fcl velja ■ poitmns
«4 ta t Maribor« t pošiljanjem n» doa MNhMi li-H |Ml Ms h t.-Mk tetrt M> a L—
■»oblina m poffl)» tpuiilStvi t tfaflnini m. Cirila, komik« «BM Mt». I. LM M pG^m *> odporoffl.
f,|„|||ii»| katuL tig-fcuJtva do-Otogo Brt bre» po-MbtM nwnferfne.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni Hst) AoH
M ▼ tiskarni in pd gospoda Novak-a nt velikem trga po 10 k
Rokopisi »e ne tajo, neplačani liatl m ne sprejemajo.
Za oznanila se plafcttfs od navadn« vrstic«,
te se natisne enkrat, po IS h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemaj« do srede opoludoa.
Stev. 26.
V Maribora, dne 25. junija 1903.
Tečaj XXXVII.
Prvi mladeniški shod.
To je bil sijajen, veličasten dan! Za dne 21. t. m. so bili povabljeni slovenski mladeniči na sbod na Ptujsko goro in odzvali so se povabilu v tako velikem Številu, da nas je presenetilo. Okoli 800 krepkih slovenskih mladeničev je prihitelo na Goro.
Za naše mladeniče se je dosedaj premalo brigalo in storilo. Potiskalo se jih je v stran," češ, počakajmo, da postanejo možje. Takega ravnanja ne moremo odobravati. Slovenski mladeniči so naši bodoči slovenski možje, v njih rokah bodo počivala ne samo slovenska gospodarstva, ampak tudi vsa politika. Mladeniče je potemtakem treba zbirati okrog sebe ter jim že sedaj vsajati v mlada srca vse za življenje potrebne nauke. Mi potrebujemo značaja;h mož, ki ne bodo svojega tilnika nikdar upognili ne pred sovražniki vere, ne pred nasprotniki naroda. Vse mladeniško gibanje torej naj stremi po tem, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož! In v tem smislu se tudi dela v naših vrstah! To je pokazal prvi shod slovenskih štajerskih mladeničev dne 21. junija.
Mladeniči prihajajo.
Ganljiv je bil prihod mladeničev na Goro. Največ jih je prišlo s procesijo od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ko so se zbirali mladeniči v Št. Lovrencu v vrste, gledali so jih stariši dopadljivo in zadovoljno; sreča jim je odsevala z obrazov, kajti videli so, da jim mladeniči hodijo po pravi poti. In ko se je vila dolga procesija proti Materi božji na Gori, in se je slišalo lepo mladeniško petje,
vroča molitev, prikazala s je marsikateremu opazovalcu solza radosti v očeh! Kakor mravlje so prihajali mladeniči od vseh strani. Ma-kolčani in Studeničani so se pripeljali na lepo okrašenih vozovih. Zastopanih je bilo 19 župnij in sicer: Girkovce, Hajdina, Hoče, Sv. Janž na Dr. p, Sv. Lenart pri V. n., Sv. Lovrenc, Majšberk, Makole, Sv. Marjeta, Sv. Marko, Ptuj, Ptujska gora, Slivnica, Središče, Sto-perce, Studenice, Sv. Urban, Velika Nedelja, Vurberg
Slavnost t cerkvi.
Najprej so se poklonili mladeniči v cerkvi prečisti Devici. S tem so javno pokazali svoje versko prepričanja. Službo božjo je imel č. g. Ozmec, župnik Sentlovrenski. Med sv. mašo je mnogo mladeničev sprejelo sv. obhajilo, drugi so skoru brez izjeme storili to doma. Opomniti je, da je bil dan 21. god sv. Alojzija, torej pravi mladeuiški dan. Pridigo je imel č. g d r. A n t. Medved iz Maribora. Proslavljal je mladeniče, da so na tak lep način pokazali danes svoje versko prepričanje, katero pa bi jih naj zvesto spremljalo skozi celo življenje. Bogu naj bodo udani kot otroci, a v svetu se naj vedejo kot možje, kot skala trdni v veri. Naj izpolnjujejo besede pesnikove, ki poje:
Pred Bogom otrok bodi, Pred svet kot mož mi hodi I
Cerkveni govor je naredil globok utis na poslušalce.
Slavnostno zborovanje.
Kmalu po opravilu v cerkvi se je začelo slavnostno zborovanje mladeničev v prostorih Jagodičevih. Največji so ti prostori, a izka-
zali so se tokrat za tako ogromno število zborovalcev mnogo premajhni. Zato je bila med zborovanjem hiša zunaj kakor oblegana od mladeničev, ki notri niso našli več prostora.
Zborovanje je bilo sklicano kot javen, vsakomur pristopen ljudski shod. Sklicatelj tega shoda, č. g žup. T r t i n e k, s prisrčnim» besedami pozdravi navzoče mladeniče ter jih pozove, da se izvoli predsednik. Z vskli-kom je bil izvoljen župan trga Ptujska gora, g. Jakob Horvat, ki prevzame predsedstvo ter nagovori shod približno takole: Radost mi napolnjuje srce ko vas, slovenski mladeniči, vidim danes tukaj v tolikem številu od vseh strani. Štejem si v čast, da Vas morem pozdraviti najprej kot župan tukajšnjega trga, potem pa tudi kot predsednik, katerim ste me izvolili. Postavili ste se pod varstvo Marije ter posvetih svoje moči sveti veri in slovenskemu narodu Niste se ustrašili truda, da ste prišli semkaj, ne mnogih zbad^rvih besed od strani nasprotnikov. Vašemu shodu želim najboljšega vspeha!
Zapisnikarjem se je imenoval mladenič M u s e k iz Hajdine.
Ko se je navdušenje poleglo, ki je sledilo tem prisrčnim besedam, nastopil je kot slavnostni govornik g. Ant. KoroSec iz Maribora. V času, ko začne kopneti sneg in se poslavljati spomlad od nas, sliši se po gozdovih iz daljave neko radostno šumenje, bučanje, nek polagoma naraščajoč nemiren piš Solnčna pomlad prihaja k nam in se nam naznanja. Enako nemirno šumenje in gibanje se v zadnjem času opazuje tudi na
Listek.
Vojska bo!
(Poleg češkega.)
Vem, da je v nedeljo 19. malega travna tega leta popoludne donelo v ušesih turškemu sultanu.
V Mlakah v gostilni pri jecljavem Tončku seSli so se sosedje, da bi na navadni način posvečevali sedmi dan. Pod starim ogledalom, na katerem so se lani skušale muhe z brz-ganjem v slikariji, ki jo jim je v veselje oštirka nehala zopet za prihodnje leto, so sedeli kmetje, na drugi strani pri oknu, kjer je zelo hudo vleklo skoz pobito šipo, so se raztegovali užitkarji, bajtarji in semtertje marsikateri boljši kočar, ki je imel vsaj kravo; za mizo pri durih, katere so bile zmirom v teku, sedela je preostala mladina, katera pride v gostilno, izpije liter in dva litra napljuje na tla.
Pod dvema boljšima mizama je bil na-sipan pesek, drugod je bila nastlana rezanica. Zato je, ako je kdo iz manjše družbe izpraznil pipo, začela tleti rezanica in kadilo se je pod mizo ter nad mizo.
Zupan Franjo Vime je razpihal pipo, napil se in pripovedoval, da je zdaj prišlo
prav slabo vreme. Niso to bile sicer novice, da bi pri njih padale pipe iz ust, vendar pa sveta resnica. In župan je dcstavil, da to znabiti pride odtod, ker je zemlja zaostala v teku.
»Pravi se, da se zemlja suče in teče. In kaj pa bi še govoril. Kakor zaostane vlak za nekoliko ur, tako more zaostati zemlja za nekoliko tednov. Zato je tako mrzlo in sneg.«
Občinski redar Foltej Oseba je hrupno pritrjeval: »Tako je! Izvrstno! Bravo!« Slišal je tako klicati na nekem shodu in zdaj se je poprijel dobre prilike. Cela gostilna mu je burno pritrjevala. Redar Foltej se ga je včeraj zopet nalezel — že šestikrat v tem tednu — in župan mu je zažugal, da ga bo prvega odstavil in da mora dati sabljo nazaj. Župan je zadovoljno prejel poklon svojemu razumu, nasmehljal se in redar je videl, da si je znatno zboljšal položaj.
Kovač Nagnisebi se je napil, zapljunil in nasprotoval, da zima in sneg prideta od drugod.
»V zemlji je ogenj. Lani je izbruhnila zemlja v Ameriki preveč ognja v zrak, in zato že sama pamet pove, da pod nami ne more biti takšne toplote kakor prej. Zemlja se ne more segreti in nas tudi ne. To je moja misel.«
Nihče ni pritrdil. Kdo pa bo držal s ko-
vačem ? Le redar je z roko zavrnil, izpraznil čašo in jo stisnil jecljavemu gostilničarju v roko.
»Dobro meri in ne govori, ko jo boš nazaj nesel!« Gostilničar je bil jecljavec in če je držal pri govoru čašo v roki, je vse izlil. Tako močno je majal z glavo in celim truplom.
Prišel je gosposki gozdar Strele, pozdravil: »Bog daj!«, in vsedel se je med kmete. Imel je k temu pravico, ker je služil pri knezu in v gostilni je imel virilni glas za veleposestvo v prvem razredu. Z županom sta si celo podala roki. Knez se pelje pogosto na Dunaj, ve, kar vlada dela, od kneza zve marsikaj komornik, od komornika ulovijo koj služabniki, od služabnikov gre to navzdol k dekletom, ki služijo pri oskrbniku, dekleta to povedo gospej, gospa gospodu, gospod zopet logarju in ako je logar dobre volje, prepusti nekaj pristavu in ta pride z novico k lepi Strelčevi Katici. Navzgor, navzdol — kakor valovi se valja novica, s katero hiti Strele v gostilno. »Kaj pa je novega križem sveta, gospod Strele?«, vprašal je župan Vime.
»Vojska bo!« rekel je gozdar suho, pa neovržljivo, kakor da bi bil prej sam pisal zapisnik, v katerem se je napovedala vojska.
