OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ IiTTŠuJemo vsakovrstna liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI advertise in the best slovene newspaper Commercial Priniing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 21, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 143 'Wary maizel Kakor smo včeraj poročali, je v nedeljo zjutraj v St. ^6xis bolnišnici poznana Mary ^aizel, rojena Kovač, stanujo-1140 , Norwood Rd. Stara je bila 67 let in je bila doma iz Vasi Grahovo pri Cerknici, odkoder je prišla v Ameriko pred leti. Bila je članica društva ^^rije Magdalene, št-162 KSKJ, •društva sv. Ane, št. 4 SDZ in ^tanovna članica društva Na-Predne Slovenke, št. 137 SNPJ. Tukaj zapušča soproga Johna, oma iz Trebnjega na Dolenj-hčer Mrs. Mary Branisel, sinove: John, Anthony in ^nley, osem vnukov, eno pra-^ikinjo, dva brata, Jacka in fanka ter sestro Mrs. Marga-J'^t Jalovec. Pogreb se vrši v če-zjutraj ob 8.30 uri iz Za-'■^■jškovega pogrebnega zavoda ^ cerkev sv. Vida ob 9. uri in na pokopališče Calvary. * ^ Zadnje slovo Gr Člani lice društva St. Clair št. 98 WC, so prošene, da M^Gjo nocoj ob osmih v Za-^jškov pogrebni zavod, da iz-, zadnjo čast umrli članici ^^rgaret Shock. 2adušnica ^®trtek zjutraj ob 8.15 uri J ° brala zadušnica v cerkvi Vnebovzete v spomin obletnice smrti William VaV-^ Sorodniki in prijatelji so da se opravila udeleže. JfcCarthy sliči Bitlerjn poročajo, da je Ad-Q "tevenson tam podal izjavo jg^^^'torju McCarthyju. Rekel ^ oiedtem ko v začetku na- ITALIJO DOLETELO TEŽKO RAZOČARANJE GLEDE TRSTA WASHINGTON, 20. julija—Med sklepi, ki jih je napravila nedavna konferenca zunanjih ministrov Amerike, Anglije in Francije, ki- je bila sklicana tukaj kot prehodno nadomestilo konference na Bermudi, je bil tudi sklep, da se Jugoslaviji pošlje povabilo, da pride v Washington iz Beograda posebna misija v svrho vojaških razgovorov, prej kot pa bi se storili kaki nadaljnji koraki za rešitev spora med Italijo in Jugoslavijo zavoljo Trsta. Iz Beograda se točasno javlja, da se Jugoslavija vabilu odzove in da bo meseca avgusta poslala v Washington svojo posebno vojaško misijo. Omenja se med ostalim, da se bo misija razgo-varjala o ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji in o stanju sedanje jugoslovanske vojske. tor 'republikanskega sena-države Wisconsin ni bilo Vp^'®®^ati več važnosti kot po-enemu ambicioznemu politi-čas njegovo vedenje zadnji cgj ^°^talo tako, da pomeni pre-nevarnost za Ameriko, nastopi McCarthyja hiti f spominjajo na začetek ^^^riziua v Nemčiji. jjfg resnici bomo poskušali Itej republikance," je re-Q t ^"^VGnson. "Mi demokrat je ^ 'le dvomimo." Land zida teden je bilo v Cleve-okolici izdanih 121 stav-dovoljenj, za nove enoje hiše. Dvoje dovoljenj hi§g p izdanih za stanovanjske Hilj' ^^tekli teden je bilo izda-2a ^ gradbenih dovoljenj treh*! ° tedna v zadnjih To znači, da je gradili do '"idustrija polno zaposlena tend---- lOV; tlav; ■2gor. enca po lastnem sta-V lastni hiši gre Rim je nad očitnim upoštevanjem, katerega je izrazila konferenca zunanjih ministrov za Jugoslavijo, skrajno razočaran. Poročevalec lista "New York Times" omenja, da je ta poteza "velikih treh" hudo potrla ministrskega predsednika de Gas-perija, ki da vsled tega resno dvomi, da mu bo mogoče dobiti v parlamentu odobrilo za evropsko skupno obrambo. Na ta način trdijo italijanski vladni krogi, ni pričakovati, da bi Italija še nadalje podpirala akcije za evropsko skupnost. Proti Ameriki, Angliji in Franciji se celo naperja obtožba, da poskušajo vse, kar je v njih sposobnosti, da bi Italija ne mogla ostati člani-a organizacije Atlantskega pakta. Očitki italijanske vlade na naslov vodilnih držav Atlantskega pakta so sledeči: Ko je Italija pristopila k paktu, je storila to v veri, da sd s tem nastale obojestranske obveznosti vseh članic. Italija je storila, kar se ^ od nje pričakovalo, torej bi morale zavezniške države zlasti podpirati njeno zahtevo, da Trst zopet postane italijahska last. "VelUd trije" so si umili roke Trstom? Stališče italijanske vlade je, da so si zaveznice Atlantskega pakta, umile svoje toke glede vprašanja Trsta, s tem da so Italiji dale nasvet, da naj vprašanje poskuša rešiti z direktnimi pogajanji z Jugoslavijo samo. (Kakor znano, je to bilo stališče jugoslovanske vlade ves čas, odkar je Italija začela pritiskati na Zapad, da naj se italijanska mirovna pogodba v kolikor se tiče Trsta razveljavi in da se mesto z okolico formalno prizna kot italijansko ozemlje). Italijani so prepričani, da so zavezniške sile dale moralno in gmotno podporo Jugoslaviji s takimi gestami, kakršnega predstavlja vabilo za pošiljatev vojaške misije za razgovore v Washingtonu. Prepričani so dalje, trdi poročilo iz Rima, da je vprašanje Trsta s tem postalo "nerešljivo." Rim v tej zvezi argumentira, da je bilo za vabilo Jugoslaviji ravno v ifem času tem maiij povoda, ker so v Sovjetski zvezi nastopila notranja trenja, in se je torej relativna pomembnost Jugoslavije zmanjšala. Pričakuje se, da bo novi razplet dogodkov povzročil de Gas-periju težke momente v parlamentu, kjer bodo letele nanj puščice z obeh strani opozicije, od neofašistov in monarhistov na eni strani, a na drugi od komunistov in Nennijevih socialistov. svojevrstni samomor GENOVA, Italija, 20. julija—Na glavno postajo italijanskega pristaniščnega mesta je privozil vlak. Tako potnikom, ki so izstopili, kakor prijateljem, ki so čakali nanje, se je nudil ob prihodu vlaka redek prizor, kakršnega ne beleži zgodovina te postaje: Na lokomotivi je bingljalo truplo. Italijanska policija je dala o dogodku sledeči komentar: moški v samomorilnem namenu se je pognal iz kakega mostu pričakujoč, da bo padel pod vlak, pa je priletel na lokomolivo. Lokomotiva ga je nesla kot ga je dobila in strojevodja med potjo ni opazil, kaj se je zgodilo. Brezposelnost je najnižja WASHINGTON, 20. julija— Osrednji statistični urad je izdal poročilo o stanju zaposlenosti in brezposelnosti v Ameriki. Koncem lanskega leta je bilo v Ameriki še vedno 1,700,000 brezposelnih; v letu 1951 jih je bilo 1,900,000, v letu 1950 pa 3,100,-000. Ženska moč je bila lansko leto zaposlena, kakor na vrhuncu zaposlitve v zadnji svetovni vojni. V Ameriki dela okrog 11 milijonov poročenih žensk; v zadnjem času pa se opaža tendenca, da se manj poročenih žensk in mater ponuja na delovnem trgu, kot je bil do sedaj Uučaj. Velika nezaposlenost se je opazila v vrstah veteranov korejske vojne, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe. Dočim je odstotek nezaposlenosti pri tistih, ki iščejo delo na splošno 2%, je pri veteranih vojne na Koreji 7%. KDAJ SE PODPIŠE PREMIRJE? TOKIO, 20. juhja—Je še mno-1 kakor gori omenjeno. Če bi južno go podrobnosti, ki se morajo re- j Korejci začeli s kako agresijo in opgj.^^P.