponudbe na unravo Sl<»v. V.iroia pod do* bra najemnina 22S4. Hiša z vrtom se proda v Rožni do'ini 5t 106 nri Marjaku za K 480.000. Stanovanj 2 sobi s kuhinjo po dogovoru lahko tudi takoj prosto. 22*0 Proda se nova hiša z vrtom v Spod. Ši§'avo Slov. Naroda. 2268 prazni zaboji so prod* o. P. Kirbfsch Korpresn? trg 8. 10.000 nagrafc kdor ml preskrbi stanovanje dveh sob s nritlkl:naml. Ponudbe na upravo Slov. Napodi pol »Nagradi 7245'. 2245 Stanovanje dve sobi, kuh nja In pritikline v sredini me ščetine, vosek, 'esene r**ekt* ter**-* p;s*> za sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2112 na redni občni zbor sirarne Skota Loka in okolica d. d. kateri oe bodo vreli dne 25 marca ob 11. uri dopoldne v eieetnl dvorani v Skofji Loki 6la¥ni trg at. 121. DNEVNI red: L Poročilo nadzorstva; IL Poročilo nadzorstvenega sveta; HL Odobritev bilance in računskega zaključka in razdelitev Čistega dobička. Vsak delničar, ki se hoče udeležiti •hčnega zboia, mora svoje de'n ce ali fctnena potr Ji a o deponiranih delnicah ▼ložit] v družbeni pi-ami Škofja Loka, Spodnji trg št. S7) v loku osem dni do dve ari pred občnim zborom. (Pisarna J* odprta vsak de.avnik od 8. do 12. in 14. do 18. ure). Na podstavi tega pologa se i da del-ličarju legitimaciia, ki glasi na ime, ter *vaia Število založenih delnic in glasov pripadajočih nanje. V Škaf jI Laki, 4. marca 1923. cenjen m damam, da je vhod zopet prost z Mostnega trga it. 24. Modni atelje za izdelovanje daa> atkih oblek, kestiantav i. t. d. Pouk v krojnem risanju In prikrojevanju se iedno vrši. 2210 Roza Medued. s Čudili se tudi Vi bodete nizkim cenam, po ka-terh se prodaja eukne, volna, platno, cofflr, Diedrovlna, hlače-vina, robol in sploh vsa manufakturna roba v veletrgovini R. STERMECKI, Celja, katera dobiva stalno velikanske posiljatve rebe direktno ii prvih svetovalk tovoren. pp, nov otročji voziček In 5 mo-dernlh us^;at:lt atolov. Poi^ve se: Stari trg 11 a v trpovini levo. 2274 Pefroielske vrče z z*b*>JI ali b ez zabojev in železne barela kopnfeaoo v vsak« množini. Hrovat đc Komp, Ljubljani, Vegova uMca 6. (sđrob) za tovarne, opekarne Itd, na vagone, nudi u^<.dno J. l3ojniky Leveč pri Ctlju. " 2244 Ki*pini žaqo, mlin aH kakšno POSEST\*0 *** dobro ohranjeno MOTOINO KOLO. — 'onudbe z natančnim penisom in cen d na: GORNIK, Libci.ce, Koro* ?1-<>. 2152 Z „flrea! Hene" barvam sive lase v vseh barvah (tudi modnih). Izdelujem vsa lasna dela. M. PODKRAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2123 Semena VRTNIC in SADNEGA DR EV* J A SE DOBE pri WRT« D2AMONJA i drogovi, družba z o. 2«, Maribor, Čopovr» ulice. — Zahtevajte cenik! 2129 Jrst;e za strope zde*uje tn pro^?«ta na d-b^to In drnb^o no na ni?)!h cenah PH v#»člb mnolH ah znaten popust. — ANTON STE 11123 Ljubljana, Jeianova ulica 13, trnovo. 2128 Stare koviirc v blfžini glavne pnjre, ebsoječe iz ene sobe. kuhinje in kleti, se zamenja za ennko al večie tudi v S?->1 alt na pc rifeiiji mes*a. Ua ^e doOra nagrada. Na-sov pove urrava Slov?. Naroda. 2 76 Gostilna. VZAMEM V NAJEM GOSTIL, NO v Ljubljani ali okolici — na prometnem kraju, — Pomidhe pod »Oostilnaa na Anonsni zavod Drago BESELJAav, Ljubljana, Sodna ulica št 5. 