Redar Oseba je vzel čaSo in stol ter šel sest bližje med bajtarje.
Spod. Štajerskem. To je mladeniško gibanje, to je pomlad za naše javno življenje. Govornik navdušuje mladeniče osobito za pet vzorov, za vero, narodno zavednost, stanovsko samozavest, pouk in omiko ter za medsebojno ljubezen in složnost. Nasprotniki so pisali, da se bo na tem shodu zopet samo hujskalo proti Nemcem. Slikajo nas namenoma kot hujskače. Govornik pokliče vse za priče, da je bila to le podla in nizka nemška laž, kajti niti ena beseda ni padla proti nasprotnikom. Naši mladeniči gredo svojo pot, katera je verska in narodna. Na tej poti se naj izpolni geslo mladeniško: Mi gremo naprej, mi mladi! Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Mladeniči govorijo.
Po govoru g. Korošca in ko je še izgovoril g. dr. M e d v e d nekoliko vznesenih, navduševalnih besed, začeli so se oglašati k besedi mladeniči.
Mladenič Š t r u c e 1 j je izročil shodu pozdrave hajdinskih mladeničev. Ptujska gora je znana iz turških bojev. V istih časih so se zbirali naši pradedje najprej v cerkvi, potem pa na posebnih shodih, da se posvetujejo, kako nastopiti proti nasprotnikom. Isto smo storili danes mi. Slišali smo danes že mnogo lepega v cerkvi in na shodu, držimo|se tega tudi v življenju. Mladenič naj bo kras in dika domovine, ne pa puhla repa Bodimo junaki, toda le v dobrem, ogibajmo pa se pretepov, vsled katerih nas Nemci tako psujejo. De-lujmo složno v duhu, v katerem se nam je danes govorilo. Živahno odobravanje je sledilo govoru.
Mladenič Novak od Sv. Urbana pri Ptuju pozdravi shod v imenu urbanskih mladeničev. Mnogo jih je ostalo doma, ker se bodo udeležili shoda pri Sv. Trojici. Navduševal je tovariše za narodno samozavest, katero bi nasprotniki tako radi med mladeniči udušili. Mladeničem je treba tudi strokovne izobrazbe s pomočjo samouka, ker naša vlada za strokovno izobrazbo slovenskih mladeničev noče dati šol. Predlaga, da se osnuje zveza vseh mladeniških društev. Bodimo zvesti in !krepki branitelji katol.-narodne ideje! Tudi ta govor je bil z živijo-klici sprejet.
Mladenič R u m e ž iz Studenic povzame besedo v imenu studeniških mladeničev. Ljubezen do Marije nas je pripeljala danes semkaj ! Marija naj vodi naše mladeniško gibanje, pod njeno varstvo stavimo ves slovenski narod! Splošno pritrjevanje.
Mladenič Ver iz Krčevine pri Ptuju pravi, da čeravno je Krčevina tik »Štajer-čevega« brloga, vendar nas še ni tudi tukaj
»Jaz sem to zmirom pravil«, dostavljal je župan Vime in redar mu je prikimoval, »jaz sem vedno pravil, dobro si zapomnite, ljubi sosedje, nekaj se bo skuhalo. In zdaj imamo to že tukaj. Kdo pa, s kom, — gospod Strelec?«
»Rus, naš, Prus, Lahi, vse se pripravlja na*Turka.« Gostilničar Tonček je tudi začel nekaj jecljati, da sta bila tukaj včeraj popotna mlinarska pomagača in pravila, da bosta šla na Turka, — ali župan je namignil redarju in redar je rekel Tončeku, da naj molči, ako hoče kaj povedati, ter da naj prinese sveže pifo. Zupan je ponudil redarju, da naj si da naliti liter na njegov račun. Potem se to zavleče v občinske račune. To pa zato, da bi si redarja prikupil. Bo vojska, in če vse odide na Turka, bo težko dobiti redarja in Oseba bo dober.
„Tako pojdemo na Turka!«
»Mi že ne«, popravljal je gozdar, »ali naš gospod pristav mora k vojakom.«
»Ako boste ž njim še govorili, povejte mu, da ga pozdravljamo.«
»Še danes bom govoril ž njim. Pravil je, da počaka pri nas, dokler se ne bom vrnil, da bi se Katrca sama ne bala —.«
Vojska bo! Najprej sta govorila dva, župan in gozdar; potem so začeli tudi drugi, eden za drugim po občinskem dostojanstvu,
pohrustal, še vedno se nahajajo mladeniči, ki se borijo proti njemu. Današnjim govornikom predlaga v zahvalo trikratni »Živijo«, čemur se z navdušenjem ugodi.
Sklep zborovanja.
Ker se izmed mladeničev nihče več ne oglasi, zaprosi še za besedo g. A. Korošec. Zahvali se v imenu vseh zborovalcev predsedniku gosp. Horvatu za njegovo ^spretno in obzirno vodstvo. Zborovale; so ponosni, da jim predseduje slovenski župan slovenskega trga. Ptujska gora je edini trg v ptujskem okraju in ima posebno pri volitvah v okrajni zastop vedno važno ulogo. Nemci naskakujejo Ptujsko goro, a zaman. G. župan in njegova narodna četa se jim stavi pogumno v bran. Da bi nikoli ne podlegli! Zborovalci so potrdili zahvalo vrlemu županu z viharnim odobravanjem.
Nato zaključi g. predsednik Horvat zborovanje s trikratnim Slava-klicem na sv. Očeta in presv. cesarja.
Hajdinski mladeniči s svojim ¡zbornim voditeljem, kateremu se je priredila po zborovanju prisrčna ovacija, so med posameznimi točkami pridno udarjali na tamburico ter pokazali svojo izredno izvežbanost na tem godalu. Iskrena hvala jim!
D o šli pozdravi.
Dobrna pri Celju. Prosimo, sporočite prirediteljem in zbranim mladeničem slovenske pozdrave iz Dobrne pri Celju. V duhu smo z vami! Živeli narodni mladeniči! — Mladeniška zveza na Dobrni.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Iz srca vas pozdravljamo, dragi somladeniči Ptujskega polja, Dravinjske doline, južnih Slovenskih m Haloških goric. Vi ste gotovo mnogobrojno zbrani na pomembnem shodu. Naj se vaša današnja navdušenost ne ohladi, ampak iz-premeni v neumorno, s treznim pogumom ojačeno delovanje v prid slovenskega ljudstva. Začeli ste delo z Bogom in Marijo. Prav tako. Mladenič, ki se sramuje Boga in ogiba Marije, ni slovenski mladenič. Zato smo tembolj prepričani, da bo Bog blagoslovil vaše delovanje, ki ste ga z današnjim dnevom pričeli z dalekosežnim namenom. Kličemo vam: »Z Bogom in Marijo — za slovensko domovino.« — »Mladeniška Zveza« pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
Vransko. Sto vranskih mladeničev je v duhu z Vami. Neustrašeno naprej za svetinje naroda! Strela udri izdajalca domovine! »Mladeniška Zveza« na Vranskem.
Pomen mladenlškega gibanja.
Kdor ni bil zraven, bo težko pojmil veliki pomen tega zborovanja in sploh celega
gostilničar Tonček pa je med tem jecljal. Polagoma sta se napravili dve stranki, ena je zatrjevala, da bo zmagal Turek, druga je stavila, da bo dobil na hrbet. Vsak je imel za svoje mnenje tudi tehtne dokaze. V tem trenotku je gotovo donelo sultanu v ušesih, da so mu morali doma hitro nekaj zapeti, da bi ne znorel.
Stari bajtar Golob je v te ji hrupu in dimu potegnil gostilničarja za rokav, dal mu sešteti denar za liter piva na roko, da bi na mizi ne cvenkal, vzel je kmalu kapo raz okno, vtaknil jo v žep in kakor da ne gre rad, zmuzal se je ven. Star divji lovec.
»Bo vojska«, namrdaval je, »v vojski je treba smodnika. Predno pa nam bodo smodnik vzeli, moramo kaj uloviti za slabe čase. Gozdar je zdaj v vojski, pristav v miru in ljubezni, nekaj se da storiti!«
Doma je oblekel dolgo suknjo, potegnil iz skrivališča pod panjem na vrtu puško, skril jo pod suknjo in šel gledat — kako gredo oblaki.
V eni uri je bil spet doma. Naznanil je zetu Blazniku, da tam in tam leži srna. Več ni bilo treba reči.
Odstranil je puško zopet na drugi kraj pod pasjo luknjo, slekel suknjo in šel v gostilno k Tončeku. Kapo je djal že v veži v
mladeniškega gibanja. Kdor pa je videl, kako gore naši mladeniči za vse vzvišene naše vzore, kako navdušeni so za blagor domovine, kako strme po višjem in popolnejšem, ta mora res priznati, da je mladeniško gibanje izvan-rednega pomena za bodočnost našega naroda. V mladini je naša bodočnost, a v taki mladini je naša boljša bodočnost. Slovenski mladeniči, po začrtani poti pogumno naprej!
Državni zbor.
Dunaj, 23. junija 1908.
O položaja.