^'^isnicc, kjer jo prestal 'to' vrnil domov g 11101 Rcno Ave. obigk ^ zahvaljuje vsem za tice !:^^tlice in voščilne kar-prejel, še vedno sc ill pod zdravniško oskrbo sedaj lahko ob- ha domu. siti. Kakšna bo končna vsebina premirja—bomo videli. Ni varno, da bi se napovedal v naprej točni datum, kdaj se bo premirje podpisala. S to rezervo se od strani zavezniške komande napoveduje optimistično, da bo na Koreji končno le prišlo do premirja. Pač pa so vojaški poveljftiki zgovornejši v tem, kaj bo nastopilo po premirju na Koreji. Sovražnosti se bodo ustavile 12 ur potem, ko bo dan podpis na listino o premirju; v 72 urah sc bodo oborožene sile umaknile iz sedanje frontne linije nazaj na takozvano demarkacijsko črto. Rešila se bo usoda 8,000 se verno korejskih in 14,000 kitajskih vojnih ujetnikov,, katerim predsednik Rhee ni dal še svobode in jih ni spustil iz taborišč za vojne ujetnike. Vsi ti so se iziavili proti temu, da bi se vrnili na svoje domove. Komunisti jih bodo skušali prepričati, da je za njih najbolje, če se vrnejo do mov. če se ti ujetniki ne dajo pregovoriti, bo o njih usodi od ločala najprvo mednarodna ko misija, končno pa organizacija Združenih narodov. Zavezniki bodo skrbeli za to, da bo tudi južna Koreja spoštovala določbe o premirju. Tudi iužne korejske čete bodo ustavile sovražnosti in se pomaknile kršili premirje, jih ostaU zavez niki v ničemur ne bodo podpirah v tej akciji. Če pa bodo nastopili komunisti zoper južne Korejce s protiakcijo, se bodo zavezniki držali določil premirja. Zavezniki bodo nudili osebno varnost vsem članom mednarodnih komisij, ki pridejo na Korejo in dali na razpolago policijsko varnostno službo. To tudi delegaciji Indije, ki je določena za to, da straži taborišča, predsednik Rhee pa jim grozi, da jih bo nagnal, češ, da je Indija simpa-tizerka komunizma. Dva še nista dvojčka! PERUGIA, Italija, 20. julija— Alfredo Mancia, star 30 let, je prišel iz dežja pod kap. Bil je poročen osem let, pa v družini ni bilo otrok. Navezal je spolne odnošaje do neke druge ženske, pa je hotel slučaj, da sta postali nosni ob istem času tako njegova zakonita žena, kakor prilež-nica. Obe ste porodili otroka letošnjega februarja. Alfredo Mancia ni bil v zadregi in je dal registrirati oba novorojenčka kratkomalo kot dvojčka. Porod se je izvršil istega dne in Mancia je torej pri registraciji izrabil to okolnost. Sleparija pa je bila odkrita. Mancia je bil obsojen na dve leti in dva meseca zapora, kar pomeni, da bo sedaj za nekaj časa—sam, brez otrok in Žensk. Kako so zadolžene Združene države; \ zadolževanju je napraviti konec? Podpis premirja — v soboto PANMUNJOM, 21. julija—V Tokiju se je razširila vest, da bo premirje na Koreji podpisano to soboto. Vest se uradno ni potrdila. Fronta se je zopet stabilizirala. Vzhodna meja demilitarizirane zone je od skupne komisije, ki določuje te meje, določena. Druge komisije delajo nepretrgoma in se o tem delu smatra, da utegnemo biti res pred premirjem. Južnokorejska vlada utegne delati nesporazume. Pravi, da čaka iz Washingtona popolno garancijo, da bo prišlo do zedi-njene Koreje, če te garancije ne dobi, zna spremeniti svoje stali- nazaj iz frontne linije v času, j šČe do premirja. Srebrna poroka Prošlo soboto sta v krogu svojih sorodnikov in obilnih prijateljev obhajala poznana Mr. in Mrs. Fred Martin iz 21870 Tracy Ave. svojo petindvajsetletnico srečnega zakonskega življenja. Proslava se je vršila v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slavljencema kličemo: Živela še na mnoga leta! Pozdravi Pozdrave iz Prince George, Britske Columbije, Canada, pošiljata Fani in Joe Zakrajšek iz 15316 Ridpath Ave., ki pišeta, da se bosta domov grede ustavila tudi v Vancouverju, državah Washington, Portland, Oregon, itd. VAŽNA SEJA REPUBLIKANCEV POD VODSTVOM EISENHOWERJA WASHINGTON, 20. julija—Danes so se posvetovali republikanski voditelji kongresa s predsednikom Eisenhower jem o dolgovih zvezne vlade. Šlo je za misel Eisenhower j a, da se postavi z zakonom določena višina, preko katere bi se Amerika v nobenem slučaju ne smela zadolževati. Ta višina naj bi bila $275,000,000,000, kolikor približno znašajo že sedaj zvezni dolgovi, oziroma točno $272,400,000,000. Eisenhower jeva administracija se je namreč v zadnjem tednu zopet zadolžila, kakor se je zadolževala poprej e. Vprašanje javnih dolgov je' nedvomno pereče vprašanje, vendar pa ni povoda za kako razburjenje. Finančni strokovnjaki trdijo, da Amerika lahko poplača svoje dolgove v 25 letih, seveda pod pogojem, da ne pride ne do notranjih, ne do zunanjih motenj, ki bi ovirale normalni gospodarski razvoj. Da bo slika o ameriških dolgovih kolikor toliko jasna za naše čitatelje, naj navedemo naslednje: Kakor privatni dolgovi, so tudi državni dolgovi znak, da se z rednimi dohodki, pri državi gre za razne vrste davkov, ne shaja več. Treba je seči po posojilih, ki so ali notranja, torej jih da državljan iz lastnih sredstev, ali pa so zunanja, torej jih da kaka tuja država. Ameriški dolgovi so notranji. Dolgove pa povzročajo izredni elementarni dogodki, izredne finančne investicije, izredni zunanji .dogodki, kot so vojne in z njimi združeni stroški. Glede notranjih investicij, to ]e nalaganja denarja v javne zgradbe, ceste, vobče prometna sredstva, glede kritja stroškov za popravo nesreč po elementarnih nezgodah, glede javnih naprav, ki naj te nesreče v bodoče preprečijo ali pa vsaj omejijo, velja načelo; Ker bodo vse te naprave služile tudi bodočim rodovom, naj tudi ti rodovi delno prispevajo k stroškom, ko bodo vračali najeto posojilo. Začetek našega zadolževanja Pred prvo svetovno vojno Združene države niso poznale javnih dolgov. Javni dolg ob nastopu predsednika Wilsona je znašal le eno milijardo, ta dolg pa se je vsled prve svetovne vojne in z njo združenih stroškov povečal na $26,000,000,000. Doba po prvi svetovni vojni je bila za Ameriko v gospodarskem smislu precej dobra, polna konjukture, pa tudi špekulacije. Te špekulacije so trajale do leta 1929, zvezni dolg pa se je znižal v tej dobi za $7,000,000,000. Nastopila je velika depresija, za ozdravitev katere je bilo treba federalne pomoči, javnih investicij ter splošne reorganizacije federalne administracije v bančnem, trgovskem, delavskem in agrarnem pogledu. Federalna blagajna je za kritje teh stroškov morala najeti notranja posojila pri bankah in velikih zavarovalnih družbah. Nastopila je druga svetovna vojna, ki je povzročila bremena in stroške naravnost v bajeslovnih številkah. Federalni dolg se je začel vrteti okrog $250,000,-000,000, deloma navzgor, deloma navzdol in se sedaj govori o številki $275,000,000,000, ki naj se na noben način ne prekorači, marveč naj se začne s politiko zniževanja dolgov. Kdo je odgovoren za dolgove? Vsi ameriški dolgovi so se najemali z odobritvijo kongresa. V kongresu pa pridemo do zakona, če je zanj podana potrebna večina. Od leta 1920 do leta 1932 so imeli republikanci tako pred-sedništvo, kakor tudi večino v kongresu. Pokojni predsednik Franklin Roosevelt je imel nesporno kongresno večino proti sebi, kakor jo je imel tudi Harry Truman. Leta 1946 so dobili republikanci večino v spodnji zbornici, kakor v senatu, podpirali so jih pa redoma tudi demokrat-je iz juga. Pri volitvah v letu 1948 so imeli republikanci v senatu 54 in v spodnji zbornici 263 mandatov. Torej zopet večino kongresa. Znano je, da se je predsednik Truman zoper to večino stalno boril; toda pri vprašanju državnih dolgov je važno dejstvo, da kar je večina kongresa odobrila, je bilo pač odobreno. Strankarska kritika ameriških državnih dolgov, če naj bi bila ta kritika s finančnega in državnega stališča sploh upravičena, bi šla tako na račun preje republikancev, kakor pa demokratov. Napovedi tajnika Humphreya Zakladni tajnik Humphrey napoveduje za proračunsko leto 1954 dobro leto. Federalni dohodki da bodo znašali 68 in pol milijarde dolarjev ali za $3,300,-000,000 več, kakor pa v preteklem proračunskem letu. To povišanje dohodkov bo šlo na račun večjega dobička ameriških korporacij, pa tudi na račun večjega splošnega dohodka. Še nekaj je značilno za tako imenovano davčno moralo ameriških davkoplačevalcev. Vsaj na splošno vzeto, kjer ne gre za davčne intrige in izmikavanje plačevanja davkov od strani ameriškega pridobitnega sveta, ki ima za to posebno davčne strokovnjake. V letošnjem proračunskem letu so davkoplačevalci preveč plačali, tako, da je morala federalna blagajna plačati nazaj na vsak dolar plačanega davka pet centov. Skupno $3,151,000,000. Vsekakor zanimiva ugotovitev. Taft na okrevanju NEW YORK, 20. julija—Oliij-feki senator Robert Taft bo moral po nasvetu