PREDLOGI za organizacijo proizvodnje v zasebnih gozdovih v sredo dopoldne je bila seja sve­ ta za gozdarstvo pri Okrajnem ljud­ skem odboru v Celju, na kateri so predvsem proučili organizacijo pro­ izvodnje v zasebnih gozdovih. Na »snovi ocene o dosedanji organiza­ ciji proizvodnje in v zvezi z novimi nalogami na tem področju, je svet sprejel nekatere zaključke, ki jih bo predlagal bližnjemu zasedanju obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Tako bo predlagal, da naj dose­ danjo dejavnost gozdafskih poslov nih zvez prevzameta s prvim januar­ jem 1961. leta gozdni gospodarstvi v Nazarjih in Celju, in sicer gozdno gospodarstvo Nazarje za območje •bčine Mozirje, gozdno gospodar­ stvo v Celju pa za območja vseh ostal h sedmih občin. Da bi vskla- dili teritorij obeh gozdnih gospo­ darstev tudi v gospodarjenju z goz­ dovi splošnega ljudskega premo­ ženja in vzpostavili med njima mejo gozdno gospodarskih območij, to je savinjskega in gornjegrajskega, prevzame gozdno gospodarstvo Ce­ lje s prvim januarjem tudi gospo­ darjenje z gozdovi splošno ljudske­ ga premoženja z območja šoštanjske tbčine. Gozdno gospodarstvo Breži­ ce pa zadrži v gospodarjenju one gozdove splošno ljudskega premo­ ženja na območju celjskega okraja, s katerimi gospodari že sedaj. Nadaljnji predlog se nanaša na zbiranje gozdnih sortimentov iz za­ sebnih gozdov, katere proizvajajo gozdni posestniki sami. To zbiranje lahko tudi v bodoče opravljajo kme­ tijske zadruge, ki pa bodo zbrane Sortimente posredovale obema gozd­ nima gospodarstvoma, ki skleneta z zadrugami posebne pogodbe. Podružabljenje proizvodnje v za­ sebnih gozdovih (odkup lesa na pa­ nju, dolgoročni najem zasebnih goz­ dov itd.) vršita izključno gozdni go­ spodarstvi v Celju in Nazarjih, ki na panju odkupljeni les samostojno prodajata brez kmetijskih zadrug. Obe gozdni gospodarstvi pa lahko pogodbenim potom prepustita dolo­ čene delovne procese v izvršitev po­ sameznim zadrugam. Na isti način in pod istimi pogoji lahko obe gozd­ ni gospodarstvi oddata kmetijskim zadrugam vzdrževanje gozdnih ko­ munikacij v zasebnih gozdovih. Končno bo svet predlagal ljud­ skemu odboru, da spremeni odlok o prometnem davku tako, da bodo tu­ di gozdna gospodarstva uživala gle­ de prometnega davka na gozdne Sortimente iste ugodnosti, kot goz­ darske poslovne zveze. Sekretariat Izvršnega sveta pa naj spremeni od­ lok o posebnih pogojih za ustanav­ ljanje podjetij na področju gozdne­ ga in lesnega gospodarstva tako, da popravi izdane registracije kmetij­ skim zadrugam, da bodo le-te lahko posredovale les gozdnim gospodar­ stvom, namesto gozdarskim poslov­ nim zvezam. Cesti Mozirje-Šmihel šE VEDNO NI DOGRAJENA Znano je, da je cesta iz Mo­ zirja v Šmihel bila dograjena; vsaj v juliju je bila o4;voritev. Toda vendar ni tako! Cesta je še danes taka, da se je večina šoferjev boji. Dobra tretjina ce- «te še ni povaljana, po vsej dol­ žini pa nima pravih obcestnih znakov, ki bi opozarjali na ne- rarnost vožnje. Cas bi bil, da pristojni organi to urede. Ob otvoritvi so nam obljub­ ljali, da bodo prav zagotovo ce- êto dogradili. Kmalu pa smo iz­ vedeli, da so sredstva, a ni va­ ljarja! Od tega je že dva