2153 Priporočilo. Priporočam se cen}, damam za izde'o-vanle sv.lenih klobukov. Popravila točno in ceno. Sotejemajo se sla m n ki v barvanje, belcnje In preoblikovanje, J. S?c^tJ8r&CTv Dunaisk^ cesta 9. ŽsjuTla PDtrsbulsm za žaco z dvema kiinama in dioafiu, p3polno v dobrem sf^nu. Ža?ai no sam. Naston> 16. t m. s prostim st^novan em in kurjavo. Oženjen ni izkH<*čen. Ponudbe ustmeno na Ivan Ovsenih, Sv. Lucija, p. Btpnnje pri Lescah. 2250 fbaVer, medenina, tl^mfnij itd.) KU» PUJE PO NAJVIŠJIH CENAH v vsaki množini Želcznmsk« tvdk« BREZNIK & FRITSCH, Ljubljana, Cankarjevo nabrei'e 5. 1130 Ugodna prilika! Kdor želi graditi stanovanjsko po* lapis svoje esfnSbcnee, je bolje kupiti že zgrajeno sta\-l"o, katera je naprodaj ▼ mcst'i Ljubljana, moder* no izćelanm s 15 stanovanH. — Po« nudbe na "*~^avo >SlovensVega Naroda« pod Stanovanjska stavba»!956. N Gfiavios, renske, otročje in moške, žepne robce, razne trakove, gumbe, sukanec, bombaž, vezenino in dru? r»o kratko ter galanterijsko blago kuni*! rtajcenete v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 21 OS a Gredbeno podjetje 2 stavbne parcele zamenjam ob Vodovodni ce~tf, zdrava, fuha lega, z upe'janim vodovodom, za zemljišče, ki bi bilo pripravno za vrtnarstvo, t senčno lego, v mestu ozir. predmestju Ljubjane. Pri event večji vreJnosti pri-nemo doplačam. 2181 Fino mast za usnje, čistilo »Ilirija«, »Jadran« in »CU pulin«, čistilo za kovine ter to* aletno milo nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC, Ljubljena. Sv. Jakobe tnal fL 3U91 Bohoričeva ulica št 20 s£ priporoča za vsa v to stroko spidaječa 3ela§ Sprejme se služhfrila ki se raz ime pri kuh nji. Plača dobra Pbi/ve se v trgovini na Karlovski cesti itev. 4. 2226 Sprejme se izurjena likarica. Naslov pove uprava lista. 2193 Zobof ehnik, ^mr»*en rle?a iz kavčuka in zlate. TŠČE SLLT2BE. — Naslov pove uprava »S!ov. Naroda*. 2170 Vrtnar išče stanovanje ALT MESTO HI5NTKA. ki bi oskrboval vrt. — Naslov pove unrava »SI. Nar.«. 2207 Pra£ w LEPA KO"TJA in flUUd OG MESARSKE SANI PO NIZKI CENI. — L KRALJ. ŽELEZNIKI_ 2175 Iščem nsniRbJovano ssbo, PLAČAM DOBRO. — Pismene ponudbe nn upravo »^'nv. Naro; da« pod »Snažnosf 2156*. Sobna mm se preda rnrbi posamezno). — Josip kosarz. be!j»i?ska vojašnica, obiekt IV/IL Metelkova uttc« štev. 2. 2102 Ženica ponudba. 301^trii trgovec, večkratni milno-rnr prli^tnega rr»a*a*a In 7"oan^sti. i^če znanja z gospodično ali vdovo h rez otrok v sv-Eenltv* C"nien<- nnnfdbe s sli1:o pod ši^ fro »Sre.?a'212^« na upravo lista. Ženlfna noni'dba. Za svolo 20l^tno leno h?crVe» r "adostnim premožen i cm i^cm mo^a T?pe«?a ved-nla in zunanjosti ter do* h-erna^aia. Ponvdhc s cnrriclum vi:ae in ilfko nod »PremoJenie pos^Tjjn^Va ntwnrt7nS9m na ttnravo »SI. Nahoda«. ZAKONSKT PAR KRFZ OTROK BČ:E ZA TAKOJ vech s»b% s hhinefpni * T. T nW MALT PRAZNI NEME* BLOVAM1 SOBI « okolici Sv. Ja. koba ali v Trnovem. Dam doU-o na« cjrarlo, dot?<*nenvi. kateri mi jih nre* rh\. — Pon"rT^f» na 1 »pravo "^'nv. Varoda« pod »Dobra Nagrada'20°o«t. Zam-njam proti primerni odškodnini literijozno sfanovanie v c^nt^-rp,,, mesta (4 «^be, k^h^nta. kopalnica in vse prf*t'-1?nc"> 9 prip-o. sf"!m stanovaniem, r'hstoj^'tm tr, t^h do štirih sob. kuhinie in pritiM*«. t\'d\ v centf-m« mesta — P"n o'v«-na trnravo »Slov. Naroda« pod »Naj» boljSi ponudniV/20S9 I 10»3 »00'1.