Zadnje dni je dovršil državni zbor posvetovanje o nedeljskem počitku in o stavbi nekaterih manjših železnic. Danes, v torek, 23. junija je na dnevnem redu prva točka: posvetovanje o državnem proračunu za drugo polovico tekočega leta. Po znanem § 14 se je dovolilo koncem leta 1902 pobiranje davkov v enaki meri, kakor pretečeno leto za prvo polovico 1. 1903, ker državni zbor ni sam pravočasno tega vprašanja rešil. Zdaj naj bi se do konca mesca junija v zbornici dognalo, je-li dovoli državni zbor pobirati davke za ostali del tega leta. Nemške stranke in Poljaki bi radi to dovolili; drugače stoji ta stvar pri Cehih in Jugoslovanih. Čehi so sklenili, da vladi ne dovolijo te pravice in da hočejo zabraniti tudi pogodbo z Ogrsko, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve. In kaj zahtevajo Cehi ? Včeraj je vprašal dr. Korber češka voditelja dr. Kramar-a in dr. Pacek-a: pod katerimi pogoji bi Čehi odstopili od obštruk-cije? Odgovorila sta: »Mi zahtevamo samo to, da nam cesar obljubi, da se začne premišljevati vprašanje o ustanovitvi enega češkega in enega nemškega vseučilišča na Moravskem.« To je nekaj neznatnega. Čehi ne zahtevajo samo za Čehe češko vseučilišče — tudi Nemcem privoščijo enako visoko šolo na Moravskem, dasiravno je na Moravskem prebivalstva 2 tretjinke češkega in 1 tretjinka nemškega. Pa tudi precej zdaj naj se to češko vseučilišče ne ustanovi; cesar naj samo naroči vladi, da o tem premišljuje. Manje niso mogli Čehi zahtevati. Na to pokliče k sebi dr. Korber voditelja nemških strank: dr. Grossa in dr Deršato ter njima pove, kar je slišal od Čehov. Nemci pa so surovo odklonili zahtevo Čehov. Nasledek je obštrukcija v zbornici, ki se je precej danes, dne 23. junija začela. A ta obštrukcija je celo pohlevna. Čehi so zahtevali, da se morajo prečitati dobesedno vse vloge: prošnje, interpelacije in predlogi. Navadno se te stvari nagloma zvršijo. Namesto da bi se
žep, vsedel se za mizo, izpil ostalo toplo pivo in dal si je naliti sveže.
Hrupa in dima je bilo tukaj zdaj več kot prej. Gostje so prišli rned tem časom z vojsko blizu v četrto državo. Dobili so Carigrad. Turki pa so je zagnali in so stopili v zvezo z Angležu zoper Lahe. Potem se je cela vojska preselila na Avstrijsko, odtod na Rusko in zopet na Turka.
Dva vaška mladeniča sta dozdaj tiho sedela pri durih, kadila, pila in igrala mariaš za žveplenke, ki so bile na mizi. Priigrane žveplenke je vsak dajal v žep, tako, da je moral jecljavi Tonček prinesti že četrto škat-Ijico in se je grozno jezil.
Mladeniča Nacej in Joža sta odložila karte, zamižikala si in prisedeia k prepirajo-čim se oblastim. Razun bajtarja Miheja in čevljarja Bančeja ni nihče izmed pričujočih vedel za gotovo, kje in na katero stran leži Turška. Mihej, ki je služil pri deželni brambi, je trdil, da je Turška na Španskem, nasproti pa Bančej, ki se je bahal, da je bil kot popotni tovariš v samskem stanu še celo že na sami turški meji, tega ni pustil veljati in je trdil, da je to »dalje na Dravi«. Tako so gonili Turka po svetu, da se je za njim kar kadilo.
Nakrat se je začel Joža tako smejati, da se je svetilka tresla in Nacej za njim.
ob mirnih dnevih cela prošnja katere občine prečitala, reče zapisnikar: prošnja občine J., predlog poslanca K., interpelacija poslanca L. Te reči se ob mirnih razmerah v parlamentu označijo s par besedami in stvar je končana. Ker so pa češki poslanci sklenili, zabraniti posvetovanje o državnem proračunu, so zahtevali, da se vse vloge preberejo dobesedno. Ko se bo vse prečitalo, potem pride na vrsto nujni predlog češkega poslanca Kaftan-a. Ta zahteva, da se naj preneha posvetovanje o pogodbi z Ogrsko, dokler se tam ne vsta-novi nova vlada in se ne zve, da nova vlada vsemu pritrdi, kar je prejšnja vlada pod Szellom dr. Korber-ju obljubila. Ko bo ta nujni predlog rešen, pride na vrsto: predlog poslanca Robiča.
A kakoršne so razmere danes v zbornici, se najbrž ne bo obravnavalo ne o Kaftanovem, ne o Robičevem predlogu, temveč se bodo izvršile volitve v delegacijo in se odgodi državni zbor do jeseni. Med tem časom se bo vlada pogajala s Čehi in Nemci, da se doseže mir. Kar zadeva Robič-ev predlog, je stvar za nas štajerske Slovence posebno važna. Napisi na naših železnicah so z malimi izjemami (Velenje—Dravograd in Radgona—Ljutomer) samo nemški. O tej zadevi je govoril obširno v seji državnega zbora dne 13. novembra 1902 državni posl. Žičkar, dokazoval krivice, katere se gode Slovencem in zahteval od vlade, naj ona stori svojo dolžnost, da se uveljavi pravica. Vlada seveda ni storila ničesar; pač pa je vprašala c. kr. namestnija štajerski deželni odbor, kakšni naj bojo ti železnični napisi pri novi železnici Grobelno — deželna meja. Deželni odbor je sklenil (z vsemi glasovi proti Robičevemu, to že lahko itak vemo), da imajo biti ti napisi samo nemški. Kaj je bolj naravno, kakor da je Robič vložil takoj potem nujni predlog?
Politični ogled.
Na Kranjskem je zborovalo zadnjo nedeljo pri Devici Mariji v Polju ondotno katoliško politično društvo. Poročal je drž. in dežel, poslanec g. Franc Povše. Pritoževal se je, kako hočejo Nemci v Avstriji vladati nad Slovani in nam odrekajo enakopravnost. Kam pa privede kruta nadvlada ene narodnosti, kaže se na Hrvatskem, kjer so Mažari mislili pritiskati Hrvate ob steno, a so se Hrvati uprli mažarskemu nasilju («Živijo« klici). Ves omikani svet priznava, da je boj bratov Hrvatov pravičen, da je boj za sveto stvar. (Gromovito odobravanje.) Hrvatje imajo z zlatimi črkami pisano svojo zgodovino, katere ne morejo uničiti njihovi nasprotniki. Narod, ki si je prislužil naslov predzid krščanstva, narod, ki je prelil toliko krvi za Avstrijo, tak narod ni dolžan odnehati in pustiti teptati svoje pravice. (Dolgotrajajoče burno odobravanje.) Vsa srca naša so narodu hrvatskemu, ki bije boj za svobodo zlato, naklonjena. Trd je boj, a z božjo pomočjo
mora nam zasiniti nova doba, doba slovanska. Pogumnih mož je bodočnost! Govoru g. poslanca so zborovalci navdušeno pritrjevali in orili so po zborovališču mogočni »Živijo!« klici zbrane množice. Govoril je tudi zastopnik Hrvatov ter med gromovitim odobravanjem povdarjal, da smo od Celovca do Carigrada samo en narod!
V hrvatskem saboru, ki je pričel zadnji teden zborovati, so se dogajali burni prizori. Opozicijonalni poslanci so banu in mažaronski večini s krepkimi besedami očitali, da so krivi vseh nemirov na Hrvatskem. Poslanec pl. Halper je izstopil iz mažaronske večine ter odložil svoj mandat, ker noče več služiti banu, ki mori hrvatsko ljudstvo. Ta teden še ni bilo zasedanja, ker bana Heder-varyja ni doma, ampak se mudi na Dunaju in v Budimpešti, da sestavi novo ogrsko ministrstvo. Ljudstvo v Zagrebu izraža maža-ronskim poslancem glasno in na nedvoumen način svoje zaničevanje. Nemiri na Hrvatskem še niso potihnili, ampak se nadaljujejo. Ako ne bo kmalu odnesel Hedervary svojih pet iz dežele, bati se je, da bo buknila po Hrvatskem še prava, popolna revolucija.
Dogodki v Srbiji. Včeraj, dne 24. junija je prišel novi srbski kralj Peter I. v Belgrad, kjer je bil seveda slovesno sprejet. Dosedaj je bival na Švicarskem v mestu Ženeva. Kronanje kralja se bo vršilo še le kasneje. Vseh Jugoslovanov želja je, da se vrne sedaj red in mir v Srbijo.
Nemiri na Balkanu. Iz Carigrada poročajo, da se manjši boji med vstajniki in turško vojsko izza poslednjih 14 dni vedno ponavljajo. Obe strani imata precej ranjenih in mrtvih. Prihajajo tudi poročila o več nasilnostih, katere so se zgodile. V skopijskem okraju so ujeli tri vstaške čete. Večji nemiri pa se dogajajo na Albanskem. Tje je sultan poslal nekaj polkov, katerim poveljuje Samsi paša, da jih s puškami in sabljami »pomirijo.«
Volitve na Nemškem. Pretekli teden so se vršile volitve za nemški državni zbor, ki so pa za vlado silno neugodno izpadle. Največ poslancev v novem državnem zboru bodo imeli katoliški centrum in socialdemokrati.
Črnogorski prestolonaslednik princ Danilo se je baje odpovedal prestolonasled-ništvu, ker je njegov zakon ostal doslej brez otrok. Prestolonaslednik postane potem princ Mirko, ki je oženjen s Srbinjo Kostantinovič in je pri ljudstvu mnogo bolj priljubljen nego Danilo.,	_
Dopisi.
Iz Petrovč. Vsakega pravega domoljuba mora pač srčno razveseliti napredek in j razvoj raznih društev širom naše mile do-j movine, ker veseli napredek naših društev \ nam je porok našega obstanka. Tudi pri nas j je društveno življenje v polnem cvetju. Naše 1 kmetijsko in bralno društvo »Gospodar« izvrstno deluje in vstreza v vseh ozirih svo-
Vsi so pogledali nanj. Župan se je namrdnil, gozdar se je obrnil s celim stolom, redar Oseba je vstal, naravnal kapo in popravil jermen, na katerem je visela stara sablja.
»Zakaj sta se smejala ?« vpil je župan in vpitje je ponavljal zelo resno tudi redar.
»Ker sva rada na svetu.«
»To ni res!«
»Kako pa morete to trditi, da nisva rada na svetu?«
»Vidva sta se smejala zavolj kaj drugega — mi to vemo!«
»Ako to veste, potem ne vprašajte!«
Prišlo je do hudega prepira. Župan in redar sta trdila, da fanta nista dala uradnega odgovora. Nekateri so se strinjali ž njima, drugi pa so branili fanta, da nista nikogar razžalila.
»Kaj vi veste, kaj je razžaljenje, Vi tepec!«
»Vi bedak bedasti--!«
In že so bili med seboj. Pokalo pa je kakor v vojski, kadar je »ajncel fajer«.