zdravnikov odložiti svoje politično delovanje na prihodnji januar 1954. Do tedaj mora biti na okrevanju. Repubhkanci v kongresu, predvsem pa v senatu naglašajo, da je njegov namestnik senator Knowland iz Californije sicer dober politik, ni pa pravo nadomestilo za Tafta, ki da ima več zakonodajne in taktične prakse v kongresu. Republikanci so si na jasnem, da je leto 1954 volilno leto kongresa, na volitve pa se je pripraviti. Pripraviti tudi s tem, da se volilstvu pokaže kaj so republikanci v enem letu svojega vladanja v kongresu napravili. Republikanci čutijo, da se ne morejo sklicevati na to, da so izpolnili dane volilne obljube, pa se že sedaj sklicujejo na odsotnost Tafta iz senata, kar naj bi delno opravičevalo njih eventualni poraz pri votlitvah. Senator Taft je vodja republikanske večine v senatu, kjer je sedaj 48 republikancev, 47 demokratov in eden neodvisen— senator Morse iz Oregona. VLEKEL JE ZA NOS NA VSE STRANI BONN, Nemčija, 21. julija— Danes se je začel pred tukajšnjim sodiščem proces zoper Hermanna Meineckerja, ki meče čudno luč na nemški pridobitni svet. Hermann Meinecke je zvabil od raznih nemških podjetnikov, menda je celo udeležena za-padno nemška vlada v Bonnu, $332,00 pod pretvezo, da bo začel z industrijo umetnega izdelovanja diamantov. Javil je nemškim industrij-cem, da je znašel formulo, da se bodo ti diamanti na umeten način izdelovali, da bo ta produkcija donašala na leto $7,140,000 dobička in da je treba pač začetnih investicij. Meinecke je v resnici zbral potrebno vsoto, to- da o produkciji umetnih kamnov ni bilo ne duha ne sluha. Meinecke se je poslužil tudi drugih nepostavnih sredstev kot na primer napeljavanja h krivemu pričevanju. Tudi to obtožbo ima sedaj na hrbtu. Zastopnik zapadno nemške vlade je hotel pomiriti nemško javnost z izjavo, da vlada ni dala Meinecku na razpolago nobenega denarja. Ali je to res ali ne, bo pokazal proces. Kdo pa je v resnici Meinecke? Krojač, ki je na nočnih tečajih baje študiral iznajdbe; bil je policaj, privatni detektiv, pa tudi uslužbenec britanskih okupacijskih oblasti v Nemčiji. "amerika" na japonskem TOKIO, 20. julija—Pri zadnji povodnji, ki je prizadela kraje južno zapadno od Tokija, je bila* prizadeta tudi vas z imenom Amerika. Vas ima svojo edinstveno zgodovino. Ker hiše stojijo na vzpetini, jih voda ni dosegla in odnesla in so ostale take, Isot so jih zgradili "Amerikan-ci." Pred kakimi 60 leti se je vse prebivalstvo bivše naselbine, kakih 1,500 po številu, izselilo ali v Kanado, ali v Združene države severne Amerike. Nekaj od njih se je vrnilo nazaj na Japonsko, njihovi potomci so sedanji vaščani vasi, ki se je krstila za Ameriko, jih je pa le še 500 po številu. rekord igranja na pianu PORT RUSH, Irska, 20. julija —Marie Ashton je igrala brez prestanka 133 ur na piano. Med časom igranja je popila 107 čaš čaja in povžila precej vitaminskih pilul. Za sebe si lasti svetovni rekord nepretrganega igranja na piano. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays " SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For'Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter AprU 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 V ČEM SMO SI LAHKO EDINI (1) 1. v notranjem življenju Amerike in v spoznavanju njene družbe, med katero živimo sami. Vsi poznamo ime Tomaža Jeffersona. Ameriško javno življenje je v znatni meri zunanji odraz njegovega duha. "Pridiguj, moj dragi prijatelj, in vodi križarsko vojsko zoper ignoranco. Ce kakšen narod misli, da bo neveden in istočasno svoboden v času civilizacije, potem pričakuje nekaj, česar nikdar ni bilo in nikdar ne bo. Samo s spoznavanjem stvari lahko postanemo dobri in ostanemo svobodni. Boljši so časopisi brez vlade, kakor pa vlade brez časopisov. Toda časopisje naj bo stvarno in šola za veliko vzgojo naroda." Med mnogimi pravili, ki jih je dal Jefferson je tudi gornje pravilo. Gre za to ali je mogoče na naši strani skupno spoznavanje ameriškega javnega in družabnega življenja, gre ameriško notranjo politiko na splošno vzeto, s tem pa za tiste oblike, v katerih se ta politika pojavlja, z drugimi besedami za politične stranke. Od naše strani so se slišali večkrat razni ugovori zoper obstoječe ameriško politično življenje. V teh ugovorih pa se redoma zrcali neka dedšoina, ki smo jo prinesli iz političnega življenja starega kraja. Kakor da se naj svet meri po enem kopitu, kakor da naj bi življenje narodov in držav povsod enotno! Mnogim v naših vrstah je politična orientacija težka in mislijo, da se po nujnosti razmer morajo počutiti v tem ameriškem političnem življenju nekako tuje. Mnogi so razočarani, ker ne morejo uveljaviti svojih političnih idej bistveno prenešenih iz stare domovine, ker ni politične organizacije, katera bi jim pomagala, da ideje postanejo dejstvo. Ali ni mogoče najti skupne formule presojanja ameriškega življenja, ali ni mogoče priti do neke velike idejne skupnosti, namreč v tem smislu, da znamo izhajati iz pravilne točke in prihajati do edino pravilnih zaključkov? Postojmo samo pri besedi progresivnost, v tipično slovenski besedi naprednost. Nasprotje je nazadnjaštvo. Ce vztrajamo pri pojmu, ki ga je imela ta beseda v starem kraju, potem pridemo do boja klerikalizma in antiklerikalizma, gremo nazaj do tiste dobe, ko je v bivši avstro-ogrski monarhiji nastal in se razvijal liberalizem, ki je imel glavno tarčo—borba zoper klerikalizem! Tako kleri-kalizem, kakor antiklerikalizem je imel tudi v starem kraju razne struje in barve. V Ameriki so bili in so še progresivni elementi. Toda z izrazom progresivnosti Amerikanec ne misli na noben liberalizem ali klerikalizem v starokrajskem smislu, marveč na resnično naprednost. To je, da naj se v javno življenje uvedejo novi sodobni momenti, naj se v javhem in družabnem življenju realizirajo ideje, ki jih narekujejo potrebe sedanjega časa. Teoder Roosevelt je bil n. pr. republikanec, pa je potem ko ni dobil nominacije svoje stranke za predsedniškega kandidata, s svojimi prijatelji ustanovil lastno progresivno stranko in z njo leta 1912 kandidirali ter zbral za sebe okrog pet milijonov glasov. Progresivno gibanje lahko opazimo pred Rooseveltom in za njim in končno je bil tudi Franklin D. Roosevelt izrecno progresiven človek v ameriškem duhu, ker je znal spraviti v aktivno življenje tiste toke ameriškega življenja, ki so bili izvedljivi, a jim nihče ni odprl vrat za vstop v realni svet. S tega vidika, če gledamo na progresivno stran s stališča Amerike, bo progresivnost postala stvarnost, in se v tej točki lahko brez nadaljnjega zedinimo. _ _ Mnogi med nami pogrešajo politično stranko, ki bi spodrinila eno izmed obstoječih, ali demokratsko ali republikansko. Recimo, da naj bi se uveljavila socialistična stranka, v tej stranki pa bi potem bilo možno aktivno življenje in aktivno sodelovanje. Ali pa naj se taka stranka uveljavi poleg do sedaj obstoječih dveh strank kot tretja politična stranka! To mišljenje ni tako osamljeno in tudi ni nenavadno. V tolažbo tistim, ki gojijo to misel, naj navedemo teoretiko angleške laboristične stranke profesorja Laskija, ki se čudi, kako da se ne more prenesti sedanji angleški dvotirni sistem tudi v Ameriko, to je, s stranko konservatizma in s stranko socializma. L.C. Društveni piknik druš. V boj ši 53 SNPJ CLEVELAND, Ohio —Nahajamo se v sezoni piknikov in tako prihajamo ponovno pred vas s prijaznim vabilom na naš društveni piknik v nedeljo, 26. julija na izletniških prostorih SNPJ. V prvi vrsti je to apel na članstvo društva V boj, št. 53 SNPJ, da se sleherni član udeleži, saj to je moralna dolžnost vsakega. Vabi pa se članstvo SNPJ v Clevelandu in okolici na splošno kakor tudi vse prijatelje naše organizacije SNPJ, da se tega piknika udeleže. Kaj je prijetnejšega kot, da se enkrat v tednu, to je na nedeljo popeljete na deželo, kjer se izognete mestnega prahu in vročine. Prijeten prostor na deželi je lepo razvijajoča se farma SNPJ, katero lastuje Clevelandska federacija SNPJ, katero tvori 28 društev. O pikniku ni treba posebej povdarjati, da za vesele in raz vedrila željne posetnike je vedno dovolj zabave. Med Vbojčani pa se to vedno dobi. Odborniki bomo skrbeli, da vam ne bo dolg čas, ter da se boste tudi okrep-čili z raznimi dobrotami. Odločite se torej, pridite prihodnjo nedeljo, 26. julija na izletniške prostore, kjer boste lahko prebili prijetno razvedrilo v hladni senci košatih dreves. Od vsakega pa je odvisno, kako se bo zabaval, ali na plesišču, ob kramljanju ali debatiranju med znanci ali kakorkoli že mu ugaja. Na gotovo in veselo svidenje vas še enkrat vabim — pridite vsi in vse! Joseph F. Durn, tajnik. N. B.