^0 1912 34/49 't 1921 170/235 1914 38 5/ i 1910 260.330 Vt^^ćI i s^m svih ve'ičtn*. "I vi 22 32 qTi. — Jednogodišnje t ornlcko jaTstvo. Pivoraz-edno gtrnera uo pomavheni, savjesni isli dni lokom >bili — Lo'- nmi bi ko- .,0 4 Službo želita premeniti DVE GOSPODIČNI, ki sta i** vežbani v odvetniški pisarni. —. NTasTov pove uprava »SlovensVc-«a Nar r»a - 21S4 Kuharica. TSf^H SK pridna tn pametna KLJ* HARTCA, katera je vajena kuhati za več ljudi. Nastop s 15. marcem. Plača po dogovoru. — Vaslov pove Anononi zavod Drago Bcscljak, LjuMiana. Sodna uL 5. 2093 Sobarica. službo DOR1 SOBARICA, ki zni malo šivati. Soreiclo bi se tudi de* klico, katera hI imela veselje se za ta posel izučiti. Le pridne in poštene deklice naj se predstavijo. — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseliak, Ljubljana. Sodna ulica 5. 2C°3 L^nnmhiia .lanz" ?.S/14 HP SE PRODA ali ZAMENJA za 60 HP. PRODA SE tudi manjši PAR NT KOTEL, primeren za sušilnice ali mlekarne. —* Pojasnilo dale Ivan Ogrin, Gruberj jevo nabrežje 8. 1045 Šofer! l^FM STALNE SLUŽBE KOT ŠOFER z večletno prakso in zna* niem 5flrih jezikov. — Ponudbe nod »Trezen/2060« ne upravo »»Slovenskega Naroda«. 2060 PRODA ŠE PO NIZKT CENI dvonadstrnnna hiša z osmimi stanovanji, v najboljšem r*anji». pr^d vojno zidana, s prostor« pim dvoriščem, kjer je Se mogoče zidati. Stoji v bližini tobačne tovar« ne, ter je pripravna za vsako obrt. — Pismene ponudne na upravo »Slo* vrnsVega Nar.« pod Nizka cena '2O50. Delniško društvo v Zagrebu Prerado* Ićeva 2 TELFFON 23—8S BRZOJAvi: ASTRA. Važno za industrijalce in poljedelce! Zahtevvafte informacilo in cenike I brez naplate državne trošarine 8 slolicdnegs silila za bencin v Vrapcu pri Zagrebu. Ia« dup. raf. petrolej Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja amerik. provenijencije Avto olja Tovorna mast Parafin po oMioUviali dnevnih cetiaJa, __) 3G 7 C2C Inđustrifslna PERU TN!N ARST V A kot glavni aH postranski prEdobitek ureja stiokovnjaSko in ceno tvornica valilnlh strojev Nickerl Bt Co. Inzersdori bel Wien. Cenovnik lastonf. — Ilustrovan kate*^ K 2000. 1710 m ms MODNI SALON MARIJA GOTZL Ljubljana, Židovska ulica 8 in 7. Pravkar došli najnovejši pariški modeli POSEBNOST v promenadnih, svilenih in večernih klobukih. Popravila se sprejemajo. m m I W liovi u!ima 12 UglaSujem ter popravljam slasovlrje in harmonije §->eci:einc. stroksvM in ceno. 0. F. h\M Staro ljutomersko vino. Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi* nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORM02U. 320 Potnik tekstilne stroke, spretnega akviziterja sprejme renomirana dunajska tvorniška firma. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in starosti pod .Wasche und Confeknon 2776* na Ann. Ex. Rudolf Mosse, Wien L, Seilerstatte 2. 2197 Lisičje kože in kože vseh vrst divfaiin kupuje :•: L ROT, knnarstvo :•: Ljubtfana, GradiSSe štev. 7. Zaloga. Izdolovanfo la barvanje koiciovin. Pozor! Ipti, M i neveste. Pozor! Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani in žgani žici v vseh vseh velikostih dobavlja Šjmen Sablatnik, jjgjl jHI Mjlg Jesenlea-Fužšne. MARASKINO MOHPUMOO CaSica lega dellkatnega likerja ie nepopisen užitek! Priporočamo? COGNAC DALMATtA MEOICINAL in drt^e izbrane likerje« žganja, ekstrakte In sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA DESTILACIJA V. M0RPURG0, SPLIT Zastopnik: Adolf Kordln, LJubljana, Zrinjskega c. 7. Nalvecji davki katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanim katalogom tvrdke H. Surtner, ( metnik Herirl Malre), Ljubi j .