Krčma je bila mala in zato takoj polna, ko so se začeli dajati. Gostilničar Tonček je letel ven po palico, ali ni mogel nazaj. Nacej se je opiral ob duri in se boril s stolom. Joža pa je zagrabil čevljarja Bončeja, vzdignil ga za rame, bilo je to pri zidu, kjer je visela znana deska s kredo narejenih črt, vzdignil ga je, gor in dol, še enkrat, in o črtah ni bilo ne duha ne sluha. Čevljar je imel vso kredo na hrbtu.
»Pravijo, da bo vojska«, kričala je na vasi stara Obrekovalka na Klepetuljo.
»Je že! — je že vojska! Pri Tončeku so že v ognju!«
Nacej z Jožo sta vojsko povzročila. Vrsta črt na deski — že sem od pusta — žgala ju je kakor vest.
Zdaj naj črte plača, kdor jih je zbrisal. S Toačekom bo težek dogovor.
• »Mir.«
jemu namenu. In danes imamo priliko širše občinstvo obvestiti o novem velikem koraku našega društva. Društvo »Gospodar« ima namreč poleg poduka skrbeti svojim članom tudi za potrebno zabavo in v ta namen se je poleg pevskega zbora ustanovil tudi tam-buraški zbor, ki bode prvokrat javno nastopil dne 29. junija t. 1. ob 4. uri popoldne na dvoru gostilne g. M. Kavčič-a v Petrovčah. Ob tej priliki namreč priredi društvo »Gosp.« veliko veselico z jako obširnim in zanimivim vsporedom. Evo vam bogatega vsporeda: 1. »Pozdrav Savinjski dolini« pesem, vgl. I. Laharnar; poje mešan zbor. 2. Govor o razvoju in pomenu tamburaškega zbora. 3. »Lepa naša domovina« koračnica, I. D. Hruza; udarjajo tamburaši. 4 »Sretan imen-dan« mazurka, vgl. Milutin Farkaš; udarjajo tamburaši. 5. »Poziv k petju« pesem, vgl. H. Volanč ; mašan zbor. 6. »Karišik hrv. narod, popjevavka«, vgl. M. pl. Farkaš; udarjajo tamburaši. 7. »Proljetno cvieče« valček, vgl. Mil. pl. Farkaš ; udarjajo tamburaši 8. »Santa Lucia« Napulska Barkorala, vgl. M. pl. Farkaš. 9. »Ogljar« narodna pesem, post. I. Zirovnik; mešani zbor. 10. »Ana polka« (Polka Française), vgl. A. Jirke; udarjajo tamburaši. 11. »Slovenec sem!« po dr. Ipavicu vgl. Mil. pl. Farkaš; udarjajo tamburaši. 12. »Ljubav vatrogasca« (Polka Française), vgl. A. Jirke ; udarjajo tamburaši. 13 »Nazaj v planinski raj !« pesem, vgl. dr. Ipavic ; mešan zbor. 14. »Mladi vojaki« koračnica, vgl. Milutin pl. Farkaš; udarjajo tamburaši. 15. »Za jedan časak« pesem, vgl. I Stjepušin ; udarjajo tamburaši. 16. »Naprej zastava slave!« koračnica, vgl. Mil. pl. Farkaš. — Kaj ne dobro izbran vspored?! Zato pa tudi vse kar leze in gre, na sv. Petra popoldne v Petrovče! Nobeden naj ne zamudi za mali denar, 40 v. vstopnine, vdeležiti se lepe, nedolžne zabave ! Rojaki! Domoljubi! od blizo in daleč, pokažite s svojim prihodom, da vam je mar napredek ljudstva. Če bi bilo pa takrat slabo deževno vreme, se veselica preloži na dne 12. julija t. 1. z enakim vsporedom. Toraj na veselo svidenje dne 29. junija v Petrovčah pri prijetni, nedolžni, narodni zabavi !
St. Jungert nad Galicijo. Dolgo sem romal po svetu, kaj ne, gospod urednik? Ko bi ne bil zadnjič povedal, da se ne bom kmalu oglasil, ker bom za nekaj časa pu-ščavniško obleko slekel ter šel med svet, bi še morda ta ali oni » Štajerčev « ljubček mislil, da so me Šmarčani za lase v dimnik obesili, da bi z vsemi štirimi zvonil, kadar bodo zadnjo »kroto« iz fare izgnali. Pa pu-ščavnika je zelo težko vjeti. Tristo zelenih pajkov, razdražil sem jih pa! Precej so neki začeli stikati za mano po šentjungerski gori. Dobro, da sem jo prej odkuril. Ko me niso našli, so šli čisto zeleni od jeze proti domu. Še solnce je bilo neki drugi dan čisto zeleno. Jaz tega skraja nisem verjel, ko so mi pravili, potem so mi pa travo pokazali, ki je še sedaj zelena, koder jo je takrat solnce obsijalo. Pa danes bom pustil Šmarčane pri miru, raje bom Galičane pošegetal. Veste, gospod urednik, zdaj so tisti dnevi, ko ima dolg čas mlade, zato pa tudi solnce peče, da človeku voda z lica teče, čeravno vino pije. Vina jaz ravno nimam, pa kumričovc sem napravil lani dober, ker mi je Ušenekov rekel otresti tiste kumrice na slokem travniku. Beg mu daj zdravje! Zadnjo soboto sem bil žejen, sem ga pa dobro potegnil, potem sem se pa vlegel pred brlog v gabrovo senco ter sem gledal, kako je veter prah mešal po cesti od Celja proti Galiciji. Na misel mi je prišlo, da bi to cesto Galičani radi spravili med okrajne. Tako je prav ! Celjani imajo denarja, da jim žepe trga, mi pa ne. Zadnjič sem kupil v Celju z nekim gospodom ene hlače, ki pa so imele v vsakem žepu luknjo. Da bi te luna trkala, dokler je v žepu denar, jih ima gospod, če je pa v žepu luknja, jih pa siromaku proda. Ko tako modrujem, vidim, da gre po cesti tropa žensk. Zapazim, da nekaj razgrinjajo. Brž skočim v brlog po rešpetlin in ga nastavim tje dol. Pa kaj mis-
lite, da so imele? Ptujsko »kroto« so držale vsaka za eno taco ter gledale, ksj ima na trebuhu zapisano; dve drugi ste pa nesli to žival pokrito v košari iz Celja. Drugi dan sera šel v cerkev, ker je bila ravno nedelja. Po opravilu še postojim pred cerkvijo in poslušam, kaj bo občinski sluga oznanil. Ta dan ni bilo nič novega, samo nekaj »krot« je potegnil iz torbe. Vsak, ki jo je dobil, jo je brž slisnil v žep, ne vem, ali se je je sramoval ali se je le spomnil, da je v Galiciji kontomac ža steklo žival. Opustite rajši to »kroto«, pa se vam ne bo treba sramovati pa tudi ne bati »šinterja«.
Ko pridem domu ter se na-»fruškam« bukove šalate s fižolom podmetene, nastavim rešpeflin v Podgoro. Tam je bralno društvo. Videl sem fante, kako so hodili v čitalnico in iz nje. Pa premalo se mi jih je pa le zdelo. Ti. Tine Podgorski, ali jih nisi mogel več nabrati? Včasi malo podrezaš v »Slov. Gosp.« ali v »Domovini«, potem pa zopet molčiš. Preveč plah biti tudi ni dobro. Jaz sem pa stara kost, pa se nikogar ne bojim. Slišal sem od R potačeve dekline, ko je oni dan ofcolu mojega brloga črnice nabirala, da bo letos v Galiciji veselica. To je lepo! Kaj bi se vedno tako držali kakor maček, če ga pes v rep vgrizne. Če bo veselica, povabite še mene, vam bom pa povedal eno ali drugo kratkočasno. Tudi par bokalov svojega kum-ričovca vam bom prinesel. Na vesel > svidenje na veselici! Do tedaj vas pa pozdravlja vam udanl P u š č a v n i k.
Razne stvari.
Iz domačih krajev»
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah, gričih in planinah mnoge kresove!
Ljndski shod. Dne 5. julija se priredi v Šoštanju ljudski shod. Govoril bo na njem g. deželni poslanec Ivan V o š n j a k in še drugi govorniki. Že zdaj opozarjamo trg in okofico, da se shoda mnogoštevilno udeleži!
Nnjni predlog poslanca Robiča o
dvojezičnih napisih na železnici Grobelno-RogaUc- Slatina se glasi takole: »Visoka zbornica, skleni: C. kr. vlada se pozivlje, da vkrene, naj se pri novi železnici Grobelno-Rogatec-Slatina — deželna meja, katera se ravno zdaj zida, in pelja skozi slovensko ozemlje, vsi napisi na postajah napravijo v obeh jezikih, v nemškem iu slovenskem! V formalnem obziru se predlaga obravnava o tem predlogu po § 42 pravilnega reda z vsemi okrajšavami.« Na Dunaju 19. jun 1903. — Robič dr. Šušteršič, dr. Gregorčič, dr. Hruban, Žičkar, Spinčič, Bianchini, dr. Žitnik, dr. Ploj, dr. Klaič, Šupuk, Borčič, Vukovič, dr. Koudela, Pcgačnik, Perič, dr. Zaffron, dr. Ferri, Pfeifer, dr. Stojan, Povše, Vencajz.
Poročil se je 22. t. m. sin veleposest. gospod Skerbinek z gospodično J u 1 k o L a d i n i k, hčerko veleposestnikovo pri Št. Lovrencu pri Mariboru. — V torek, dne 22. t mes. se je poročila v rojanski cerkvi pri Trstu gdč. Mici Po ž z g. Ign. Mikuš, posestnikom in trgovcem v Rečici ob Paki.
Iz pošte. C. kr. poštno ravnatejstvo je na prošnjo občine Gotovlje ustanovilo v kraju Gotovlje poštni nabiralnik in vsakodnevno dostavljanje pisem po poštnemu selu za kraj Gotovlje, razen okolice.
