Stališ·ča in odmevi se odlikuje 2 visoko učinkovitostjo. Nova miselnost je naperjena proti okoreli birokratski organiziranosti, ki s svojo avtoritamo hierarhijo, vertikalni mi komunikacijami in predpisanim ter nom1ativno ozko zakoličenim delo- krogom ne sprošča razvojnih vizij, idej, inovativnosti in izključuje timsko delo. Moderna organiziranost izhaja iz interdisciplinarnosti in funkcionalne stn1kturiranosti vedno bolj sestavljenib nalog. Naša organiziranost sodi samo še na zgodovinsko smetišče. Bež.en pogled na dolga proiz- vodna razdobja v goz.dovih, na učinke, ki se merijo z generacijami strokovnjakov, na upadanje rentabilnosti in donosnosti gozdarjenja dajo celo slutiti, da seje čas zunaj gozdov iztekel hitreje. Gozdarska zgodovina se ponavlja kot farsa: slovenskim gozdovom je šlo najbolje v času turških vpadov, vojn, kuge, lakote in komunistične diktature. V obdobjih druž- beno-ekonomskega razcveta pa so vedno trpeli zaradi svo- j ih nespametnih gospodarjev_ Ker ima neumnost v S love- niji dolgo razpolovno dobo in ker smo Slovenci do svojih gozdov skrajno brezbrižni in celo sovražni, verjetno še dolgo ne bomo dobili racionalne in v prihodnost usmerjene gozdarske politike. To potrjuje tudi nova zbornična orga- niziranost, ki ni nič drugega kor dobro premišl_icna - "končna" rešitev za naše gozdove in gozdarsko stroko. Društvene vesti Slovenska majhnost nam zapoveduje kar najbolj ra- zumno gospoda(jen_je z naravnimi viri. V gozdovih imamo največje prime1jalne prednosti, v ljudeh pa znanje in pri- rojeno marljivost Ne enega ne drugega ne izkoriščam o in neurnomo gradimo okoren in grob slog urejanja zadev med družbo in gozdovi. Visoka vrednostna pridelava je edina možna alternativa za enakopravno pridružitev kulturni Evropi. Že vrabci na drevju čivkajo, da lahko tekmujemo na svetovnih trgih samo s kakovos~)o. A žal ne najdemo soglasja, s katerim bi zagotovi li trajnostno rabo gozdov io racionalno izkoriščanje naravnih virov. Gozdovi so za Slovenijo neprecenljivo narodno bogast- vo, ki ga lahko ohranjajo samo skrbni gospoda~ji, ki mi- slijo na prihodnje rodove. Vse naše primerjalne prednosti so povezane z gozdovi, zlasti turizem. od katerega si največ obetarno. Sicer pa si velja zapomniti opozorilo, ki ga je ruski agronom Timirjnov namenil družbam, kakršna je naša: "Vsak sončni žarek, ki ga ne ulovimo v zeleno po- vršino polj, travnikov in gozdov, je za vedno izgubljeno bogastvo. Naši bolj razsvetljeni potomci bodo za takšno razmetavanje še obsojali svoje neizobražene prednike." Mag. Mitja Cimperšek Ob šestdesetletnici Gozdarskega vestnika Šestdeset let mineva od takrat, ko je janua~a 1938 izšla p1va številka Gozdarskega vestnika, mesečnega strokovnega lista za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Uredništvo je v prispevku Namen Gozdarskega vestnika takole ucemeljilo potrebo po strokoVllem glasilu: '>Potreba po gozdarski izobrazbi je postala že zelo nujna. Kakor v drugih gospodarskih panogah tako tudi v gozdarstvu nezadostujeveč znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali so nam ga posredovali naši očetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naše gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvečamo teoretično gozdarski stroki, moramo svoje stro- kovno znanje neprestano poglabljati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvovit\'i tega srn otTa ne zadoščajo več samo razgovori, predavanja, članki, raztreseni po raznih listih in časopisih, letaki, tečaji in šole: v polni meri namreč lahko ustreza tej potrebi le strokovni časopis, ki bo sproti kritično obravnaval vsa aktualna gozdarska vprašanja in zbiral ter objavljal vse empirične strokovne izsledke. Slovenci doslej nismo imeli samostojnega gozdarskega glasila. Zato smo sklenili v prepričanj tJ, daje domači mesečni slrokovni list našemu gozdarstvu, naši lesni industriji in trgo- 50 vini res nujno potreben, izdajati Gozdarski vestnik; z listom bomo poizkusi li sistematično širi ri strokovno gozdarsko izo- brazbo med naše ljudstvo. Gozdarski vestnik je izključno strokovni l1st; zato bo prinašal samo strokovne vesti in članke.