^trst. 3. Ta Vam svetu i e resnično dobre ure, speci -znamke ,IKO' iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, lapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zanestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, stcklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažigače in denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdki: H. SUTTNER, fimetnik Nenri Malre}, Lfublfana št. 3. ■EsaeaDOOBgoooooooasavsooooooofloouDooooao^ čiOLETTRansaTLa»TiquE, tmeam una Y0 Najkrajša linija, sama G dni Ecz morje Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb Bazne listke In laza-dssna gsafasnffa daje zastopa£k IVAN KRHKER LJUBLJANA KClGBIfORSKA ULICA ŠTEV. 41 Nogavice v veliki izbiri in po najnižjih cenah izdeluje stojno pletilstvo N. GROEGER, BEGUNJE 23 PRI LESCAH. 1145 Te od« Kom, Ljubljana Poljanska cesta stev. S« Krovec stavbni, galanterijski in okrasni Mesar Instalacija fodovodov. rfiprtn rfrtlund«. bp&Jkt ii klantii Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve. Spalne opraoe iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi kuhinjske oprave ima po nizkih cenah vedno v zalogi Mafffa Andlotrtc 2081 * mizarstvo, zaloga pohiStva LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 6. Peter Semko L Juoostofanska barvanja, krzoantto n strojarstvo Ljubljana, Krlževnlska ulloa 7. Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziran je. Varita izbira otroSkm vozKkof. ovotetas ia iiialnih stolov pocenL F. eiutL, ljobljaha. nun me n Spijoo* • » POO mm ta cMHimli t ajaiaa m aaakljoja Maha. tfetsV m«. itvtm O mi tint- tt TRIBUNA11 Tovarna đVokolea In o tro S kita rorfčkor tjiiljm. larianki tasti 4 — It atanta ofira L 3^ SV. Jax in sin Ljubljana* Goaposvetska c 2 Šivalni stroji i z boni a konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LIncu Ustanovljena 1. 1867 Vcenje mračni! tazplatio Possmezni deli koles In šivalnih strojev. 10 letna garancija! Pfsatai stroji »ftdler* Cenlfef zaston! in fran&o. telesa Iz profil tovarne CCrlioppp Sfyr§a9 WaItesrao. Začasno znižane cene. Vreče, rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos. Bahovec, Ljubljana. Sv. Jakoba trg št. 7. 410 Jetika! Dr. Pečnik ord n.ra za jetične izven iorka in petka vsak dan v St. Jurju ob joini železnici pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetikil 7927 Prava turška električno pražena in mleta zajamčeno popolnoma čisia in odlikovana % zlato kolajno, se dobi vsak dao sveža najceneje samo pri tvrdki Javo R. Jovonovie, Tuzla (Bosna). Razpošiljamo v postni n zavitkih od 5 ks naprej po povzetju. 3048 m tab ^5 y 1 ^ \^ LJUBLJANA 9 Sv. Petra siasip ?• Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce čevljarske in krojaške potrebščine. Najnižje cen«. Postrežba točna* ki se vrši dne 12. eventuelno tndi 13. marca 1923 ob pol 9 ur dopoldne v Ljubljani, Poljanski nasip 10-11, na levo. Prodajajo se razni starinski predmeti kakor: Omara s tabernakel-nastim nastavkom, razne omare, komode, mize, stoli in skrin e, vse vloženo z intarzijo, rezljano veliko zrcalo, dalje razne stare in novejše oljnate slike znamenitih slikarjev (Layer, Vavpotič, Grilc itd.), cerkveni predmeti iz 17. stoletja, kakor svečniki, lestenci iz medi in dr-, benečanske svetilke in mnogo drugih autikvaričnih predmetov. nninp i naMt nti min bogato Iz-Pulili.! Ura klaimkoi Id lm ises rat Modni salon Stuch!y-Maške Ljubljana, — Židovska ulica 3. — SITNR mm je najbolj zdrava in lečna tirana. IPIIIHMSITB! fiaiillNn lortlHEESS. Električni ojsrat. iflsstiiltenrsMuiojstsr prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole.kupo^e, stolpe, mostove, vrti:e utice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 kakor fop ce9 zizzi,**o perilo, nop&vicep rokavice v veliki lsb!rl nr! A. Smkovlc BK:. K- Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stoba posta Domžale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo« Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 1» oasc3a[3iiiQG:G3aEr 3 ti □ d. d. v Ljubljani prodata :n 53 m Si lz slovenskih premogovnikov velenjski, šentfanskl In trbo-velfskl premog vseh lialsovosti, v celih vagonih po orfg. eecab premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za iodaslrlfstia pod'etja in raspe6ava na debelo inozemski premog ln boks vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čeboslovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete. Naslov t PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d. centrala v Ljubljani, Btihloš'oeva oesta IS/n. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). a 3 3 3 t| 1 rj i I 3 3 3 3 - 3 3 3 R Jugoslovenski Lloyd MOŠKE OBLEKE • d. 9 aribor SUKNO uSka cesta 45 Mi izdelujemo v svoji 10.0001 veliki tvornici z električnim pogonom na 200 strojih: OBLEKE ■n^nsnmm DEČKE DEKLICE Mi imamo velike tovarniške zaloge nemških in čeških predilnic: SUKNO " DAME ■HBaaaaaaaaaaaH GOSPODE OTROKE I Prodaj« samo na preprodajalce. — Na željo tndi vzorci! I j Letna kolekcija ie gotova. — Poset skladišč« se priporočal | KS štev. 52. »SLOVENSKI N A R O P« dne * marca 1923. 9. stran* Psihof ehnika v nemški industriji. Dr. Psenčik, ki se je delj časa mudil r Nemci i, kjer se Je posebno zanimal za lajvažnejši faktor predvojne nemške moči, «emŠko industrijo, je priobčil v Čeških listih obširno znanstveno razpravo o najnovejši •rruj! med znanstveniki, ki skušajo izkorl-iftl dosedaj v praktičnem življenju brezpomembno psihologijo v svrho zboljšanja gospodarskega položaja. Da si Evropa opc-nore iz sedanje bede in splošnih nezadovoljnosti. Je treba v prvi vrsti poskrbeti, da se vrnejo normalne razmere na temeljnem polju družabnega Življenja, In to je gospodarstvo. Tu prihaja v poštev glavni laktor gospodarskega življenja — industrija, kjer igra peleg nacionalizacije in normalizacije produkcije zelo važno vlogo tuđi človek kot delavna sila, z njegovo komplicirano telesna, duševno in moralno Strukturo, ki }e v bistvu pravi nosilec in tvorec celokupnega gospodarskega življenja. Pos\usj proučiti in ugjotoviti v polnem obsegu pomen človeškega dela za razvoj produkcije, še niso posebno stari. Bostonski profesor Parsons je bil prvi, ki je leta 1909 začel misliti, kako bi bilo mogoče znanstvenim poto-ri ure evetatj izbiranje