C. kr. učiteljišče v Mariborn slavi dne 29. t. m. spominsko slavlje svojega stoletnega obstanka. Slavnost bode obstajala iz svečanostne službe božje, ki se bode obhajala ob 8. uri v Alojzijevi cerkvi in iz notranje šolske slavnosti. Ta le se bode obhajala v novi državni telovadnici in se bode pričela ob 10. uri. Vsi učitelji, osobito nek-
danji gojenci tega zavoda, so kot gostje srčno dobrodošli. — Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v Mariboru.
Mariborske novice. Minuli petek po noči je ukradel 16 letni brezposelni Janez Tiefengraber v gostilni Alojzija Gianiger nekatere stvari, katere je prinesel domu. Oče ga je pa naznanil policiji, ki ga je prijela. — C. kr. okrožno sodišče v Mariboru išče 18 letno Avguštino Gotschnig. rojeno v Mariboru, pristojno k Sv. Petru pri Mariboru. Obsojena je bila 3. t. m. zaradi tatvine ua 4 mesece težke ječe ter je kazni ubežala. — Dne 24. jun. je imela tukajšnja gimnazija Alojzijevo slavnost. Slovesno sv. mašo je služil preč. g. prelat Hribovšek. — Prejšnji gostilničar v »Gambrinushalle« Jurij Gilli, ki je minoli mesec ušel zapustivši precej dolgov, je bil dne 24. t. mes. zavoljo kride vsled lastne krivde obsojen na dva meseca ostrega zapora.
Zrelostni nstni izpiti so s«j dokončali včeraj na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Udeležilo se jih je 8 Slovencev, izmed katerih jih eden ni izvršil, drugemu pa se je dovolilo izpit ponovit čez 2 meseca. — Danes so se začeli zrelostni ustni izpiti na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester ter izpiti za ročna dela. — Zrelostni ustni izpiti na tukajšnji j gimnaziji se začno še le 17. julija.
Poraz v Slov. Bistrici. Dobili smo i z ozirom na naš članek o slovenskem porazu v slovenjebistriškem okrajnem zastopu naslednji popravek, katerega nespremenjeno priobčujemo: »Ni res, da sem tudi jaz kriv na propadu Slovencev v Slovenji Bistrici. Ni res, da se razdelitev prej Georg-ovega veleposestva še vedno ni pravomočno vpisala v zemljiški knjigi. Prej Georg-ovo posestvo se je razdelilo glasom z dne 31./10. ozir. 2./11. 1901 na tri dele, pri katerih se je na podlagi te listine vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Slov. Bistrici z dne 27/12. 1901 G. štev. 1233 vknjižila lastninska pravica za vsakega opravičenca. Razdelitev je toraj bila vpisana v zemljiški knjigi dne 27./12 1901. Sicer je pa tak vpis za pridobitev volilne pravice v skupini veleposestva brez upliva, ker je za to le odločilen razpis in predpis davkov. Omenjeno delilno listino sem zaradi odmere pristojbin in razpisa davkov prijavil dne 8/11. 1901 odm. štev. 951 pri tukajšnji c. kr. davkariji. Desetek se je na to kmalo predpisal; davek se pa ni tako hitro razpisal. Zato sem 15/10 1902 vložil pri ces. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru pritožbo zoper tm. razmenlen urad. Ker na to pritožbo nisem dobil rešitve, sem vloži! proti takemu postopanju dne 18 /12. 1902 pritožbo na c. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu, od katerega pa še do danes nisem dobil nobenega odgovora. — Ko se je imenik volilcev za okrajni zastop na okrajni tabli nabil, me je na to opozoril bistriški rodoljub s tem, da naj reklamiram za mater, sestro in se, sa vsakega eden glas. Jaz sem pravočasno vložil reklamacijo. Z odlokom c. kr. okrajn. glavarstva v Mariboru z dne 30./3. 1903 štev. 12433 se tej reklamaciji ni ustreglo. Proti temu odloku sem vložil pravočasno pritožbo na ces. kr. namestništvo v Gradcu, katero je mojo pritožbo odklonilo z odlokom z dne 5/5. 1903 štev. 17445. Proti temu odloku pa ni bila dopustna nobena pritožba. Storil sem toraj vse, kar je bilo mogoče; Zato ni res, da jaz svojih narodnih dolžnosti ne poznam toliko, kakor navaden kmet; pač pa se iz mojega vedenja v tej zadevi vidi, da sem storil svojo narodno dolžnost popolnoma Tudi to ni res, da so Slovenci zgubili vsled moje nebrižnosti dva glasa. To zgubo so povzročili vse drugi faktorji in omenim v tem oziru samo to, da se je po preteku reklamacijskega roka takoj od razdeljenega posestva davek razpisal. — Z vele-spoštovanjem udani dr. Jos. Georg.«
Na štajerski deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariborn se z začetkom šolskega leta 1903/1904 to je 15. septembra t. 1. odda več mest plačanih od dežele. Prošniki teh brezplačnih mest morajo biti
pristojni na Štajersko in najmanj 16 let stari-Svoje nekolekovane prošnje morajo nasloviti na štajerski dež. odbor, priložiti jim krstni in domovinski list, osepniško in zdravniško spričevalo, spričevalo vedenja in šolsko odpustno spričevalo in vložiti osebno najdalje do 15. julija t. 1. pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.
Prijet tat. V Ljubljani je prejel v pon-deljek, dne 22. t. m. policijski stražnik nekega 20 let starega fanta Maksa Roetheina iz Velike Nedelje zaradi postopanja. Na policiji pa so p:»tem doznali, da je aretovanec v policijskih listih zasledovani tat, bivši pekovski vajenec Maks Roethel, ki je v zadnjem času služil pri gostilničarju Juliju Hauben-hoferju v Mariboru in je tam ukradel Karolu Piklnu bicikel, vreden 260 K, mlinarju Karolu Takelnu plašč in čevlje in nekem Alojzu Knipiču pa 28 K denarja, na kar je pobegnil z bicikelnom, katerega si je bil izposodil od dijaka Karola Glančnika. Piklnov bicikel je bil prodal. Tudi nekemu Ludoviku Češnovcu v Ptuju je ukradel bicikel. Policija je Roetheina izročila sodniji.
Izpod zelenega Pohorja se nam piše: Nas kmete je zelo osupnilo poročilo, da je g. Frangež, trgovec z železnino v Mariboru, volil v okrajni zastop slovenjebistriški proti Slovencem in da je izdal mariborskemu listu, ki nas psuje za roparje, tatove in Ijudo-žrce, tudi blagorodno gospo Robičevo, katera je pri njem govorila za Slovence. Zdaj vemo, čegav prijatelj je! Mi kmetje s Pohorja smo mu dali veliko skupiti, zato nam je sedaj pokazal hrbet ter voli! v slovenjebistriškem okraju proti nam. V trgovini je sila prijazen z nami, ker potrebuje naš denar, na volišču pa je naš nasprotnik.
Ogenj. V soboto dopoldne okoli 11 ure je začela goreti hiša g Kantner-ja v Rožni ulici št. 1 v Mariboru. Čeravno je bila požarna bramba takoj na licu mesta, vendar ni mogla več rešiti hiše, ki je zgorela popolnoma, samo zidovje je ostalo. V veliki nevarnosti so bile prizidane sosedne hiše, katere je pa požarna bramba z velikim naporom ohranila nesreče. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V Ročici občina Sv. Jakob v Slov. goricah je zgorelo 18. t. m. po noči gospodarsko poslopje posestnika Černe. — Minoli teden je zgorela hiša in gospodarsko poslopje Marije Topolovec v Janževem vrhu pri Ptuju. Posestnica je na sumu. da je sama zažgala. — V Konjicah je zgorela v noči od 18. na 19 t. hiša Jožefa Potočnik. Tudi gospodarsko poslopje je ogenj precej poškodoval. — Pri Polzeli je zgorela 19. t. m. hiša in gospodarsko poslopje posestnika Štefana Ercar. Posestnik je bil zavarovan za 2200 kron, katera svota vsaj deloma pokrije prizadeto škodo.
Nesreče. V občini Velika Nedelja se je ponesrečil dne 11. t. m. 13 letni sinček vini-čarja Filipa Kajne. Streljala sta s topiči proti nevihti ter pri tem tako neprevidno ravnala, da se je deček na glavi težko poškodoval. Prepeljali so ga v ormožko bolnišnico. — Dne 16. t. m. se je ponesrečil v občini Jelovec pri Mariboru pri podiranju dreves 30 letni Janez Krampi, katerega je padajoče drevo tako močno zadelo, da je na mestu umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Kamnici. — Strela je ubila v Strihovcu pri Št. 11 j u v S1 o v. g o r. v nedeljo, dne 21. t. m. 17 letnega Friderika Flucher, sina stri-hovskega župana Karola F 1 u c h e r-j a. Rajni je bil dijak mariborskega učiteljišča ter se je v nedeljo, dne 21. t. m. odpeljal iz Maribora na kratke počitnice k svojim starišem. Počitnice so se dovolile zaradi zrelostnega izpita na učiteljišču. Dijak je doma šel a tovariši na hleve ter hotel pri nekem oknu pogledati, odkod prihaja nevihta. V tem se zablisne, udari vanj in dečko je bil pri priči mrtev. Pogreb je bil dne 23. t. m. predpoldan in ga je vodil č. g. Ivan Vreže, profesor iz Maribora, ki mu je na grobu govoril tudi ganljive besede v slovo. N. v m. p! — V Artičah pri Brežicah sta se ponesrečila 17. t. m.
Janez Slak in Janez Keržan pri streljanju s topičem. *Pri vsipavanju smodnika v topič se je isti vnel ter oba močno opekel na obrazu in rokah.
Vplačevanje davkov. Vsled naznanila c. kr. finančnega dežeinega ravnateljstva se morajo vplačati naslednji davki v III. četrt letu 1903 do sledečih obrokov: Zemljiški, hišno raz.edni in hišno najemninski davek: 7. mesečni obrok do 31. julija, 8. mesečni obrok do 31 avgusta in 9. mesečni obrok do 30 septembra. Splošni dohodninski davek se vplača za III. četrtletje do 1. julija.
