374
O „SIovenskem Pravniku".
Iz Postojne. Jako nam je dopadlo, da smo prejeli željno pričakovano knjigo visokospoštovanega gosp. doktorja Razlaga ^Slovenski Pravnik". Čeravno so ljudje pri nas dosti bistroumni, in samouki marsikaj dobrega zapisati znajo, vendar se ve, da nam je učenega, skušenega vodnika silno treba, ki nam pomaga v raznih zadevah življenja s svetom in z izgledi, ter nas varuje škode. Hvala tedaj , velika hvala gospodu izdatelju! Da mu je ne dajemo samo mi, temuč velika množica Slovencov, pričuje pa število naročnikov.
Ker pa vemo, da gospod doktorju vstrežemo, ako mu odkritosrčno razodenemo svoje misli o rabi nekterih nenavadnih in malo znanih besedi, posebno imen, naj povemo to in uno.
Vekoslav, Davorin, Božidar so uekakošni čudni svetniki , ki jih pratika nima, in kterih bi ne bilo dobro v pravnih pismih rabiti, za vol j djanskih nasledkov.
Znano je. da Slovenci ljubijo imena iz prve dobe kr-šanstva, za nrožke posebno imena aposteljnov , ki se sicer tudi v uašem „Pravnikuu nahajajo. Ostanimo raje pri častitljivi stari šegi. — „Zupnik" namesti farmešter , „župnt ured" namesti farni ured — se bode Slovencom težko kedaj priljubil. Bolje bi bilo, da bi se v pravnih delih sploh vsi držali dosedanje po slovenskih zakonikih vpeljane trmino-logije. Tudi ,,Pravnik" je to večidel storil. Zakaj vendar piše „popečiteljstvo" namesti ministerstvo, kakor rabijo Rusi, Cehi in Hrvatje? Prosti Slovenec bo pri tem mislil na kak pečat. „Dnarstvo" pomeni samo dnarske stvari, „finance" pa obsegajo več, tedaj recimo raje „financew% „finančni" itd. kakor vsi drugi narodi. Ne bo menda obveljala tudi beseda ,,kolek", „kolkovati" namesti „štempeljk\ „štempljati", posebno odkar imamo marke, ki ne opominjajo ravno ua kolo. V slovenskih postavah se v novejših letih ta beseda več ne nahaja. Tudi besed ,,kant" ali „konkurs" ,,notar", ..advokat" itd. bi se ne bilo ravno tako bati , ker so to tehničui izreki, kteri ne škodovajo veljavi slovenščine nič. ^) Da sploh rečemo, — purizirajmo le z mero! Namesti „prejemnica" (ki prav za prav pomeni žensko, ki prejemlje), bi bilo bolje vzeti hrvaško besedo ,,primka"; ravno tako za nemško „Gebiihr" namesti ,,davščina" (kar je ,,Abgabe" sploh) , hrvaško ,,pristojbina". Veliki slovar naš svetuje med popravki besedo ,,uredoven" namesti preden" ali ?,uredski". Namesti „pribiti izrok ali edikt na sodnijo" (kar je „Gericht"), bo bolje pribiti na ,,sodi!nico". Nekteri izgledki v „Pravniku" se nam zdijo predolgi, posebno tisti, v kterih se predmet večkrat — kakor mislimo po nepotrebnim — ponavlja; na pr. v prošnji za intabula-cijo dolžnega pisma ni treba prepisati vsega pisma, ravno tako ne v odstopnem pismu (cesii), v prošnji za prepis v zemeljskih (ali gruntnih) bukvah in v drugih enacih prošnjah menda ni treba sodnika opominjati, kam in komu ima pošiljati prvopis, nadpise in priloge. Omeniti moramo posebno dva pogreška za Slovence na Krajnskem. Za Krajnsko (kakor tudi za Belaški okrog) ne velja lestvica razglašena po ces. patentu 20. februarja 1811 (stran 42 „Pravnika"), temuč lestvica, ki jo je ustanovil maršal Marmont z ukazom 6. marca 1810, in ki je poterjena po sklepu  c. kr.   dvorne kancelije   6. juuija   1816   stran 1252
*) ..Intabulirati**. „intabnlacija" je bolje kakor „vknjižiti". ,,vknjižba" , „prenotirati" in „prenotacija" je bolje kakor „predznamovati" ali ..predznamba*4, ker te besedi imate že staro pomembo vsakemu znano.                                        Pis.
zbirke pravo«, post. Za razkosevanje kmetovske zemlje in za prodajo posameznih delov od nje na Krajnskem ni treba nobenega političnega dovoljenja (str. 77 „Pravnika" opomba), treba samo razdeljenja davšin in (deloma) privoljenja intabuliranih upnikov , kakor ukazuje razglas c. kr. nadsodnije dne 14. novembra 1850 štev. 561 dež. zakon, krajn. Potrjujemo besede gospoda spisatelja, s kterimi na 10. strani „Pravnika" Slovencom posebno priporočuje me-njično pravstvo (Wechselrecht) , ki ga je veljavni naš gospod M. Cigale res izvrstno razložil; zamolčati pa ne moremo svoje skrbi, da bi prosti deželan , posebno kmet, večkrat lahko v zmoto, v zadrego in v škodo prišel, ako bi menjice podpisoval, ker človek, ki nima vsaj nekoliko kupčijske vednosti in skušnje, se ne bo mogel na tanko držati vseh pravil, zaukazanih po menjičnih postavah. Trgovec, veči obrtnik naj dela z menjicami, glede na druge ljudi pa bodimo zadovoljni , da se navadijo spisovati navadne pisma in vloge v dragi in lepi naši slovenščini. Kadar je treba pri kakem opravilu večje gotovosti ali na-glosti, je bolje posluževati se pomočkov , ki nam jih druge postave dajejo, na pr. postavo za notarstvo, postavo zastran plačilnega zaukaza in drugi, od kterih se nadjamo v drugem zvezku ,,Pravnika" kaj več brati. Ker državljan nima samo opraviti s sodnijskimi stvarmi, temuč tudi, in menda obilnimi s političnimi, želimo, da bi dragi „Pravniku, ki si je dozdaj že toliko hvale pridobil, v drugem delu nas učil, kako bi imeli pisati v zadevah soseskinih, kadar soseska kaj proda, v službo vzame poljskega čuvaja itd., v zadevah cerkvenih, kadar je treba sloga za cerkev, kadar hoče kdo ustanoviti večne sv. maše, ali išče odveze od zadržka zakona itd., zastran davkov, ako bi jih radi razdelili, zmanjšali, itd., zastran razdeljevanja gojzdov, pašnikov, v opravkih z vojaščino itd. itd.
Ne bomo krivo prerokovali, ako izrečemo , da take knjige, tudi če bi je bilo na tisuče natisov, ne bo ostalo nič v prodajališčih bukvarjev.   Bog daj srečo!
375