poklica pri mladini, ki zapušča šolo. Nj*v rpv naslednik remško-ameriški psiholog Mflnsterberg Je posvetil vso pozornost pomenu duševnih faktorjev za človeško delo ha je tudi sam praktično uclejstvfl sodelovanje psihologi'« in gospodarskega življenja s tem, da je na temeFju predhodnega psihološkega razmotrivanja nekaterih poklicev določil za ne potrebne duševne sposobnosti, sestavil odgovarjajoče poskusne metode in tako dokazal verjetnost in upravičenost te panoge znanosti, Munsterber-ga lahko smatramo za ustanovitelja nove stnre psihologije, ki jo je sam nazval psihotehnika in ki jo lahko definiramo kot vedo, ki skuša uveljaviti psihološke spe-znave v praksi gospodarskega žlvljena. Naloga psihotehnike bi se dala označiti s tremi gesli: Izbira primernih prosilcev za gotov poklic na temelju psihološkega pro-učavania za ta poklic potrebnih sposobnosti, prilagoditev pogoiev za delo psihološkim zakonom in končno uspešen prevod produktov v roke konsumentov (psihologija reklame.) Že v vrinem času je prišla psihotehnika do svoje veljave. Ker je bilo veliko poman kanre kvalificiranih delavcev v nekaterih panogah vojaške službe n. pr. v avijatikl. brzojavu Itd., od katerih le za-/isel vo;ni uspeh, je samo živ*?"enje prisililo merodaine kroge, da razmišlia'o o tem, kako bi bilo mogoče brez dolgotrajnega, dragega In večkrat tudi neuspešnega vež-bania preskrbeti si potrebne kvalificirane moči. V to svrho se je armada poslužila psihotehnlke. Posebno se je odlikovala v tem ozlru Nemčija, kjer je bila kmalu uvedena cela vrsta psihotehnfSkih vojaških la-boratorlev. Zaosta:a1a pa ni rudi Amerika, ki je potom teh laboraorljev asentlrala in kvalificirala nad en milijon vojakov med njimi 40.000 častnikov. Po vojni so prišli na misel, da bi bilo dobro vprečf psihotehniko, da pomaga vzpostaviti uničeno fndustrlio rn slabo gospodarstvo. V Ameriki je nastalo celo gibani, ki ma pravilo »znanstveno regulirani dela«. Nemčl'a pa, ki je bila vedno preče! ^st'filepna. noče rodi v tem slučaju o*f*tl na zadnjem mestu. Važne'še nemške visoke šole Imajo danes posebne fakultete z^ Izrabljanje psihologije potom odgovarjajočih laboratorl'ev. Obsto;| cela vrsta javnih in zasebnih Inštitutov za zbiranie po-klfcov In mnogo tovar en, k! ustanavllaTO lastne psihotehnlčne laboratorije za preizkušeni na novo sprejetih vajencev In delavcev. V Berlinu je zgradila koncem L 1921. skupina veletrgovcev in fndustr;rcev elegantno poslope, ki Je zadružna last in se imenuje »Orga-mstltut«. To je zavod čigar namen je proučavanje In praktično odeistvovanje vede o delu In psihotehniki. Berlinska univerza Ima poseben zavod za izkoriščanje psihotehnike, tehnična visoka šola v Charlottenburgu pa laboratorij za industrijsko psihotehniko. Na tem znanstvenem pol'u deluje'o s posebno vnemo znani pslhotehnik krof. Rupp, prof. Moede |n dr. Piorkowski. Ti učen:akt izdajajo tudi strokovno revi:o »Praktische Phsvcholo-gle«, ki Izhaja že četrto leto. »Orgac, kot glavni inštitut za pospeševanje psihotehnlke, ni razvil svojega delovan'a samo V Nemčiji, marveč je zastopan tudi v inozemstvu. Tako ustanavlja psihotehnični la-boratorP v Vltkoviških tovarnah za želez-nfno na češkem in v neki tovarni za žarnice na Holandskem. Med nemškimi podjetji pripada v tem ozlru