—Naproša se vse tiste, ki imajo svoje avte in so namenjeni na piknik, da bi ustregli tudi svojim prijateljem, kateri nimajo avtov in bi šli radi na piknik, da jih pripeljejo s seboj. Posebno se apelira na člane društva, ki imajo prostor na avtu, da bi se ustavili pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. in pobrali take, ki bi tam čakali za prevoz. Vsekakor pa se apelira na vse, ki nimajo avtov, da si skušajo v naprej preskrbeti prostor na avtu s kakim znancem, da tako gotovo pridete na prostor piknika. NESREČNA JAPONSKA TOKIO, 19. julija—Pokrajine južno-zapadno od prestolnice Tokia, so prizadete po povodnji. Vlada trdi, da gre za eno največjih vremenskih nesreč—poplav v novejši japonski zgodovini. Nesreča je tem bolj občutna, ker je povodenj zalotila prebivalstvo večinoma v spanju. Za enkrat so našli okrog 1,000 trupel. Podivjana voda je odnašala hiše proti Pacifiku. Sanitarni in lični predmeti Ni baš dolgo tega, ko se je samo ob sebi smatralo enostavno imeti nesanitarno posodo za odpadke in spleteno žično košaro za sežiganje smeti zadaj na dvorišču. Ta dva neprivlačna komada se zadnje čase kaj hitro odmika-ta novim avtomatičnim plinskim napravam za odpadke. Z moderno avtomatično plinsko opremo za odpadke, -se hitro in za stalno iznebite odpadkov in smeti. V moderni plinski napravi za odpadke se hitro sežge vse odpadke, mokre, suhe ali napol mokre in napol suhe. Družine, ki si sedaj dajo delati nove hiše, imajo v vidiku te nove naprave. Oni si želijo lepo cvetje in grmičevje na prostoru, kjer se je preje nahajala nevšečna posoda za odpadke. Med temi najnovejšimi napravami je izdelek Gasinator, katerega izdeluje tukajšnja Adams Manufacturing družba. (Oglas) Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE POTEMKINOVE VASI Koncert v prosti naravi CLEVELAND, Ohio —Tu v Clevelandu imamo veliko pevskih zborov. Vsak zbor priredi koncerte in druge prireditve sam zase po nekajkrat na leto. Za letos so se pevski zbori, ki jih poučuje g. Anton Šubelj, oprijeli ideje, da priredijo skupen nastop kot na primer pevski festival na prostem. Zbori, ki bodo sodelovali na tem festivalu so: Slovan, Adrija, Triglav in Glasbena Matica. Prireditev bo v nedeljo, 23. avgusta na izletniških ""prostorih SNPJ na Chardon in Heath Rd. Več o tem se bo še pisalo od posameznih zborov, saj ima vsak po enega poročevalca. Jaz vabim v imenu zbora Triglav. Pridite na ta koncert, ne bo vam žal. Pevci se že pridno pripravljajo in delujejo, da bodo posetni-kom nudili par ur lepega duševnega užitka. Ker vsak rad pohiti v prosto naravo tekom vročih poletnih dni, kaj si morete poleg še več privoščiti, kot da poslušate krasno petje. Odločite se že danes, da boste v nedeljo, 23. avgusta navzoči na pevskem festivalu na farmi SNPJ. Vi boste uživali, pevci, ki se potrudijo dati lepo razvedrilo, bodo pa tudi hvaležni, da jim poplačate trud z vašo udeležbo. Na skupni koncert vabi Anna Jesenko. Žalostna vest CLEVELAND, Ohio—Naznanjam članicam društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, da smo v teku enega tedna izgubile dve članici, in sicer Frances Pe-trovčič, katero smo danes spremile na pokopališče, in našo ustanovno članico Mary Maizel. Pogreb sestre Maizel se vrši v četrtek, 23. julija ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Da izkažemo naši ustanovni članici zadnjo čast, prosimo vse članice, da pridejo v sredo zvečer ob osmih v Zakraj-škov pogrebni zavod, ter v četrtek zjutraj, da se pa po možnosti udeležite njenega pogreba. Josie Zakrajšek, tajnica. PROPAGANDA IZ FRANKFURTA FRANKFURT, 19. julija — Ameriške oblasti zbirajo tujsko legijo, katero so krstili za Modro legijo. Za to legijo se vrši radijska propaganda za tiste v državah za železno zaveso, ki hočejo pobegniti in se s to legijo boriti zoper komunizem. še so usmiljeni ljudje! TOLEDO, 19. julija—Carolyn Jeremy, stara 13 let, je bolna na sladkorni bolezni. Predpisano ji je bilo, da se vozi na kolesu in to več ur na dan, da z naporom in z potenjem o(5pravi odvišnost sladkorja. Deklici je bilo kolo ukradeno. Tatvina je prišla potom časopisja v javnost. 35 oseb se je javilo pripravljenih, da Carolyni pomaga z novim kolesom. Pet koles je bilo Ž3 pripeljanih na njen dom. Mati Carolyne si je obdržala dva od njih za mlajša otroka. Druge je dala sosedovim otrokom. Med onimi, ki so darovali kolesa, je tudi neka 30 let stara žena, ki tudi sama trpi od svojega 15. leta dalje na sladkorni bolezni. FRANCOZINJA LEPOTICA SVETA Pri mednarodni tekmi za lepotico sveta v Long Beachu v Californiji, je zmagala 18-letna Francozinja Christine Martel, doma iz Pariza. Martel se bo posvetila filmski karijeri. Druga za njo je Amerikanka Myrna Lope iz Mehike, in peta Maxine Morgan, doma iz Avstralije. Nagrajena francoska lepotica je dobila športni avtomobil, vreden $3,200, in uro zapestnico, vredno $2,500. OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI Ste že slišali o njih? Veste, kje so te vasi? In od kdaj so na svetu ? Potemkin je bil znan ruski general. To je bilo v času, ko so vladali se carji. To je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Kakor imajo vsi ljudje svoje muhe, tako so jih imeli tudi ruski carji. In izmislil se je eden izmed njih, da bi šel rad med narod—da se prepriča o delu, katerega izvršujejo njemu podložni in odgovorni funkcionarji. Ko se je to izvedelo, je zagibalo vse povsodi. Popravljali so ceste, orali polja in kar je bilo najvažnejše, začeli so postavljati vasi, kar na platno. Torej niso bile to resnične vasi, ampak samo naslikane. A izdaleč so se videle, kakor zares. Zgodovina ne pove, če je car pronašel to pote-go. Prišle so torej te vasi in odšle—ohranile so se samo v zgodovini kot Potemkinove vasi. In kadar se kdo nameni, da Roga potegne ali preslepi, pravimo, da postavlja Potemkinove vasi. Bili so časi, ko je bilo med nami vsepolno takih vasi. Veste sami, koliko Jednot in Zvez smo imeli svoje dni. Pol ducata velikih, pol ducata malih in potem še vsepolno samostojnih. Živele so nekaj časa kakor kresnice v julijskih večerih. A prišel je konec, navadno tih—zakaj mi ne slišimo radi slabih stvari med nami. Nismo iz tistega blaga, da bi rekli: resnica na dan—kaj je naš položaj. Kdo ga je zakrivil? Kar tiho smo bili vsak zase—pa se je pozabilo. Bili so zopet časi, ko je bilo listov med nami—kaj bi rekel, pol preveč. Pet—šest dnevnikov, tedniki, po par mesečnikov in za navrh: nekaj koledarje^. Po teh zadnjih mi je še vedno žal. Posebno zato, ker bi bili lahko živeli, če bi bili prišli pravim in zmožnim ljudem v roke. Tisti, ki so jih izdajali, niso iskali po-tev in sredstev, kako bi se ohranili. In tako so zaspali kar mimogrede. Nikdo jih ni omenil, nikdo vprašal po njih. Nehote mi prihaja na misel položaj naših listov. Večkrat sem že pisal o njih, ko sem ugibal, kako