Licenciranje bikov v mariborskem okraju je sledeče izpadlo: Pripdialo se je 82 bikov, od teh je bilo 62 licenciranih, 17 se je zavrnilo, ker so bili deloma miadi, deloma nesposobni, 3 so bili že lani premirani. Rilo je razvidno, da se z dobrim vspehom redijo domača plemena, ker se ljudje s premijami spodbujajo k temu. Lani je bilo pripeljanih samo 67 bikov.
Dbegli haznjenec Te dni je ušel od dela v Rošpahu pri Mariboru 24 letni kaznje nec Franc Rep, doma v Hlaponcih. Obsojen je bi! radi tatvine na 4 mesece ječe.
Novo šolo je sklenila staviti občina Braslovče in sicer bode stala v trgu, ne pa zunaj trga, kakor se ju isprva nameravalo.
Odlikovan rojak Za izpostavljena učila hrvaških obrtnih šol je dobil med drugimi hrvaškimi učitelji v Zagrebu priznanico iz pariške razstave tudi naš rojak g. I. Štampar od Sv. Miklavža pri Ormožu.
Ptujske novice. Dne 13 junija so našli v Dravi blizu Ptuja popolnoma strohnelo žensko truplo. — Mmoli petek je zgubila na glavnem trgu kmečka deklica bankovec za 20 K — V Ptu;u so vjeli dne 16 t. m. znano tatico Alojzijo R.tonja iz Radislavc, okraj Ljutomer. — Tukajšnji okrajni sodniji so izročili hlapca Jožefa Kopče iz Št. Vida pri Ptuju, ker je ofcdolžen prestopka zoper nravnost — Pasji kontumac je v Ptuju do 9. julija t 1.
Gornjeradgonski okraj, pozor! Prihodnje dni se bodo volili po občinskih za-stopih volilci za okrajni zastop. Župan je itak že volilec, enega pa še izvoli zastop. Kjer so dvomljivi ali celo ¡nasprotni župani, večina zastopa pa slovenska, naj volijo zastopniki zanesljivega moža - volilca, ne pa katerega hoče župan. Slovenski zastopniki, na volišče in pozor!
Višja gozdarska šola. S 1. oktobrom t. 1. se otvori v Bruku ob Muri na višjem gozdarskem zavodu nov triletni učni tečaj. Pouk bo obsegal največ izobrazbo o gospodarstvu in upravljanju v avstr. alpskih deželah nahajajočih se gozdov. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo gozdarskega zavoda do 20. sept. 1903.
Železnica Grobelno-Slatina. Cesar je sankcijcniral sklep štajersk. dežeinega zbora cd 10 decem. 1901. s katerim se je določila naprava lokalne železnice od Grobelnega čez Rogatec, Slatino do deželne meje v smeri proti Krapini.
Požar v Slovenj, gradcu. Pri sod-nijski preiskavi zoper posestnico Požgan, ki je, kakor znano, baje zatrosila ogenj s tem, da je žareč pepel vsipala na gnoj, se je iz dogna-nega začelo sumiti, da je zažgal čeljarski mojster Jožef Robnik, katerega so zaprli.
Nova požarna bramba. V Arjivasi, občina Petrovče, se je ustanovila »Prostovoljna požarna bramba«, ki je imela dne 7. t. m. svoj I. občni zbor. Sedaj šteje že 24. mož.
Celjske novice. Mesto je kupilo Dirm-hirnovo hišo v Šolski ulici za 80.000 kron. — Na čast sv. Cirila in Metoda priredi dne 4. julija zvečer celjsko pevsko društvo običajen kres na celjskem Starem gradu. Sodelovala bo celjska narodna godba in pevski zbori. Po kresu priredita ženska in moška podružnica družbe sv. C in M. veselico v
vseh prostorih gostilne »Skalnata klet.« — Dne 12 julija t. 1. se vrši veliki koncert »Celjskega pevskega društva«.
Razpnst zadruge Vsled sklepa občn. zbora se je razpustilo »Kmetijsko društvo« v Vitanji.
Okrajni zastop Brežice. Izvolitev Alfreda barona Moscon načelnikom okrajnega zastopa brežiškega m Ignaca Pricklmayer njegovim namestnikom je cesar potrdil.
Zgradba nove šole v Vidmu V Vidmu ob Savi se bo zidala nova šola. Stroški se pokrijejo s čistim doneskom dobrodelne lote rije, katero sta priredila okrajni šolski svet in občina na Vidmu Izvirnemu načinu, kako zidati šole, ne da se obremeni občina, želimo veliko uspeha.
I	_	•
Cerkvene stvari
Mili darovi za družbo vednega
češčenja: Sv. Peter pod Sv. gorami 36 K, Buče 15 K, Pernice 16 66 K, Slov. Bistrica 20 K. Sv. Jadert 20 K. Šmarje 21 K. Sliv niča pri C^iju 10 K Ponikva 20 K, Sladka gora 21 K. Sv. Štefan pri Zusmu 20 K. Sv. Jurij . b juž. žel. 22 K, Zibika 18 K, Sv. Vid pri Ponkvi 40 K. Sv. Bolfenk na Kogu 20 K. Loka 47 60 K. S ilčava 12 40 K, Sv. Pavel pri Preboldu 10 K, Braslovče 47 88 K. Griže pri Celju 44 84 K.
Vabilo k odborovi seji družbe duhov nikov Lavant ske škofije dne 1. julija 1903 (v sredo) ob 10. uri predpoldne uijudno vabi preč gg. odbornike predsedništvo.
Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbi nove predmestne cerkve Magda-lenske: prisrčna zahvala! Sveta maša se bo zanje služila dne 3. julija ob 6. uri zjutraj. — Simon Gaberc.
Imenovanje. Cesar je imenoval č. g. dekana in nadžupn. Ivana Žuža v Laškem častnim kanonikom lavantinske škofije.
Podeljena je župnija Fram velečast. gospodu Francu M u r š i č , kaplanu pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
Zupna cerkev v Konjicah Centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike je dovolila v svoji zadnji seji, da se na novo naslika župna cerkev v Konjicah izvzemši roženkranske kapele, ki je okrašena z dra-j goceno fresko slikarijo.
I	•
Društvena poročila.
Bralno in pevsko društvo Maribor
priredi v nedeljo, dne 12. julija izlet v Št. i Iij v Slov. gor. Tam bo priredilo veselico v gostilni g Celcarja z jako zanimivim vspo-redom ki se bo še pravočasno naznanil.
„Športno društvo" v Mariboru pri-i redi dne 5. julija t 1. izlet k Sv. Duhu na ; Ostrem vrhu.
Katoliško delavsko društvo v Pu-i ščavi priredi dne 29 junija izlet k Sv. Lov-; rencu nad Mariborom. Odhod iz Puščave je ob 9 uri zjutraj z zastavo in spremljevanjem godbe Slovesna sv. maša v župnijski cerkvi sv. Lovrenca in pridiga. Po sv. opravilu je veselica z godbo in srečolovom na vrtu g. F. Skačeja. Na izlet vabimo vse blage dobrotnike in prijatelje našega mladega društva.
Bralnemu društvu „Sv. Jurij ob Sčavnici" so blagodušno darovali: Slavna posojilnica gornjeradgonska 20 K, č. g. Ant. Klemenčič, župnik v Borovljah na Koroškem 10 K, č. g. Ivan Tomažič, kapelan v Celju 10 K, g. dr. Josip Gorički, odvetnik v Gor. Radgoni 5 K, g. dr. Grossmann, odvetnik v Ljutomeru 5 K, 6. g. Anton Šijanec, župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. 4 K, g. dr. Jakob Zmavc, profesor v Kranju 4 K. — Za to velikodušno podporo se društvo tem potom vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Hranilnica in posojilnica v Gotov-ljah prav dobro napreduje. To leto ima že 200.000 kron prometa. Delokrog za župnije: Gotovlje, Žalec, Sv. Peter v S. d., Gornja Ponikev in Galicija postal je že pretesen in se je ravno zadnji čas razširil tudi še na
župnije: Celje, Griže, Sv. Pavel in Polzela' Uradni dan je vsako nedeljo dopoldan, ker takrat ima ljudstvo na deželi čas, si poleg cerkve tudi denarne zadeve urediti. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in obrestujejo po 4 V« % Posojila se izdajajo na poroštvo po 6 % obrestih. Občinstvo se vabi posluževati se tega poštenega, domačega zavoda.
Bralno društvo Frankolovo priredi dne 28. junija gledališko predstavo z dekla-macijo in godbo v šoli. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Hal. priredi v nedeljo, dne 5 mai srpana veselico s petjem, tamburanjem in tombolo v gostiln, prostorih g. Korenjaka. Začetek po večernicah.
Dobrna pri Celju. Občni zbor »dekliške zveze« se je vkljub neugodnemu vremenu obnesel zelo sijajno. Občinstva je bilo od blizu in daleč; posebno pohvalno moramo tokrat omenjati goste iz Vojnika in Franko-lovega. Tudi topličarji so bili lepo zastopani. »Lurška pastarica« je pa tudi igra, ki se gre pogledat in dobrnski gledališki zbor je sedaj že toliko na glasu, da ga pridejo z veseljem gledat domači in tuji. Tudi v nedeljo, 12. junija je pokazal svojo spretnost, lahko rečemo, da je bil boljši, ko kedaj, saj so rekli stari ljudje: kaj takega pa še ni bilo na Dobrni. »Dekliška zveza« je pokazala, da napreduje v vsem. Petje je bilo izborno, samo zdelo se nam je, da se je pevski zbcr nekaj skrčil, pa morebiti se nam je samo zdelo, saj ne gledamo na število, ampak na petje. Pozdrav in letno poročilo je bilo v zanesljivih rokah in z veseljem povzemamo iz poročila, da je »Zveza« dosegla nepričakovano število udov, če se ne motimo blizu 70. Zvedeli smo iz poročila tudi, kaka nasprotstva da je imela premagati »Zveza« prvo leto in kako je temu vkljub rastlo navdušenje v »Zvezi« za dobro stvar. »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino«, je geslo dobraskih narodnih deklet. Slavnostni govor nas je prepričal o koristi in potrebi pravih, poštenih narodnih slavnosti ter nas vspodbudil k nadaljevanju pričetega dela. — Z veseljem smo tudi zapazili, da je gledališki oder krasil nov, lep zastor. Kratko: vsak vdeleženec se je vračal zadovoljen in vesel z vprašanjem: Al' bo kmalu zopet kaj tako lepega?