prvo mesto »Allgemel- ne Eektrizitatsgesellschaft«, ki ima v svoji tovarni v Relchendortu poseben psihološki laboratorij. Tovarna sprejema vsako leto okrog 200 vajencev. Naloga laboratc-ri a pa je, izbrati iz skupnega števila kandidatov kakih 600 in od teb določiti 200 za tovarno najbolj sposobnih. Kandidate preizkušajo z ozirom na lastnosti, ki jih zahteva njihov bodoči poklic v prvi vrsti stanje oči, smisel za obiiko, miš| TeSna postrežba. naroČila zrn vsa ta In inozemska Časopisa« — Kakor tudi naroČila za vsakovrstne tiskovine etiket IM- „ t z Konkurenčne cene. S bela, lrr©s Hs, ne vlečejo na črno ali modro, izdeluje pod jam 5tvom brusilnica stekla »Vitrnm". Novi Sad, Futoški put 84. hišo o Ljubljani ali proda za izsekanie gozd prvovrstne kv?l »e.e, na ravnini ob cesti, obstoječ iz hrastov, brestov In deloma smrek. Naslov v upr. Slov. Naroda. 2168 išče velika Italijanska lesna importna tvrdka, da mn izroči nakup in prevzemanje lesa. — Zahteva se strokovna izobrazba, znanje italijanščine in prvovrstne reference. PiŠe naj se na Fratelii Cblrnn Cassella postale 363, Borna Italia. 2210 ELilJriiiiiiiiyi.i.i8.L ELIN gradi električne cenfaSe. ELIN proizvaja in dobavlja vse električne stroje In elektrotehnične aparate in Izdelke. ELIN proktlra brezplaCno vse naprave In obrate ki so v zvezi z elektrotehniko. Tehnične pisarne in sa'o^e« LJUBLJANA i Dunajska cesta, palaCa Ljubljanske kreditne banke, MARIBOR, Vetrinžska ulšea 11 L^bt l^m£s ^JaL Tvornica ozk^Sfačnifr železnic Gajeva ul. E9 ZAGREB Telefon 7— 11 Proizvajamo po najn!£Tih cenah: Ovcjne kotače, ležale, skretnice, okretali* ršj ke, prekretne vago^ete, dvostroke spoj* re ke, plalaauske va^onete, vagonete za rpj prevoz repe itd. jjg Opremljamo na!cenele kompletne: K Poljske železnice, gozdne železnice« fiy rudarake železnice. u ES Sprejme se dober, trezen in zanesljiv ščetarski mojster. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Š će t ar,'2067« na upravo »Slovenskega Naroda«. Nove konjske odeje IZ PRISTNE VOLNE IMA NA PRODAJ tovarna Jos. REICH. Poljanski nasip 4—6. 2010 Na stanovanje SE SPREJMETA TAKOJ DVA PRIPROSTA GOSPODA__Na. slov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 2176 Iščem lokal ali sobo, ki te lahko preuredi v lokal, na pro* metni cesti v Ljubljani ali drugem vetjem mestu Slovenije za 1. avgust. Ponudbe se prosi pod »Mirna stranka 1976« na upravo »Slov. Naroda«. Vodja za bager SE IŠČE. — V tej stroki popoU ~toma izveibani reflektanti z do-hrimi spričevali naj pošljejo po* "udbe na unravo »Slovenskega Naroda« pod »BAGER/2174«. Išče se stanuje s 3—4 sobami ter kuhinio, naj* rale v kaki vi!i ali pa SE VZA* ME V NAJEM MAJHNA VT* L A. — Ponudbe pod »F. G ./2159« n.. i-pravo »Slov. Naroda«. Mesto Išče stavbenik, ▼možen vseh visokih stavb, železo* betonskih, elektraren, vodnih zgradb, mostov: popolnoma samostojno na-= stopim lahko takoj. — Ponudb« na varavo ».Slovenskega Naroda« pod »Stavbenik /2160«, Klintfn vpSjj brine nozd blizu železniške postaje za izde* 'avo oglja in bukovih drv. — Ponudbe pod »Ugodna cena« na Anončni zavod Dra£o Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica stev. 5. 2047 5 TONSKI »BISSTNG« tovorni auto 7. železnimi obroči in ▼ zelo do» brem stanju se pod zelo ugodni* mi pogoii TAKOJ PRODA. Anton PETRIČ. lesni trgovec. Kandija*Novo mesto. 