« Gozdarski vestnik je bil namenjen gozdnim posestn[kom, ki bi z branjem svojega strokovnega glasi la in s pisanjem vanj lažje, pravilneje in donosneje gospodari li s svojimi gozdovi. Gozdarskim inženirjem, gozdarskim tehndn1t pJ bode> 1~hlc:u JX.' hw ;p .. .-0(.~\ tl..hdfug-,_m !..J"'r\t ~:11:1 g.:mfni ~W')l\t~ n~) ' liut~rltl­ ~J\'C 1:. porotili:l u k:sitent lJtU V~·Jitdji bodo 1nv uko do?:h v h.;ru ti\&I'S'ka!. br se Nc:bk; ~biti pi \"t~!IJ11nlali•l• (Jo2danki \C}Irtlk &ije pted ~tl.)e~timi kti tortj ll\d.al ;>Ltfllt:rnhJl(') '•' logo izot.rill::Yallj:l ifi i)Uf'HOti I'H j V.S~kl"tanj:rn ,):!u vsen••1stilrt k~ so delali v gozchJ •n prcdcln\•t le.~. f,etr\ll.jst lo;: i t! gozdarSJCt swokovm piS(.- (SlVh:. Sušu:rlit tvl .kl:wžii:. ~,,, c?,.el.. . Novak. Vtdr.:. B<•~ •~. f>~,co~ntk. (;~li.. l. f>·iiJ•lll pa cuch dnie;i,'-. ki s~ d\ls l~i obj~vlrnli svoje: prtspcvkc ,. Kmcwvalcu. l'h11in~em ·.;esmtku. G:•sdcv, 1.,..(\\ t l• '" dl\l&le. •.,kah ohl•kc 111 t'rt!J':G. dol bl ~L'tuQ .. ·ill W,07Aaisl.01.1tolo.(Nf~ lt\")l). pl"~ll 1,, «hk•r.llnapori S1anko Sološl•k•• 19.1S kO'llno ~i vlt.Jr•ti pra•.j slv~• go1daNu t~ brb111~l) J(: htl }\ ...,.·UOKij ltOl.l!atsL:ep \"tSimk.1 l.ls&JC.•tll\l.tl' M301-oru. •9'l"'' Uftlllntl .. _ (:oroa.~kcmu o,.·csh'Hku IX' ui b1lo lt"thkn, jK">f!Ot\h) nt 1.111 P<.\ tndu takšni indrugtč:N obi11:.0, n\maaolJlh'cjO~e f" \'1 Pfi\'Leil.., -...· tujlli je;.iklh •. ;;pt'\'3 le ... srbohrnt~ini I..~"T!C:JC. $1"lt•ttdlj-i,·o nadi v frirtt- ~oSčrnt R!(:ttt7•Je '" pr1~rcvkc '' D•Jt wolu)\on.:' 111eno.r: ll e-•lZ· dor,l;oZIW\jc tibb 1udi prete ll'CIL ko Jih s:ccr ~zd ne poZ>l3. mxlila ". \ ( io.-.laN.cm ' ... ",ku ..,.t..u\ijajo '""""~ 10 KŽ\WC pn \-..lubnJ11\1 km firlančue•r. suu'llu 1n naklad1 ~lr\'lknv~~Ol.darske revije se odraž.a1<~ razrnc:rc: v gozdar!i.t'udolOCe-ncga obd<1b1il.. Kljub ~tl:vi'mm krmm'l in ll\!r.\/lll1lC:\',\njem JC: (iot.da~ki ·ve:;1nik p•cii\el in bil.ti JUl !ll~J lahko. de ho tw:li o:;1al. kr(lr\i!il brczStcvi.lni.n1 sprcmc:mblo'lll Ulk(l V Slovenskem go;:darst\.'U kOl sJ(l\·c~skem itozdu in lldr'IO!.U 1lro!be (1,') n,tep)l Mag Fr.vl>! Pc:rk(l Gozdar s tvo v času in prostoru 1 \ rop~ ka unija i~Čt! ~kupon ~:n1danko \tTatt!l!iju , .. 'l\' 111> prtpr.-tvlja nii \-.lop v E"rr·psJ.:Cil!m.io {v nt~rl<~ l)t:\';t:.JU r:' l lf. P~~~ t...nllk•m ~~ r.il:~ l>rc..lst~wljcna tlb;nna.51tldiJ:• 'S iuv<: • •~ku lanciiJSI\'O •n f;q·npsku t:n;j;t'. Kil k() llo1 J•~. s o: l ov<:n~tnm ~r.trlnrstvom "' ttn hoblttn g(\~da~t\·.:c ... E:U m l>t1 n i.ktl;!f tako pou· 1brj(n, kmjt: pre-I:: lem knx;ti.hrv:• Kij~·~ l(frl \1 CU v tadnph lt:cih pospcS.C"o nbll~UJC :ikt•pna g~•t..dMJ:)ko poli uk o O vczdmki poli lil:> EL' odlot•Jodrt.-( (bn•« T»tA\'1 z:kon~ki • N ~. dipol i"'ž t Nd. Gozda!11.J lf•&t il ~ll S lo\•eru,i~. Vtena o)Clol 2, WOO LJl.lhfJima. SLO Ctio1dV !.S {19971' prcd:og go%darskc stn&t<'·KiJe F.l. TukoJ pre.Jsta·.·l,tamo povzetek 21 pn)Xli'Ot!il, lo tih mora konmipJ upo~lC\'11', pri pi~njtl PripowWd SC"· razv~Cflit Y 11i tctna(sk~ sklope A Osno,·c in ~;i lj i prcdluvJ B: Predlagan• uklcp1 C: Fm;~ndronje A: O.no\"f in cilji prtd~a 1 \' [\TOpjspad.lo gozd1>n n'tai p('I:O)tmbntOhnMtJIVt: nli2.\1K vire, l odg,J\'OfniTI g.MpOdJrt(1ltem Ul Ot"_g.O lahko ohr:.ti.no v;.e- funkci,fe g