me- »eca, a valjarja še vedno ni. Ce­ starji pa posipajo cesto z ilov­ nato prstjo. A vendar nalivi od­ našajo droben gramoz in posle­ dice S(\ neizogibne. Čez nekaj let bo treba cesto popravljat, (Stroški bodo še večji kot bi bili e valjanjem. In kaj pozimi? Pa vendar so nam ob otvoritvi eagotovili, da bo cesta dokonča­ na. Cesto ima sedaj v uprav­ ljanju GKPZ Mozirje, a ni iz­ gledov da bi se položaj izboljšal. Ko bi ne bilo protekcije Rezarjeva Tilčka iz Prebolda pripoveduje... Dolgo že hodim v tovarno. Pri­ ljubila se mi je, ker vem da si v njej služim kruh — to prepo- trebno stvarco, ki jo je za mojih' mladih let naša družina tako po-' grešala. Oče je bil v bolniški po­ stelji, mati sama se je ubijala, da. je preživela otroke, očeta in sebe.' Trpko je bilo življenje in na moja mlada leta se nič kaj rada ne spominjam. Pa se jih moram. Kot reven proletarski otrok sem bila zmeraj slabo oblečena in močno podhranjena. Mladost je šla, posledice pa so ostale. Morda je k temu pripomogel tudi alko­ hol v družini; morda. Zdaj, ko je oče že mrtev, mati stara in bo- lehna, ne gre da bi ju obtoževala. Tu sem in živeti moram. Pa če­ prav me spremlja ta vražji rev- matizem, ki se ga kljub tolikim injekcijam ne morem otresti. Pe­ čat moje mladosti. Naj bo. Eni tako, drugi drugače. Prečrno ne smemo gledati življenje. In bi ga ne, da me ne bi spremljala uro- čena smola. Zaradi stanovanja gre. Z otrokom, bratom in ma­ terjo stanujemo v skrajno nehi­ gienskem stanovanju. Poleg je imela KZ Prebold pitališče gove­ je živine, ki pa je bilo prej kon­ centracijsko taborišče goveje ži­ vine kot pa sodobno planšarstvo. To je za KZ Prebold kar precej temna luč. Ne morem si poma­ gati, tako je in konec. Od obolelih živali se je prenesel prisad še na mojega otroka. Že mesec dni se zdravi v bolnišnici. Že od leta 1956 imam vloženo prošnjo za dodelitev novega sta­ novanja. Vsa ta dolga štiri leta prosim in moledujem. V odgovor dobivam obljube.O, kje so obljube in kje stvarnost! Zdaj so v Pre­ boldu dogradili nov blok. Upala sem, da bom končno le prišla na vrsto. Hodim od urada do urada in prosim, prosim. Komisija mi skoraj obljubi. Razume mojo upravičeno prošnjo. Upanje sem imela tako rekoč v žepu. Pa me lepega dne preseneti odgovor: »STANOVANJA NI!« Razjokala sem se. Vem, pač nisem tako »za­ nimiva«, »prenavadna« sem za »boljše« stanovanje. Nisem tako »markantna« oseba, da bi imela protekcijo. Hm, ko bi ne bilo te protekcije... Z dlanmi si je pokrila obraz in Џћо, čisto tiho zajokala.. V korak s časom NEKAJ MISLI O DELU KOMISIJ V STANOVANJSKI SKUPNOSTI »CENTER^ Stanovanjske skupnosti v celj­ ski občini so že prebile led, saj so se v zadnjih mesecih izmotale iz organizacijskih težav, ko še v odboru in komisijah nekateri niso vedeli, kje, kaj in kako bi začeli. Sedaj pa so že prebrodili začetne težave in tudi še premajhen stik z državljani ter da manjka fi­ nančnih sredstev za naloge, ki so ga posamezne stanovanjske skup­ nosti planirale. Med boljše stanovanjske skup­ nosti brez dvoma sodi Stanovanj­ ska skuprwst »Center« ki se odli­ kuje po tem, da se izvršni odbor redno po potrebi sestaja in da ne­ katere komisije že zelo uspešno delajo. Rezultat