Iz dragih krajev.
Grozna nesreča se je pripetila minuli mesec v Iogleziji na otoku Sardinija. Več delavcev je pritrjevalo zrakoplov k tlom. Naenkrat se je odtrgala vrv in zrakoplov je švignil bliskovo v zrak. Neki delavec, ki je obvisel na vrvi, in ga je potegnilo v zrak, je padel, ko so ga zapustile moči, iz visočine kakih 100 metrov na zemljo. Padel je s tako močjo, da je bil popolnoma zdrobljen.
Obdačenje debelosti. Na Norveškem hočejo baje vpeljati davek na debele ljudi. Predlagatelji te postave pravijo: »Kdor je zelo debel, je znamenje, da se dobro živi; kdor pa dobro živi, tudi lahko dobro plača. Obdačeni bodo vsi tisti ljudje, ki so čez 125 funtov težki. Seveda bodo tudi za težje različni davčni razredi, čim težji bode človek, tem več bode plačal davka.
Največji sadonosnik se nahaja blizu mesta Lebanon v Severni Ameriki. Sadonosnik meri 103 500 arov s 138 000 sadnimi drevesi. Svota za prodano sadje znaša na leto čez pet milijonov kron. Sto in sto mož, žen in etrok ima dela na tem sadonosniku.
Kako si je pomagal. Neki stari čudak je pri svoji smrti zapustil vse svoje premoženje trem sorodnikom, pa le pod tem pogojem, da dene vsaki izmed njih pred pogrebom v njegovo rakev sto goldinarjev. Ko so se dediči nekoliko časa pozneje sešli, pogovarjali so se o tem, kako je kateri izpolnil naročilo umrlega. »Jaz sem položil v rakev bankovec za 100 gld.«, pravi prvi »Jaz sem pa djal v rakev 100 srebrnih goldinarjev«, pristavi drugi. »Jaz pa«, reče

tretji, »ker nisem imei ravno denarja pri rokah, napisal sem menjico za 300 goldm., kateri se izplačajo na moje ime pri dtželni banki na drugem svetu, ter njo djal v rakev. Zato sem pa vzel, da nimam škode, oni bankovec in onih 100 srebrnjakov iz rakve za sebe!«
Car in umetnik. Ruski car Nikolaj poprosil je slovečega umetnika Fr. Liszt-a pri neki slavnosti, katero je temu na čast priredil na svojem dvoru, da bi ta kaj za-sviral na glasovirju. Umetnik se vsede in začne svirati. V sredi med igro pa zapazi k nesreči, da car ne posluša godbe, ampak se razgovarja z nekim generalom. Liszt je igral dalje, toda že bolj razburjen, car pa se je razgovarjal naprej. Še en čas — Liszt se ni mogel več premagati in v sredi igre je nehal. Vsi navzoči so se gledali v zadregi; car pa je pustil takoj vprašati umetnika, kaj se je zgodilo, da ne svira dalje. »Kadar car govori«, odgovoril je Liszt, »mora vsak drugi molčati!« Ko je car zaslišal ta odgovor, pustil je Liszt-u javiti: »Car molči, Liszt sedaj lahko svira!« In res je potem poslušal velikega umetnika pazljivo do konca.
„Božji volek" na petelinovih pljnčih. Minulo soboto je zaklala neka gospica v Krašnji na Kranjskem petelina. Ko ga je razkosavala, je zapazila na petelinovih pljučih žužka »božjega volka«, ki je bil živ. Ko ga je odstranila, je zletel. Gotovo redek slučaj.
Največja vojašnica na svetu je ona v Varšavi na Ruskem. V nji ima prostor 38.000 vojakov. Skoro tako velika je vojašnica v Adlershot na Angleškem, v kateri lahko^, stanuje 25000 vojakov.
Žrtve morja. Minulo leto je utonilo, tako je izračunalo »Bureau Veritas«, 786 jadernic in 325 parnikov! Razven tega je bilo 4972 bolj ali manj močno poškodovanih , ladij.
Nesrečno žganje. Na Pozemskem v Nemčiji se je neki čevljar močno napil žganja. Ko je prišel domu in ni našel nikogar doma, se je vlegel na dvorišče, kjer so se pasle svinje, ki so mu odgrizle vse prste na desni roki.
Ziv človek okamenel. Okameneli človek je medicinski čudež, katerega so si ogledali že imenitni možje. Tajni svetnik prof. Virchow ga je že pred štirimi leti predstavil berolinski medicinski družbi ter pri tej priliki dalje časa predaval o tej redki bolezni. Okameneli človek je sedaj 33 let stari Albert Schwarz iz Rumenije. Obolelost se je pričela brez vsakega vidnega vzroka, ko je bil star 19 let, in v treh letih mu je okamenela desna stran, potem se vršilo taisto na levi strani. Osem let sem se pa bolezen več ne širi. Obraz je ostal skoro povsem zdrav, toda čeljusti so trdno okamenele, tako, da se usta sploh ne morejo odpreti. Schwarz si je pa sam pomogel, da more jesti: iztrgal si je namreč na straneh v gornji in dolnji čeljusti zobe, in tako more skozi odprtino jemati živež v se, tekočine pa požira po dolgi se-
salki. Ob roki se čutijo dolge, kamene tetve, ki obdajajo neločljivo kosti. To so namreč okamenele mišice, le členek in prsti so ostali prosti. Na nogah je prizanesla bolezen le levemu bedrovemu členku in desnemu kolenu, sicer se pa čutijo tudi tukaj povsod gruče in palice, in Schwarz se more le po bergljah težavno premikati dalje. Tilnik je popolnoma otrpnel. Obžalovanja vredni mož prenaša svojo usodo povsem mirno.
Radi sanj zblaznela. Žena zidarskega polirja Neumanna v Berolinu je bila precej časa bolna na živcih. Neko noč se ji sanja, da se nahaja na morišču. To ji tako pretrese njeno živce, da si je vtepla v glavo, da jo hočejo umoriti vsled dozdavnega umora. V takem položaju je hotela skočiti raz okno. Komaj so ji to zahranili, nakar so jo odpeljali v norišnico.
Upliv elektrike na poljedelske pridelke. Ogrski učenjak Bertolan Sztereny je priobčil te dni v nekem ogrskem znanstvenem listu zanimiv članek, v katerem opozarja svoje rojake na uspeh proučevanj prof. Lemstrom iz Kelsinforsa, o vplivu elektrike na poljedelske pridelke. Z uporabo električnega toka se je doseglo, da je potrebovala jagoda za dozoritev polovico manj časa nego ga potebijje po navadi. C^sna, čebule in redkvic pridelalo se je od |35 do 60 % več ne8° po navadi tam, kjer se je uporabljala elektrika. Pridelek krompirja in repe se je pa s pomočjo električnega toka pomnožil od 60 do 75% Električni tok pa ne upliva jednako-merno na vse rastline. Nekatere ostanejo neobčutljive, drugim celo električni tok škoduje. Pšenice n. pr. se je pridelalo s porabo električnega toka od 25 do 30 % >n n> nikakor izključeno, da ne bi s časoma elektrika na-domestovala vsaj nekoliko delavskih moči, katerih vedno bolj nedostaje.
Javna zahvala.
Vljudno podpisani osnovalni odbor za veliko narodno svečanost v pro-speh prekoristne „družbe sv. Cirila in Metoda" dne 7. rožnika 1903 v „Narodn. Domu" v Mariboru zahvali se z odličnim spoštovanjem naj-iskrenejše:
1.	vsem plemenitim in veledušnim darovalkam in darovalcem, ki so z obilnimi in zelo izdatnimi darovi omogočili svečanost;
2.	vsem požrtvovalnim in neumorno delavnim gospem in gospodičnam, ki so se pri veselici z razprodajo toliko in tako marljivo trudile ter so tako veliko svoto kot gmotni dobiček pridobile;
3.	vsem gg. pevovodjem in vsem pevskim zborom za prireditev sijajnega koncerta;
4.	vrli podružnici „Slov. plan. društva" v Rušah za okrašenje drugega nadstropja v „Narod, domu" v planinski raj, in
5.	slavnemu načelstvu mariborske „Posojilnice" za toli prijazno in brezplačno prepustitev vseh prostorov „Nar. Doma" v svrho velike svečanosti.
A z vso prisrčno hvaležnostjo zahvalimo se pa tudi slavnemu občinstvu iz Maribora in iz njegove bližnje ter daljne okolice za tako ogromno, nepričakovano vdeležbo pri svečanosti. Hvala in slava Vam vsem!
Bila je krasna in divna svečanost; naj ostane vsem v naj prijetnejšem spominu!
Na veselo svidenje!
Maribor, dne 20. rožnika 1903.
Osnovalni odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 24.
maja do 18. junija poslali prispevke p. n. gg. in društva : Pšenifcnik na Zidanem mostu 1 K, narodna družba v Mariboru in okolici dohodek veselice 1000 K, vesela družba v Podčetrtku 12 K, ženska podružnica v Ormožu 48 K, ženska podružnica v Mariboru 100 K. — Na gostiji Jožefa Berič se je nabralo 2 50 K.
Listnica uredništva. G. Jože P. Planinska vas: Ne razumemo.
Loterijske Številk«
Gradec 20 junija: 81, 20, 44, 46, 35.
Dunaj 20 junija: 26, 49, 1, 35, 76.
Društvena naznanila.
»Izobraževaln. društva ,Edinost' pri Sv. Jur ju v Slov. gor.« občni *hod z govori, deklamacijami, prijem in tamburanjem
»Slov. katol. delav. društva v Žalcu« obžni zbor v gostilni g K. Janiča v Žalcu. Začetek ob 4. uri popoldne.