2178 Seno, slamo, nafboTjše, čisto, zHravo v bnl^b orešano PO NAJNT2TT CENT. kakor tudi OVES in KORUZO razpošilja dnevno na vsako po* stajo v foveniji FRANC KAMRTC, ZAGREB, T^i'čičeva ulica 71 B. ^133 Kupim vsako množino gnoja Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod »Gnoj/2045«. Kdor sprejme lovskega psa V DRESI 'KO, naj poSlje naslov na rnravo »Slovenskega Naroda« pod »Lovec/2044«. Proda se dobro pfiranisna spalna oprava radi selitve PO NIZKI CENI v Sp. Šiški 78. 2041 PRODAM več dobro ohranjenih štedilnikov in sobnih vrat. Poirve se: Ljubljana, Tobačna ulica 5/1. 2102 Soreim* se pmrfpislka V TRGOVINO Z MESA NT M BLAGOM v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Posebno zmožnost pri manufakturi. — Prednost imajo z dežele. — Naslov pove uprava »SV, vnsVi-ga Naror'ir. 2172 ENO ALI DVE nemeblovani sobi, po možnosti 6 posebnim vhodom H električno razsvetljavo IŠČE V SRE* DTNI MESTA ZA TAKOJ ali za POZNEJE MIREN INŽENJER. Pla* dobro. — Ponudbe pod »Samo« stoječ'2063« na upravo »Slovenskega Naroda«. vsako množino ,,orehovega lesa" v popolnoma zdravih, ne zi-mastih, ravnih, malo srčastih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in od 2 m dolžine naprej. Plačam najvišje cene. — Cenj. ponudbe na: P, ilf r/ersperger, lesna trgovina, Celje. OPEKARNA LijteriperK pri Mariboru oddala velenrima laporltno, zarezno (atorno) strešno tn prešano ntorno ope'&o f sistem Wienerberger) in bobrov rep (Bibersrhwanz). Iftčefo se spretni zastopniki za Slovenijo. Akcijonarska družba prometne in železniške potrebe za ITnbljana, Harlovska cesta 30. Lokomotive, vozički, prekucnikl. platoskl vozovi, okolesja za oo!is:e železnica ter vsakršen drugI materijal za poljske že* levnlce točno In oeno o ekladisoa v Ljubljani ali Zagrebu. — Zahtevajte po« nudbaI BREMEN — NEW YORK Direktna zvez« • prekrasnimi ameriškimi vladnimi parnlkL Neprekoi tlfvl po udobnosti, snainostl In Izborni prehrani. Hitre In vame ladji »(Seorge Wasn1ngtonM JVmerlca-»Presldent Pooseveir ..President Hardlng" Zahtevajte natančnejša pojasnila In votel red it UNITED STATES LINES Oeneralno zastopstvo za lugoslavflo: Beograd, Palata Beogradske zadruge uteze iz Ijevanog željeza, kao i eav trgovački lijev dobavlja uz najniže dnevne cijene i „SMEV" tvornica strojeva u Bjelovaru Jadranska banka - Beograd lio šiša: Bi Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegnov!, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor' Kranj, L ubijana, Maribor, Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržiš, Zagreb* Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: Jadranska« Afilslrani zavodi: Jadranska ban**a: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakaer State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banko Tngealavo do Cbile, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. I1BO marca Ugodnosti za posetn'ke: 75 0/0 popusta pri vldiraniu potnik lietov, 33 0 popusta pri osebnih In brzovlak h čel. že« leznio pri potovanju v Prage In nazaj Legitimacije in internacije: Česk oslov, konzulat, LJubljana, na Bregu O Al->ma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg a 5151 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*