tega je, da so že vidni nekateri uspehi in prizade­ vanja, da bi članom skupnosti čim bolj olajšali življenje in izboljšali njihov družbeni standard. Ko sem prisostvoval na dveh zadnjih sejah izvršnega odbora te skupnosti, sem bil razveseljivo presenečen. Sicer pa prepuščam besedo članom odbora o tem, kar so na seji razpravljali. Ko je predsednik Emil Soklič dal na dnevni red delo komisij, se je razvila živahna razprava. Prva je poročala tovarišica Kodretova o delu komisije za socialno var­ stvo. Ђпко1е je začela: — Komisija dobro dela, saj so v njej le resne gospodinje in ma­ tere, ki imajo ljubezen in čut do starih onemoglih ljudi, ki poleg podpore želijo čuti tudi kakšno toplo besedo. Starostnih socialnih podpirancev je na terenu stano­ vanjske skupnosti 51, mladostnih pa 9. — Denar, ki ga dobi komisija pri občini, vsak mesec razdelimo podpirancem. To priliko izkoristi­ mo, da z njimi malo pokramlja- nno. Občina jim je letos preskr­ bela tudi kurjavo za zimo, vendar ker so cene stalno v porastu, de­ nar, ki ga dobijo, komaj zadostuje za najnujnejše. — Ljudem, ki so potrebni pod­ pore, bo morala tudi stanovanj­ ska skupnost pomagati za zimo, je vpadel v pogovor predsednik in pohvalil delo komisije. — Moja največja nagrada bo, je zopet povzela predsednica ko­ misije, da iz sredstev stanovanj­ ske skupnosti podelimo za 29. no­ vember po 3.000 din tistim, ki so pomoči potrebni in ki nimajo no­ benih svojcev da bi jim pomagali. Mimogrede so zašli iz dnevnega reda in stekel je pomenek o sred­ stvih, ki jih skupnosti primanja kuje. — Potrebe v skupnosti rastejo hitreje, kot pritekajo sredstva, se je oglasil eden med odborniki. — Občina sicer pomaga, vendar je to še premalo. En milijon je dala za zgraditev otroškega igrišča pri Ključavničarskem bloku, dru­ gi milijon je prispevalo v to svrho podjetje Avtamotor. Za dogradi­ tev bi potrebovali še pol milijona. — Podjetja bi morala po svojih močeh tudi nekaj prispevati za potrebe stanovanjske skupnosti, * je posegla vmes predsednica /i-i nančno-gospodarske komisije tov. Mirnikova in dodala: — Brez pomoči podjetij ne bo šlo. Komisija se je v to delo za­ grizla, obiskala nekatere delovne kolektive, vendar je bil odziv zelo slab. — Za ureditev prostorov v hiši Obrtne zbornice, kjer je prikro- jevalni tečaj, je stanovanjska skupnost prejela 400.000 din dota- ' cije od Zavoda za napredek go­ spodinjstva. To je tudi vse. Od': najemnine pa bo letos toliko, da' bomo plačali le uslužbence in krili/ operativne izdatke. — Delovni kolektivi na področ­ ju stanovanjske skupnosti bi mo­ rali bolj razumeti naloge in vlogo skupnosti. Ko razdeljujejo sred­ stva, ne bi smeli pozabiti na sta­ novanjske skupnosti. Ljudi v podjetjih bo treba seznaniti s po­ trebami in težavami skupnosti. Nato je spregovoril predsednik komisije za servise tov. Pavle Božič. Ta komisija se je tudi že uveljavila in dosegla lepe uspehe. — Pralnici v Stanetovi n Raz- lagovi ulici smo ukinili, ker niso odgovarjali prostori in ker sta bili pralnici nerentabilni. Za tako majhen promet ne kaže, da bi plačevali perice, je začel tovariš Božič in nadaljeval: — Zaenkrat dela le pralnica v Ključavničarskem bloku. To pral­ nico bo potrebno urediti in pove­ čati. Dva stara pralna stroja bo potrebno odprodati, kar je upo­ rabno pa bomo prenesli v pralnico v Ključavničarskem bloku. Raz­ drobljene pralnice se niso obne­ sle. Potrebno bo urediti sodobno pralnico na enem mestu, ki bo ekonomična. Pri pralnici bo po­ trebno urediti tudi sušilnico za perilo. Spregovoril je tudi o težavah. Dejal je, da pri ustanavljanju ser­ visov večkrat naletijo na nerazu­ mevanje hišnih svetov, s katerimi bi bilo potrebno glede servisnih delavnic skleniti pogodbe za dalj­ šo dobo. — Eni se trudijo, da bi stano­ vanjsko skupnost utrdili, drugi jo pa razdirajo, je zaključil tovariš Božič. Pogovor je stekel tudi o usluž- nostni ključavničarski delavnici, ki že uspešno posluje od 1. sep­ tembra na Slomškovem trgu. — Mnogi Celjani za'to koristno delavnico, v kateri hitreje in ce­ neje kot drugod izvršujejo razna popravila, skoraj ''ne vedo, se je oglasil nek odbornik. — V začetku je servis delal na j dvorišču, sedaj pa že urejujejo lo- ] kal. Servis izvršuje vsa mala i ključavničarska in vodovodno in- '• stalaterska popravila. Hisrrí sveti, ' lastniki lokalov in stanovalci lah- \ ko v servisu naročijo popravila ključavnic, ključev, peči, štedil-1 nikov, plovk in tesnil v rezervo- ~ ar jih stranišč itd. Razen tega v servisu lotajo kuhinjsko posodo in izvršujejo osteklenitev oken. Na kraju so obravnavali še delo komisije za varstvo otrok in dru­ žine, ki pa še ni zaživela kot bi morala. — Komisiji še ni povsem jasno, je dejala predsednica Stucinova, kakšne so njene naloge. Da bi le bila podaljšana roka varstvenih organov pri občini, menim, da ni pravi namen komisije. Zato bi morali komisiji v tem pogledu določiti točne kompetence. —Ko bo na področju skupnosti več varstvenih ustanov, bo vse­ kakor več dela pri reševanju vzgojnih problemov. Potrebe ka­ žejo, da bi uredili na Tlitovem trgu otroško zavetišče. Vendar je to le naša želja, ki je povezana s sredstvi. Teh pa trenutno skup­ nost nima. To je le nekaj bežnih misli z ene izmed sej Stanovanjske skup­ nosti »Center«. Vendar je že iz njih razvidno da je stanovanjska skupnost zaživela, da se komisije trudijo uresničevati naloge, ki spadajo v delokrog skupnosti. Uspehi pa bodo tem večji, čim večje bo razumevanje prebivalcev in delovnih kolektivov za proble­ me in težave skupnosti in čim večja bodo sredstva v ta namen na razpolago. -ma- Ali ie res potrebno nenehno opozarjanje Ta polnojarmenik ni v redu. Nekaj mu manjka. Vsi, ki tu delajo in tu­ di tisti, ki sem prihajajo, ker so odgovorni za delo na tem obratu, gredo mirno mimo pomanjkljive za­ ščite tega stroja. Tudi delavec, ki vsak dan dela z njim, tudi on, ki je najbolj izpostavljen nevarnosti, da ga nekaj, kar se tu premika, zla­ sti pa stranski deli — zobčeniki, za­ gonski vzvodi in še kaj drugega, ne bo pograbilo in ga opozorilo nase. Z obeh strani in precej visoko mo­ rajo biti zaščiteni stranski deli tega stroja, da ne bo nevšečnosti. Se slabše je navadno na naših žagah spodaj, kjer so zagonska ko­ lesa, kjer je polno jermenic, dolgih ter kratkih pogonskih jermenov in raznih osi. Ti prostori so navadno založeni z žagovino, z odpadki in drugim materialom, prehodov