»Narodne čitalnice v Žalcu« občni zbor v dvorani gosp. Hmsenbichlerja.. Začetek ob 4. uri popol.
Veselica v čast družbi sv. Cirila in Metoda v Poljčanah z glediško igro„ petjem in g idbo. Začetek ob 3. uri popol.
»Gospod, braln. društva pri Sv. Urbanu nad Ptujem« slavnost na čast sv. Cirilu in Metodu z gled igrama, deklaniacijarai in slavnostnim govorom (govornik č. g. Fr. Gomil še K) v župnijskem dvorcu.
»Slov. krščan. društva ,Domovina1 v Gradcu« gledal, predstava s petjem, tambur društva .Slavulj' v dvorani »Stemfeld Bierh^il»1« ob 4. uri pop.
Dne 28. junija:
Dne 29 junija: Dne 5 julija:
Proda se. Nova hiša, ki je 12 let davka prosta, z dvema stanovanji, pralno kuhinjo, kletjo in lepim vrtom za zelenjavo, se jako po ceni proda. Natančno pri F. Krainc, Po-berska cesta št. 12, Maribor. 329 1—1	Važno za šivilje! Radi preselitve se odda dobroidoča prodajalnica z vsakovrstnimi ženskimi in otročjimi oblekami v predmestju Maribora. Dopise na: A. P., poste restante Maribor. 326 2—1
	Šunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečata brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičji jeziki 1 gld., go veji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti f5 kr. Dunajske Balame 80 kr., prave, boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr., ogrske za mesec juny, vsaki mesec kilo 15 kr. dražji, velike klobase ena 20 kr. Pišilja le dobro, pošteno blago od 5 kg naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. 320 1
Hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, studencem in '/« oralom njive, se po ceni proda v Radvapjski ulici št. 51, Novavas pri Mariboru. 281 6-4	
Raznovrstno orodje za ključavničarje se ceno proda. Povpraša se pri g. Sabukošek, koroška cesta št. 31. 318 8—1	
Lepa hiša s trgovsko opravo, v kateri že več let obstoji trgovina mešanega blaga, se proda pod jako ugodnimi pogoji za 1200 gld. Leži na Spod. Štajerskem ob glavni cesti v bližini farne cerkve. Naslov pove upravništvo. 321 3—1	Proste sinile. V pisarno želi priti do 1. julija mladenič ki je dovršil nižjo gimnazijo ter ima lepo pisavo. Naslov pri upravništvu. 304 3—2
IVaroöila za
krajevne razgledniee
G/ Najcenejša prodajalnica ur, zlatnine in srebr-V nine, optičnih predmetov, godbenih avtomatov, ){(	- gramofonov	--
xx Dietingerja naslednik T. Fehrenbach
M Maribor, Gosposka ul. 26, filijalka Dravska ul. 2.
Vrtec sv. devištva
ali
nauki za mladenke.
Remonter ura iz niklna	gld.	1-80
črna jeklena rem. ura	n	2-60
srebrna remonter ura	n	3 40
srebrna verižica	D	—•95
srebrna vratna verižica	n	—•35
14 karat, zlata ženska remonter ura	j)	8-90 •
14 karat, zlata možka remonter ura	r>	16-80
14 karat, zlata verižica	Y)	5-50 *
14 karat, zlati prstan	rt	1-90 «
14 karat, zlati uhani	n	1-50
ura na nihalo	n	4'20 «
ura z godbo	»	6-40
okrogle kuhinjske ure	»	1-65
ure budilnice	n	1 50
Vsaka ura je izskušana in natančno urejena. —		
Sestavil Martin JurkoviČ, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Petru poleg Maribora. Cena knjigi 3 K, s pošto 3 K 20 v. ——— Dobi se ————
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5.
Popravljanje ur, zlatnine in srebrnine 50 ! Ilustrovani ceniki o urah, zlatnini in srebrnini zastonj in franko. — Zamenja se stara zlatnina 2—2 in druge starinske vrednosti. 327

Od škofijstva dovoljeno I Se lahko da blagosloviti 1
Šestinka prave velikosti. — Postavno zavarovano.
Verižice in zapestnice
+ + + + s križevim potom
(Na verižici in zapestnici so vtisnjene vse postaje križevega pota)
lepo, ukusno izdelane. Cena: pozlačene K 250 s poštnino vred, iz argentina (kakor srebro) K l-90. — Mt" Razpošilja se le, ako se dotična svota vpošlje z naročilom. "3M
Priporoča in razpošilja edina založba na Spod. Štajerskem
tiskarna sv, Cirila 627 Maribor, Koroška cesta 5.
Slovanske tnjižnjce_»Poil lipo" 2. zvez. Stolni dekan
d- Ivan Križanič.
Cena knjigi 30 v, s pošto 35 v.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške ulice št. 5.
VABILO
občnemu zboru
Kmetijskega društva v Leskovcu,
reg. zadr. z omej. za v,
kateri se vrši	331 j—1
v nedeljo, dne 5. julija 1903 ob 3. nri popoldne
v društveni hiši v Leskovcu. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. — 2. Volitev načelnika. 3. Slučajnosti. Leskovec, dne 20. junija 1903.
Odbor.
ül



mm
¡ Trgovina z železnino „MERKUR
! ñ
mm
it
\r Celju, Gr raška cesta Šte i i3 priporoča svojo veliko zaiogo najboljšega žeieza in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in st- »v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. W
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
v'.feVí:-
mM

pil
i*
«i
Proda
Posestvo
se- 252 »e ■ 6—5
v lepi legi pri Mali Nedelji, s
hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, dvema sadonos-nikoma, vrti in njivami, vse blizu hiše, se proda za 4500 gld.; vknji-ženih je 1900 gld. od posojilnice
v Ead- Pnciicfi/n 8 tišo z goni. ■ UOCOIVU dvema sobama, kuhinjo, vinsko kletjo, stiskalnico, hlevom za konje in krave ter svinje, dalje okoli 2 in pol orala vinograda, polje, gozd, sado-nosnik, vsega skupaj okoli 8—9 oralov se proda v Muravcih pri Mali Nedelji. — Oba posestva se takoj prodasta pod jako ugodnimi pogoji. Vpraša se: P. Wressnig, Maribor, Triesterstrasse 3.
mm
i
mm
X V. V. V. ;
' ms
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
mmmm
L
:
m
i
i
_Q3
LO
CO «
>IM
cd
CO
>
o
O)
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karol
„pri solneu"1
Gosposka ulica št. 10 Maribor
13 2—5
Worsche
266 10—5
poprèj Joh. Grubitsch
Maribor Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje pomladanske in letne novosti, bodisi za mcške ali ženske obieke
v veliki in lepi izberi, po po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 250, 3.20, 4.50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki črni masti in medno barvani karngarni, lodm m vsake
vrste sukner.f blago.
Lepa pristna volna za celo žensko obleko gld 1.40, 1 80, 2.30. 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —.65. —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 m napi-ej tu> najfinejše vrste. Velika zaloga perdnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene « juhe od gld —90 naprej, prti, servijeti. brisače, vsakovrstno opravo in mnogo druzega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
C/9 r-b
SO =3
O <_
hMi
CD =3
so
CD
so
CO O 00
s
DEMETRIJ GLUMAC,
kotlar y Mariboru
Kaserngasse št. 13.	" i "	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 13—7
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'— franko Ljubljana 2% popusta 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52— franko Ljubljana 2% popusta		eo
	VŽIGALICE družbe &v. Cirila in Metoda Zaloqa pri Jv.Perdano v Ljubljani.	S C« 23 =i
	^—Te sov prid družbi sv. Cirila in Metoda v v LJUBLJANI. j	J cT eC TJ t_ <U a. M
		>
estavracija
Narodni Dom
324 2
naznanja slav. občinstvu, da toči
pristno vino iz goric:	I» 1 v o :
Pišecko, last. Gerec lit. po 36 krJDelniško (Laškitrg) lt. po 20 kr.
Bizeljsko, „ Cizcl „ „44 Gorič»k, „ Ploj „ „ 60 „
V	steklenicah „Sremski Bordeaux" dr. Schmiermaul po 1"— gld.
V	steklenicah O-L „Vinski vrh", Klet. društ. v Ormožu po 80 kr.
Budjeviško
24 „
Vedno gorka in mrzla Jedila se dobe po nizki ceni
Sobe za tujce so vedno na razpolago.
Jan Jaroslav Sagi, restavr.
A. PINTER
v Slovenji Bisti-ici a
ima še nekaj novih bakrenih dobrih brizgalnlc za vinogradnike, katere se polovico pod ceno prodajo, kakor veliko najboljših kos, vitrijol (galica), gumi za požlahtnenje trt, koščeni in drugi prašek za domačo živino, svinje itd. kakor vsako drugo blago, priporoča celemu Slovenjebistriškem okraju. 303 2-2
Trgov, pomočnik,
j kateri je izvežban v trgovini z mešanim blagom in je dober manutakturist, se sprejme pri Jakobu Dereaniju v ; Žužemberku, Kranjsko, kamor se naj ! ponudbe pošiljajo.	325 3—2
m®m*m®m*mm*m
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi
Xa birniaiice lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
S „DUHOVNI VRTEC" 5
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1"30, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.80.
Nv. birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šalo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 1 Ov, 10 kom. K —-90,. in 100 kom. K 8 —,
<5p *2čt>

I
:
JVajbotjše in najcenejše qlate in srebrne ure kakor tudi porotni prstanil
Ura od 1-65 gld. do 500' gld.
241 12—8
t *t'X
m
m.
%m
H£«
ra ■M
m
yfr-x
m
s;*»
n
H 11 M
X-X
Ustanovljeno 1. 1860. Samo Poštne ulice I.
MIHAEL JLGER
v Mariboru
sxî* ¡m ¡m ate :
Največja izbera! |
Briljantni zaročni prstani j||
od 6'— do 500-— gld. |J
Trgovina je bila ustanovljena leta 1860.
Samo Poštne ulice I.
* vdajat «I j io saloinik kat. tf«k. drnltro.
Odgovorni irwinik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne bt. Cirila.
J