dolgo bodo živeli. Zdelo se mi je, da bo okoli leta 1950 postajal položaj resen. Res je, da so nekateri komaj vidno izginili, ostali so pa začeli boj za obstanek. Prišel je čas, ki je prinesel nove razmere. In v teh raz merah je začelo biti življenje naših preostalih listov dokaj nevarno. Vsak dan je boj za obstanek. Žrtvuje se nekaj ljudi, imajo dosti dobre volje, a ne verjamem, da bi zmagali ali vsaj rešili svoje. Je tako—prišli smo v dobo milijard. Kar je velikega, postaja še večje. Kar je majhnega, nima niti časa, da bi postalo še manjše. Kar na hitro izgine, pa je konec. Ih v tem vrtincu so naši listi. Tepe jih usoda od vseh strani. Vse se draži. Dolar je izgubil polovico svoje vrednosti. Eni trdijo, da še več. Za vzgled navajajo znano revijo The Saturday Evening Post. Do časa, ko smo začeli noreti, je bila po 5 centov. Danes je 15 centov. To se pravi, da je dolar padel vsaj v nekaterih slučajih za dve tretjini svoje nekdanje vrednosti. To je ena. Druga je pa to, da se vrste naših ljudi vedno bolj krčijo. Bili so časi, Jto je imel postavim Glas Naroda za časa Hansen iz Chicaga, tretja Kinu ko Ito, Japonka, četrta Bertha vojne do dvajset tisoč naročnikov. Danes ne verjamem, da jih je več kakor pet tisoč. To bi se reklo: vseh skupaj vzeto. Kdor ae poslovi od tega življenja, ne pusti nobenegu potomca ali soseda. To je največji vda-rec, ki nas je zadel. Dokler sp bili naši ljudje, smo imeli vsaj I upanje, da se lahko popravi. Zdaj ni niti tega več. Kakor gorski ledenik, lezemo proti svojemu koncu. Tihi smo med sabo in vsak zase trpi enako usodo. Pravijo, da dokler je življenje, je vsaj upanje, da se kaj premeni. Toda pogoj je ta, da se dela na tem. Samo ne pride od nikoder. Iz neba nam ne pada mana m tudi prepelic ni od nikjer. Torej poizkušajmo, če bomo kaj dosegli. Ce vse gre, bomo imeli vsaj zavest, da smo se borili. Ampak treba je začeti takoj. Danes smo ameriški Slovenci kakor človek v zapečku, ki je vdan v svojo usodo, rekoč: kar pride pa pride. Kdor je zadovoljen s tem, je dobro, kdor ni, naj stopi v vrste večnega življenja in začne boj z nami. Izgubiti nimamo nič—pridobiti pa vse. Prvi poiskus bi začeli z Enakopravnostjo in Prosveto. Sta oba malo prikrajšana dnevnika jako enakih smeri. Do zdaj sta šla vsak zase in sta prišla do točke, koder gre voda čez jez. Oba lista imata težko stališče. Nehote se sili človeku vprašanje; ali bi ne mogli teh dveh listov združiti v enega? Ali bi se ne moglo dveh majhnih tiskarn spraviti pod eno streho? Da, združenje je mogoče in po mojem mnenju edina rešitev vsaj za dogledni čas. Toda iti moramo na delo s pozitivno nalogo: delo za združenje. Kdor gre proti cilju, zmaga vse. Kdor gleda na ovire, je izgubljen, predno začne s svojim delom. Nikar ne začnimo s tem, da je vsak začetek težak. To pravijo samo ljudje, ki se radi ognejo vsakega dela. Vse gre, če človek hoče. Ne rečem, da gladko ali popolno—gre pa vendarle. Kar točko za točko se rešuje, pa jih je vedno manj. Kaj bi bil torej začetek? Dober in zmožen odbor. Majhen odbor, recimo največ po tri od vsakega lista. Nedavno sem čital o človeku, ki je rekel, da se ne boji velikega odbora treh ljudi, pod pogojem, da je eden izftied teh redno bolan, drugi pa, da je poslal svojo resignacijo notri. Kakorhitro bi bil voljen odbor, bi bilo treba vsprejeti skupno bazo ali podlago, ki bi se glasila nekako tako-le: Ta odbor šestih mož je bil izvoljen z edinim pamenom, da združi oba dnevnika, to je Enakopravnost in Prosveto v skupen list na podlagi tistih idej in temeljev, kakor sta jih za^edovala oba lista od svojega početka pa do danes. Jaz ne rečem, da bo to hitro ali lahko delo. Ampak, če dela odbor v principu, da hoče nekaj doseči, je gotovo, da bo tudi dosegel, če tako ne, pa tako. Združiti oba lista, ne pomeni, da bo bodoči skupen list baš nekaj takega, kakor sta bila prejšnja lista vsak zase. Do zdaj sta izhajala po petkrat na teden. Mogoče bi bilo dobro, če bi se izdajalo skupen list po trikrat na teden. Bil bi seveda lahko še enkrat večji, kakor sta zdaj oba vsak dan. Je tako—prva stran lista so pred vsem svetovne novice, kar nima nobenega pomena za nas. Mi dobimo vse novice iz ahgleških listov še tisti dan, ko izidejo. Pravijo, da ni nobena stvar tako mrtva, kakor včerajšnji list. Torej bi bilo po mojem mnenju odveč izdajati zopet dnevnik v miniaturi, kakor sta lista do zdaj. Ni seveda s tem rečeno, da bi list ne priobčal svetovnih novic, ampak ne v obliki sedanjih dnevnikov, pač pa nekako tako, kakor jih prinaša znani tednilt Time. To je izvrstno urejevan in splošno informativen list, ka-koršnega nismo mi nikdar imeli. Naravno je, da bi moral Wti bodoči list v Clevelandu in nikjer drugje no. Cleveland je itak nekako središče slovenskih listov. ker je to kraj, koder so naše tiskarne. Apeliram na vse naše ljudi, naj aktivno posežejo v to našo bodočnost in sicer takoj. Nevarnosti so tukaj vsak dan in čim . delj se odlaša z združitvijo, toliko večja nevarnost je za nas. Mi smo živi samo, če imamo živ naš tisk. Če tega izgubimo, smo izgubljeni tudi mi. Niso to lahka vprašanja in čim delj jih odlašamo, toliko težja postajajo. Veste, mi smo dokaj lahkomišljen narod. Po listih je vsepolno kolekt, ker bi stari kraj rad postavil spomenik v vsaki vasi na račun ameriških Slovencev. Ce bi vedeli, koliko znoja se drži vsakega dolarja, bi tudi tam vsaj deloma razumeli naš položaj. Bo kdo rekel: to ni nič. Ko-lekte so prostovoljne, kdor noče dati, pa naj ne da. Veste, pa to ni res. Vsak narod ima svoj narodni davek, s katerim podpira tisto, za čemur narod stremi-ni samo to, kar narod da. Večkrat vidite po cele kolone imen. Te kradejo nam dragocen pro' stor v našem časopisju. Mesto da bi imeli kaj dobrega in v splO' šno korist namenjenega, pa taffl kolekta, na tretji strani prošnja rojaka, ki tvori sam ves odbor samo zato, ker je slučajno dom^ iz Kozje dumpe. List se boji zamere. Urednik izkuša ustreči vsem ljudem. Zato vsprejme in priobči včasih take stvari, da je groza. En rojak nekje na py zabljenem zapadu rešuje naso demokracijo, zadeve v Rusiji m Jugoslaviji. Drugi pride z razpravo o znanosti, umetnosti in lepoti. Tretji odgovarja nekemu dopisniku, kakor da je on tista avtoriteta, ki odloča in ne urednik. Človeka boli, ko vidi, da vse naše delo v naši novi domovini ni toliko vredno, da bi bilo kj® kdaj omenjeno v starokrajskih publikacijah. Navsezadnje sm" marsikaj ustvarili, ^2" tudi nimamo podkovanih avtoritet kakor stara domovina. Pa si pravim sam sebi—kaj pa hočejo prinašati od nas, ko nam kakšen navdušen dopisnik vse P®' dere. On se podpiše pod svoje lastno blago—bilo dobro ali ne, pravilno ali napačno. Urednik 3® rešen-—vse drugo bo pa pozabljeno. Torej, na delo—za zares, bre* izgovora in odlašanja. ZadnJ' čas je, da uredimo naš tisk-predno nam pridrve viharji, ki bi podili in zabrisali vse. Na de lo—bratje! Ameriške družine PRINCETON, 19. julij^'T Gallupov zavod za raziskovanj® javnega mnenja se je bavil ^ vprašanjem naraščanja svetovnega in ameriškega prebivalst^^ po družinah. Od leta 1940 dalje je bilo oP& žiti v svetu veliko pomnoževa nje prebivalstva, s tem pa spi" šno tendenco za družine, ki iiTfiajo več otrok. Zadnje razisk" vanje po Ameriki pa je izkaza ^ nasprotno tedenco, da družin® več otroci niso splošen poJ* ^ Zanimiva jc ugotovitev te ank® te. Za družino z enim otroko je samo en odstotek vprašan' ' za dvoje otrok se je izreklo 2"^^ za tri 30'/ , za štiri 29%, za yedem in za šest ali še več Ic P odstotkov povprašanih. KJE SO VZROKI LETALSKE NESREČE WASHINGTON, 19. julija Radi zadnje velike letalske ^ sreče, ki se je pripetila v Flo^ v bližini Miltona zadnjo so ■idi iboto in ki so označuje kot ena težjih letalskih nesreč—s^fir se jih je namreč ponesrečilo oseb—se je začela preiskava-se bo precej zavlekla. Letalo ilctu-živ- je ponesrečilo kmalu po vz Samo pet oseb je ostalo pn 1 jcnju: trije med njimi se hajajo v kritičnem zdrav® nem stanju, vseh pet prcživ® pa se zdravi v bolnišnici. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ODKOD VZDEVKI AMERIŠKIH DRŽAV? 4udje imajo navado dajati ^evke (priimke) svojim sose-oin ter drugim krajem in deže-Tako so tudi ameriške dr-dobile svoja posebna ime-po katerih so med ljudmi toane skoro ravno tako do-I'o. kakor po svojih pravih ime-Država New York na pri-je pogosto označena v tisku ^ €MVe BtLOOP NOW: Give HAgaln and Again! I Raznoterosti Prvi vojni dopisnik je bil Julij Cezkr (100 do 44 pred našim štetjem). Po bitkah je pisal vojna poročila in jih pošiljal senatu. V zgodovini je znano njegovo kratko poročilo, ki ga je poslal senatu iz Male Azije in ki se je glasilo: "Prišel sem, videl in zmagal." (Veni, vodi, vici.) Pozneje, leta 59 pred našim štetjem, je Cezar izdajal v Rimu uradni list, ki se je imenoval "Dnevi dogodki mesta" (Acta diurni urbis). V prihodnjih 26,000 letih bo v Evropi in na vsej severni po-luti čedalje topleje, potem pa se bo začelo podnebje spet ohlajati. Vzroki teh vremenskih sprememb v prihodnosti so isti, ki so povzročili ledeno dobo: spremenljivost zemeljske poti in nagiba zemeljske osi. V prihodnjih 50,000 letih, pa po mnenju geologov in zvezdoslovcev ne bo hujšega vdora mraza, niti nevarnosti, da bi se ledena doba ponovila. + Po statističnih podatkih se v Jugoslaviji fantje ženijo največ v 23. in 24. letu starosti, dekleta pa može z 19. in 20. letom. Ti podatki se nekoliko spremene, če posebej pogledamo mestno in kmečko prebivalstvo. Na kmetih se največ fantov oženi med 19. in 21. letom, deklet pa med 18. in 19. letom. V mestih je nekoliko drugače samo glede deklet, ki se može največ med 21. in 22. letom. Fantje se najbolj zgodaj ženijo v ožji Srbiji in na Kosmetu, najpozneje pa v Sloveniji, v ostalih republikah pa, kot rečeno med 18. in 19. letom. Ime Bačka izvira od imena Bačka Medja. Bačka Medja pa od nekdanjega mesta Bača, ki je zdaj navadna vas ob železniški progi Sombor—Bačka Palanka Bač je bavarska beseda. Sonce zelo pogosto izbruhne izredno vroče pline, največkrat vodik in helij. Zvezdoslovci so mftoge takšne izbruhe fotografirali. Ob nekem izbruhu, ki so ga fotografirali skozi specialne teleskope v ZDA, je Sonce bruhnilo pline 700,000 km visoko. PRIDOBIVANJE ZLATA NARAŠČA Na vsem svetu so lani pridobili 26.4 milijone unč (unča je 31,104 g) ali kakih 834,000 kg zlata. V primerjavi s predlanskim letom je pridobivanje zlata lani naraslo za 400,000 unč, od 1. 1950 na 1951 pa se je skrčilo za 550,000 unč. Natančnih podatkov o pridobivanju zlata v Sovjetski zvezi nimamo, strokovnjaki pa pravijo, da je odpadlo nanjo 2 milijona unč. To bi nasprotovalo raznim nepreverjenim in nezanesljivim trditvam, ki pripisujejo sovjetskim virom zlata mnogo večjo zmogljivost. Tri četrtine vsega zlata pridobivajo v Južni Afriki, kjer so naleteli na nove bogate rudnike. Po naraščanju pridobivanja zlata je na drugem mestu Avstralija. Tam se je količina 'pridobljenega zlata dvignila od pr^-lanskih 896,000 na letošnjiK 978,000 unč. Po pridobivanju zlata pa je na drugem mestu Kanada. Tam je znašal prirastek lani 58,000 unč. V Kanadi so lani pridobili 4.45 milijonov unč zlata. V ZDA je naraslo pridobivanje od 43,000 na 1,094,-000 unč. Omejitve prodaje na novo pridobljenega zlata na prostem trgu po premijskih cenah so bile lani nekoliko omiljene. Prodali so ga kakih 12 milijonov unč, predlanskim pa 9,500,000 unč. Iz starih zalog so ga prodali samo 2 milijona unč. Večina zlata gre torej v privatne roke. PRODA SE OPREBilO ZA JEDILNICO. 6 STOLOV, MIZA iN OMARA. Vpraša se na 6421 VARIAN AVE. HE 1-3260 STEKLO za vsakovrstno uporabo—za fina ogledala, katera naredimo po vašemu okusu, kakor tudi steklena okna za avte. Prvovrstno delo po zmerni ceni. MERCURY GLASS SERVICE 820 EAST 222nd STREET. EUCLID 23, OHIO — REdwood 1-6128 ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 Nesreče CONTRiCMriQ M A PUtllC SIRVICI BY ENAKOPRAVNOST Zavedni Slovenci podpirajo slovensko časopisje, za+o agitirajte pri svojih znancih, naj se naroČijo na Enakopravnost ki vsaki dan prinaša novice svetovnih dogodkov in domače vesti iz naših slovenskih naselbin ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK 6231 St. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO HE 1-5311 Avto je podrl upokojenca Karla Drotovška iz Grape 9. Ima pretres možganov in zlomljeno desno roko. + V Šmartnem so otroci našli naboj. Med igranjem pa je naboj eksplodiral in hudo poškodoval desno nogo devetletnega sina mehanika Sebastijana Re-parja, + Pri žaganju drv si je na cir-kularki poškodovala levo roko Marija Mlinaric, Počitniški dom Ponikve. 4- Upokojenec Janko Bavdež, Mlikošičeva cesta 7, je padel z lestve in si zlomil desno nogo. + Tesar Andrej Ogrinc, Galje-vica 58, je padel s strehe, si pretresel možgane in zlomil obe nogi. + Kolesar Stane Perušek, Strma pot št. 8, se je tako močno zaletel v drugega kolesarja, da si je pretresel možgane. FOR A VACATION feO TO "HOLIDAY INN" Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five lakes to fish in. Under Slovenian Management. TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE , . CITY, MICHIGAN. For information write to .JOHN KOSUTA R. F. D. 3 GENEVA, OHIO Ob smrti dragega.. se misli nehote obrnejo na po-grebnika in dostojno odpremo preminulega na njegov zadnji počitek. Slovenska pogrebnica MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh potankostih; ki ga ji poza upanje, sveto. Dostojanstven pogreb verite, ji je z vso osebno pozornostjo, ne glede na ceno, je del poslugb. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio NAPRODAJ Proda se dobroidočo grocerijska trgovino in mesnico. Zidano poslopje, garaža za 2 avta; stanovanje s 6 sobami. Proda se tudi licenco za žganje in sicer radi drugih interesov. , Poizve se po 6. uri zvečer na 10809 NELSON AVE., v bližini Slov. dvorane lel. BRoadway 1-7878 ^mh&y says: BE SURE it's DEAD OUT '■yutr-'X '■■■■ Wi wn Ako si želite prihraniti čas in precej denarja, vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNOVEJŠE MODE KOŽUH (FUR COAT) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali SUIT, mere 8 do 18 ali 8 1/2 do 26 1/2, sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižnjih cenah kakor na kateri razprodaji. Oglasite se ali me pokličite za čas, da vas peljem naravnost v tovarno. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD., EN 1-3426 ALI KASLJATE? Pri nas imamo ikbotno zdravilo, da vam ustavi kašelj In prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. POŠTENEMU MOŠKEMU se odda v najem čedno spalno sobo. Za naslov se poizve v uradu tega lista. DELO DOBIJO ŽENSKE Poštena ženska ali dekle dobi dobro službo kot natakarica v slovenski gostilni. Delo podnevi. Za podrobnosti se zglasite na 7513 ST. CLAIR AVE. DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MfG. CO. 1115 EAST 152nd ST. T APCO SEDAJ IZBIRA izurjene moške z A MILLWRIGHTS % TINNERS PAINTERS PIPE FITTERS ELECTRICIANS MACHINE REPAIRMEN PRILIKA ZA NAPREDOVANJE. DOBRE DELOVNE RAZMERE. RAZNE PODPORE ZA DELAVCE. Employment urad odprt od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop. v soboto in nedeljo od 8. zj. do 3.30 pop. Pfosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 EUCLID AVE. YOU can be the woman off the year MVAM torn NUm*IN#— h # TW& Ik# MrMlor W MmMS ■lyMrlpealheipHaiaraMf I# # m W### MM 41 STRANI ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST (Nadaljevanje) Prestreljena perut Jesen je pričela barvati drevje. Vrhovi