na­ vadno nikjer ni in tudi razsvetljava je pomanjkljiva ali pa je sploh ni. Kaj pa protipožarna sredstva in na­ prave? O, tudi to je večkrat zelo po­ vršno urejeno in moramo res mno­ gokrat le sreči pripisati, da nimamo več požarov in da nimamo več po­ škodb in drugih posledic. Navadno odgovorni ljudje in po njihovem zgledu še delavci v mno­ gih podjetjih na postavljene pripom­ be odgovarjajo, da se pač do sedaj ni nič pripetilo, da te stvari niso ta­ ko nevarne, da da ... Polno da in da je vse dotlej, dokler se nekaj ne zgodi — potem pa navadno nihče ni kriv, potem bi radi vse prevalili na druge. K. STANOVANJA ZA PROSVETNE DELAVCE Prihodnje leto nameravajo v Vi­ tanju zgraditi več stanovanj za po­ trebe prosvetnih delavcev in ostalih javnih uslužbencev. Razen štirih, družinskih stanovanj, bo zgrajenih še nekaj garsonier. REKONSTRUKCIJA VODOVODA V Slovenskih Konjicah bodo v kratkem začeli z rekonstrukcijo vo­ dovoda. Sedanji je bil zgrajen v času, ko je bila potrošnja vode do­ sti manjša od sedanje. Zato vodo­ vod ne krije vseh potreb. Vsaj streha nad glavo ali arhitektura primitivizma Pravzaprav Je preteklo že precej easa, kar je v javnost prodrla sen­ zacionalna vest o tem, da so v Za­ grebu po zaslugi arhitekta Tucko- viča odkrili novo smer sodobne arhi­ tekture — smer cenenih 107 stano­ vanjskih blokov. Medtem je ta smer prodrla tudi v Celje in dobila onstran savinjske železniške proge, v soseščini mrkih bavarskih hiš, večjega bloka in pri­ tlikave zidane barake svojo kon­ kretno podobo. O BLOKU Predvsem je nesporno, da se v na­ ši arhitekturi pojavljajo najrazlič­ nejši projekti. To je navsezadnje edina okoliščina, ki nam pomaga ra- tumeti. da se je lahko pojav.I tudi tak tip. Gre namreč v najboljšem primeru za zaporniški tip arhitek- "iure, ki ima z življenjskimi potre­ bami sodobnega človeka bore malo zveze. Ce je poleg osnovnega na­ mena stanovanja, da človek v njem po možnosti KULTURNO biva, še ta namen, da ima hkrati tudi DO­ VOLJ ZRAKA, tedaj se je avtor te famozne zgradbe spretno izognil ta­ ko prvemu kakor drugemu in ustva­ ril zmazek, ki ga je (bržkone zato) celjski urbanistični načrt izključil iz svoje ožje srede. Tu je namreč vse zreducirano na minimum, približno enaindrideset kvadratnih metrov površine, kolikor je je odmerjeno na stanovanje, pa je najboljši porok za to, da se sta­ novalci ne bodo preveč gibali in po nepotrebnem izgubljali energijo. Kar zadeva notranjo strukturo stanovanja, je ta resda funkcionalno edino možno rešena. Sicer pa so v slehernem stanovanju bistveni le ti­ sti prostori, v katerih prežive stano­ valci pretežni del časa, ne glede na njih razvrstitev, ki je lahko logična ali nespametna. Gre potemtakem v tem primeru za dnevno sobo z nišo ki je ali pa ni niša, za kabinet, ki ni spalnica in deloma za miniaturno kopalnico s straniščem, ki pa ima kakor bomo kasneje videli, to slabo lastnost, da je praktično sploh ne­ uporabna. Ce k vsemu temu dodamo še dvoje oken — prvo veliko in dru­ go malo in nekatere pritikline, ima mo pred seboj komfortno stanova­ nje. Ampak, prijateljček, bo nemara kdo porekel, saj gre tu vendar za prehodni blok. Da, v njegovo pre­ hodnost nihče