kron so drug za drugim porumeneli. Odmrli so prvi listi. Veter jih je trgal z vej in vejic. V kolobarjih so se spuščali z višine na tla. Noči so bile vedno hladnejše. Padle so prve slane in razlile po obledelem zelenju bogastvu barv. Bukev je pordela, gaber in javor sta rjavkasto zadahnila, macesni so v soncu blesteli kakor čisto zlato. Čimdalje bolj pa so se kazale temnozelene smreko in srebrno iglaste jelke. Borovci so kljubovalno pogledovali s pobočij v doline, kakor bi hoteli reči listnatemu drevju, da jih ni strah zime. Strmi skalni Studor vštric temno porasle. Rudnice je zaža-rel v rožnih barvah, kakor bi bil na jesen vzcvetel. S polic je kimalo rdeče pritlehno grmičevje. Siva, nizka peščena vrba, rjavkasta trava in svetlorumeno li-stičje od kdo ve katerega rastlinja in še sto vrst drugih barv so spremenili čez poletja zelene jase v cvetoče pisane planjave. Vmes pa sta cvetela modri ko-casti svedre in košatovrhi vijoličasti jesenski encijan. V nič manj pisano obleko ogr-njena se je ogledovala v temno-modrem mokrem ogledalu pod sabo Pršivca za jezerom. Po gorah so nekateri vrhovi še prekašali Studor in Pršivco, dokaj več pa jih je v lepoti močno zaostajalo. Ob sončnem in suhem vremenu Hribarjev Peter kar ni mogel strpeti doma. In če se je obotavljal zadeti oprtnik in puško, ga je prišel priganjat Resa. Dregal ga je z gobcem v nogo, se mu spenjal na prsi in nestrpno cvilil. Zavil je pa pes zmerom na Vo-gar, kakor bi mu noč in dan ro jil po glavi samo stari kruljavi lisjak v Hebatu. Z ležišča ga je kar skoraj vselej prepodil. Kadar pa je Peter kam drugam zavil, je Reso minilo pol veselja. Pa to je bilo le redkokdaj. Hoditi čez Vogar v gore je bilo tudi za Petra najbolj pripravno. Med potjo je privajal Reso lovu, na Vogar ju je psa navadno pustil pri Grmovi Špelci, sam pa od šel še naprej v gore. Pri Tkal-čevi Jerci Resa ni maral obstati, kar se je planšarici kaj za malo zdelo. Drevje se je čimdalje bolj ob-letalo. Pod nogami je pošume-valo listje. Divjad je postala nemirna. Zajec se je umaknil večnemu nemiru iz goščav pod samotne grme na senožetih in pašnikih. V Vojah je Peter Videl belo podlasico, ki napoveduje sneg. Lisjak v Hebatu je oblekel že zimski kožuh; Peter in Ven-celj sta se dogovorila, da ga uženeta, še preden se planšarji preselijo z Vogarja v Voje. Priganjal je Hrubečka. Po gozdar-jevem vedenju in govorjenju je Petgr sklepal, da ima Vencelj svoje posebne namene. Kruljavi lisjak mu je le dober izgovor. Kakšne muhe pa Hrubečki rojijo po glavi, ni mogel uganiti. Samo slutil je, da v pesmi, ki jo bo Čeh zagodel, ne bo manjkalo imena Tkalčeve Jerce. Na Vogar sta Peter in Vencelj prišla z nočjo vred. Po vsej širjavi neba se je prelivala zarja. Živina je bila že vsa v hlevih. Večinoma je že polegla in prežvekovala. Zvoncev skoraj ni bilo čuti. Iz stanov je vstajal dim Planšarji in planšarice so si kuhali večerjo. Nekje so pele cokle po kamenju. V Belčevem svinjaku so se zravsali prašiči. "Večer prebijeva pri Tkalčevi Jerci, ali ne?" je spregovoril Vencelj. "Spat se pa že zarijeva v kakšno seno." "Kakor je vam prav," je pristal Peter. "Tudi za vaju ne bo napak," je spet gozdar namignil na Jer-co. "Ne bo lepo, če se pri Grmovi ne oglasim," je pomislil Peter in preudarjal, kako bi izpeljal, da bo prav. Iz zadrege ga je rešil Resa. Kakor bi bil ugledal zajca, je stekel naprej in se ustavil pred Špelčinim stanom. Veselo je zalajal in z desno prednjo šapo popraskal po durih. Planšari-ca mu je prišla odpirat in pes in dekle sta se pozdravljala, da se je Vencelj kar čudil prijateljstvu. Gozdar tudi ni prezrl, da se Špelca lovca ni nič manj razveselila kot Rese. Grmovo je Hrubečka koj prepoznal, čeprav je bila še dekletce, ko je zadnjič govoril z njo. Naredil se je domačega. Kakor majhnega otroka je prijel s konci prstov plan-šarico za zdravo ogorelo lice in ■ponagajal: "Kdaj si se pa ti razcvetela v tako brhko rožo?" "Medtem ko so vam šmarnice pognale v bradi," mu je hitro vrnila nagajivo besedo in zraven še s kazalcem pokazala na sive niti v gozdarjev! bradi. "Vidim, da imaš tudi jezik A R K NAZNANILO IN ZAHVALA S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo ter nam odvzela naso nadvse ljubljeno soprogo, drago mamo, staro mamo in sestro FRANCES ARKO rojena PERUŠEK Blagopokojnica je previdna s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala za večno dne 11. julija 1953. Podlegla je nepričakovano po kratki bolezni. Pogreb se je vršil dne 14. julija iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi ter ^ opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Kristine smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Pokojnica je bila doma iz vasi Žimarice, Podklanec v Sodražici, odkoder ie prišla v Ameriko leta 1920. štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blagopokojne. Bilo nam je to v tolažbo in dokaz, da ste pokojnico ljubili. Iskrena zahvala vsem, ki fo darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Bog vam plačaj I Hvala lepa vsem, ki so prišli pokoj nico pokropit, ko je ležal« na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki so pokoj nico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsti, ter članicam društva Collinwood Hive št. 283 TM za izkazano zadnjo čast in udeležbo pri pogrebu. Iskreno zahvalo izrekamo Rev. Technipp od fare sv. Kristine, ki je pokojnico obiskal v bolnišnici, jI podelil sv. zakramente za umirajoče, molil ob krsti v pogrebnem zavodu ter opravil cerkvene pogrebne obrede. Enako najlepša zahvala tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vsestransko postrežbo in pomoč v naši žalosti ter za lepo urejen pogreb. Bodi naša iskrena zahvala izrečena vsem, ki s6 nam stali ob strani v bolezni in smrti, bili v pomoč na en ali drugi način ter izrazili svoje sočutje pismenim potom ali osebno. Preljubljena soproga, mama, stara mama in sestra! Tako nepričakovano si nas zapustila. Komaj teden preje Ti je umrla ljubljena sestra, kateri si sledila v večnost. Žalostna so naša srca in objokane naše oči, vsaj smo Te neizmerno ljubili. Zaman se oziramo po hiši, da bi se prikazala, da bi slišali Tvoj mili glas, smrt je kruta, kar vzame več nazaj ne da. A spomin na Tvoje blago srce bo živel med nami do konca naših dni, ko bomo tudi mi prišli tja, kjer si Ti. Snivaj sladko v hladni grudi! Žalujoči ostali: JOHN, soprog JOHN ML., EDWARD in FRANK, sinovi MRS. JOSEPHINE CONRAD, hči ROSE, sinaha; ROBERT, zet JOHN in JIMMY, vnuka JENNIE BARTOL, in ANGELA PERUŠEK (Aurora, Minn.), sestri ANTON PERUŠEK, brat v Ely, Minn. ter več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini Euclid, Ohio, dne 21. julija 1953. zdrav in spočit," se je smejal Vencelj. "Pa vstopita in malo pri meni posedita, da ga utrudim/' je povabila Špelca. "Bi težko šla mimo, ko si tako prijazno zgovorna." Vencelj je stopil čez prag. Trdo za petami mu je sledil Črt. Špelci na psu niso bile všeč nizke in ukrivljene noge. Koj se je obregnila obnje: "Psa ima pa Peter lepšega kakor vi. Ne zamerite." Peter se je zbal, da bo Vencelj postal nejevoljen. Pa ni. Hudomušno je zavrnil planšarico: "Vsak po svoje sta lepa. Ti seveda po gospodarjih sodiš. In če bi me ti hotela vleči, da mojo sivečo 'brado rajši vidiš kakor črne brke Hribarjevega Petra, in bi bil jaz tako nespameten, da bi ti verjel, to bi mi kazala osle za hrbtom. Pa reci, ali ni res?" Hrubečka je pomežiknil lovcu. Trdno je bil uverjen, da je Špel-co spravil v zadrego, iz katere se ne bo znala izviti. Planšarica pa je komaj opazno nagubančila čelo, malo pomislila, svetlo pogledala gozdarja in se pritajeno nasmehnila: "Če prav po pravici povem, sta mi oba všeč, vi in Peter. Samo vsak po svoje, kakor vam Črt in Resa." Oba psa sta dvignila