ne dvomi. Vprašanje je le, če so tako »cenene« investi­ cije, ki zdaj telesno in duševno obre­ menjujejo ljudi, moralno rentabilne in ali ne bi bilo morda bolje zgra­ diti dvajset stanovanj manj, pa bi bilo zato ostalih 87 človeških in ne­ prehodnih! (Se zlasti, ker hitrost gradnje ni bila nič hitrejša od grad- п'е o'-'-'uh bokov, da bi namreč z njo lahko objekt opravičevali.) ODPADNI PARKET IN DVE STANOVANJI ZA 107 KORIT Vsekakor je poglavitni del projek­ ta njegova tehnična izvedba. Neka­ tera obrtniška dela so tu zvesto sle­ dila načrtu in ga v veliki meri do­ polnila z elementi, brez katerih bi bil blok nemara za spoznanje solid- nejši. Gre predvsem za mizarska in deloma za zidarska dela. Večje ali manjše špranje pri vratih vsekakor izpopolnjujejo sicer skrajno ekspe­ rimentalni sistem ventilacije, ven­ dar pa bi kljub temu lahko z na­ tančnejšimi meritvami odpadle. Kar zadeva zidne skrinje v niši, so tudi tu vratca precej manjša od tirov po katerih se premikajo, tako da je človek ob vsakem premiku izpostav­ ljen udarcu po glavi. Da ne govo­ rimo o nekaterih ključavnicah, ki so v vratih bržkone samo zato, da ne bi mogel kdo reči, da jih ni. In tako dalje. Posebnost, ki bije v oči in ki je v tem bloku še toliko vidnejša, je odpadni parket. Ponekod se v eni sami sobi srečujejo vse mogoče vrste parketa — dolge, kratke, širo­ ke in ozke. Tla seveda zato niso nič manj trdna, malce čuden pa je estet­ ski videz. Toda kdo bi se menil za estetski videz. In zdaj še beseda o najzanimivej­ šem rekvizitu celotnega bloka. Po sliki sodeč bi človek morda pomislil, da ima pred seboj arheološko rekon­ strukcijo kakšnega mozaika, v res­ nici je to kopalna kad ali bolj točno, korito. Narejeno je iz umazano črno- sivega betona, je dodobra okrušeno tehta nekaj centov in dela vtis, ka­ kor da ni nikoli čisto. Njegove di­ menzije kakor sestavine so najbrž preračunane na tempo dandanašnjih dni — v njem se kratkomalo ni mogoče kopati — razen s_ higiensko tehnično zaščito. (Pa še v tem pri­ meru čepe ali kleče — toda škoda da niso stene zavarovane pred vo­ do!) Da bo slika popolnejša, bo takih korit 107, razlika v ceni med njimi in kopalnimi kadmi dolžine 1,20 m pa je prištedila' dve stanovanji. Prav. Dve stanovanji — kakih tri­ sto ali še več ljudi pa se naj kopa kakor se ve in zna. Tudi to je lo­ gika. Resnica je, da imamo opraviti s stanovanjskimi problemi, da te pro­ bleme rešujemo, da pa ostajajo na koncu vendarle nerešeni. Vzrok za to vsekakor ni v nezadostni gradnji, pač pa je morda v spreminjanju strukture prebivalstva. Ker je malo verjetno, da se bo ta struktura v do- glednem času dokončno izoblikova­ la, je tudi malo verjetno, da bodo v doglednem času rešene stanovanj­ ske razmere. Tako pri nas in tako morda vsepovsod po svetu. Potem­ takem imajo tudi 107 stanovanjski bloki svojo dobronamerno funkcijo, a so s stališča, da je stanovanje že od jamske dobe dalje eden izmed osrednjih človekovih pogojev biva­ nja, vsaj v takšni obliki, nevzdržni, kajti civilizacija je od tam napra­ vila svojo pot, in sodobni človek potrebuje nedvomno malo,več pro­ stora. Ne samo streho nad glavo. Drago Hribar Zunanjost s kupom zemlje Notranji detajl