glavo. Vencelj pa je plosknil z roko ob lastno stegno, da je glasno zapela irhovina, in se široko zasmejal: "Preklican deklič! Dobro si se ognila odgovoru. Pridi sem!" Špelca se je obotavljala: "Kaj pa bo?" Počasi se je bližala višjemu gozdarju. Hrubečka pa je segel v oprtnik in vzel iz njega dokajšnjo papirno vrečico: "Na, nastavi roko. Ne bo ti žal." Planšarica je že poznala gozdar-jevo navado, da rad postreže s sladkarijami. Nastavila je kar perišče. Vencelj ji je usul vanj vse belo in rdeče cenzenljev: "Pa pazi, da ne boš za Petrom preveč gledala, če nočeš, da ti katera druga ne izpraska oči." "Se nobene ne bojim in .bom gledala, kakor se bo meni zdelo." Špelca se je sedaj samo še prisiljeno držala prijazno. Naglo se je obrnila, pristopila k polici in nalila iz čerfe skoraj polno pasje koritce mleka: "Na, Resa, jedel!" Pes je že čakal, kdaj mu postavi planšarica koritce na tla. Povohal je mleko, previdno preizkusil z jezikom, če ni prevroče in pričel glasno lokati. A že je zarenčal in hlastnil proti črne-hiu jazbečarju, ki se je približal in bi tudi rad pil mleko. Vencelj je svojega psa poklical k sebi in gpet podražil Špelco: "Črt, kar lepo pri meni bodi, da katere ne stakneš. Saj vidiš, da v tem stanu nimava nič besede." "Kdo pa pravi, da ne," je opo-rekla Špelca. "Samo Resa bi bil neumen, če bi svojo prvo mesto odstopil drugemu psu, ko je pri meni kakor doma." "Pa menda njegov gospodar Peter tudi." Vencelj si je pogla-dil brado in na rahlo dregnil s komolcem Petra. Špelca se je pa nagnila prek ognjišča In povedala svojo misel kar naravnost: "Nič se ne dregajta. Z vama vred dobro vem, da je Hribarjevemu Petru dokaj bolj pri srcu stan Tkalčeve Jerce kakor pa Grmove Špelce. K meni ga mora pripeljati Resa, k Jerci mu p{> noga kar sama zavije. Zakaj pa ne, če mu je tako bolj prav." Peter je hotel nekaj oporekati, pa mu Špelca ni pustila do besede. Nalila je mleka še Črtu in se ponudila, da tudi lovcema skuha večerjo, pa je Vencelj odklonil in odločil, da vsi skupaj prebijejo večer pri Jerci in da naj gre Špelca kar brž z njima. Planšarica se je izgovorila, da mora pogledati še k živini in da tudi v stanu še ni opravila vsega dela, da pa pride kasneje, čeprav v resnici ni bila namenjena iti. Po-čemu pa naj bi bila v napotje? Morebiti bi jo Jerca še po strani gledala. Nič naj se nikar ne boji. Ne bo ji prevzela Petra. Vencelj je pa uganil njene misli in ji zagrozil, da jo pride sam iskat, če je ne bo, ko se stemni, in da bo že skusila, kako znajo poljubati gozdarji s šmarnicami v bradi. "Si me že poljubil, dedec poraščeni," si je mislila Špelca. Gozdarju je pa rekla, da naj le kar pride. Še nalašč se bo obotavljala. Čeprav je Hrubečka vedel, da se dekle samo šali, mu je bila Špelca čimdalje bolj všeč. Kar nikamor se mu ni več mudilo. Zanj je bila resda dokaj premlada; če bi bil pa v Petrovih letih, bi ga pa tudi s parom volov ne izvlekli nocoj iz Špelčine-ga v Jerčin stan. Tema se je že delala, ko sta lovca odšla. Psa sta stekla za njima. Pred Jerčinimi durmi se je Resa obrnil in ušel nazaj k Špelci. "Prav si naredil, prav si naredil, prav si naredil. Resa," ni mogla Špelca dovolj pohvaliti psa. "Pri meni boš spal nocoj pa pri nikomer drugem, in če se obema nos povesi, Jerci in Petru in še bradaču na vrh. Sicer sta se pa lovca prej oglasila pri meni kakor pri njej. To se ji ne zdi prav. Naj le ve, da ni sama na svetu." Resa je bil obilno deležen špel-čine večerje. Tkalčeva Jerca je pa Petru in Vencelnu napravila celo gostijo. Take volje je Peter že dolgo ni videl. Venomer se je sukala okrog njega in niJ ni prikrivala, da ga ima rada. Že davno so povečerjali, Grmove Špelce pa od nikoder ni bilo. Venceljnu ni kazalo drugega, kakor da izpolni svojo grožnjo in jo gre iskat. V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajafi Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti "Pa da se mi ne bosta polju-bovala ta čas," je s privzdignjenim prstom narejeno posvaril Petra in Jerco ter odšel. Na ognjišču je prasketal ogenj in metal sence po stanu in pod skodlasto streho. Zunaj so utihnili gozdarjevi koraki. Peter se je zavedal, da bi moral kaj reči, pa se ni mogel nič pametnega domisliti. Iz somraka se je nekako boječe oglasila Jerca: "Peter, ali res nisi več hud name?" "Bodi no pametna. Kaj še vedno nisi pozabila?" Peter je stopil tik Jerce. "Zadnje čase veliko mislim nate." Planšarica se je zazrla Petru naravnost v obraz. "Res?" se je razveselil lovec in prijel Jerco za roko. In sam ni vedel, kdaj se je sklonil in Jerco poljubil. Ni se branila. Ovila mu je roko okrog vratu in pogovor v stanu je utihnil. Še ogenj ni več prasketal. Po tramu pa je pritekel polh. Zmotila ju je rahla hoja pred durmi. Peter in Jerca sta hitro stopila vsak na svojo stran ognjišča. V stan pa se je navihano prismejala Grmova Špelca. fDalje prihodnjič) ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo« da nadzirajo promet in pojnag^ zmanjšali število prometnih neii*« To pomeni, da bo več avtomobi^ stov kakor pešcev aretiramn ra« raznih prekršitev. Prekoračite sto samo na križiščih in prometna luč—ravnajte se po b]W' CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Army Offi«' (Captain), wife, 2 children, new 2 bedroom house or apartm« - Must be close to transportation and school. Any good locati Moderate rental. MUseum 4-4287 BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION — Good location: business district; good spot mechanic. Price right. 702 E. 75th St.. RAdcliffe 3-9839 A Bond in the hand means more money for you! New law says: Savings Bonds can earn interest for 10 more ydars—at 3%! Do YOU OWN U. S. Series E Savings Bonds that are maturing now? Then here's wonderml news: You can hold those Bonds for ten more years, while they contmue to earn interest at a rate of 3% compounded semiannually! Think what this means: The Bond you invested in at $18.75 can now pay you back $33.67 ... a $37.50 Bond can pay you back $67.34 . . . and so on. Yes, the new Bond Law makes it possible for you to get this extra return (as much as 80% on your original investment!), with no extra effort on your part. Just hold your Bonds. The ten-year extra earning privilege applies to a//Bonds. What's more, every Bond you get now starts earnmg interest sooner and matures earlier—at 3%. Of course, you may still cash any Series E Bond two months after purchase. But you'll be smart to hold your Bonds— them keep earning interest for you!/' Strengthen your own future and the] future of your country. Join the Payroll Savings PlanI If you're not already among the wise Americans who are investing in a secure future, why not start iww. Invest in Savings Bonds regularly . . . through the Payroll Savings Plan where you work. Eight mUlion Americans have found it's one sure way to save, because it saves something out of every pay check before y^ ^ tempted to spend it! Join the Payroll Savings Plan today. If you want to be paid your interest as current income—? - - invest in 3% Series H If you want a good, sound investment which pays you your, interest by check every six months, ask at your bank about United States Government Series H Bonds. Series H is a new current income Bond available in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on 30 days' notice. Matures in 9 years and 8 months and pays an average 3% interest per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. United States Government Series H may be purchased at any bank, annual limit $20,000., Now even better! Invest more in Savings Bonds! * Th* U. S. Ooutrnrntnt do— not pay for Ait adutrtuing. Tin f \_ Trtuury D»partmtnl Ihonkš, (or tluir patriolia . ' donation, Ou AdutrtUing Council and ENAKOPRAVNOST