242. številka. Ljubljana, soboto 21. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuian za avstro-ogersk e dežele za <*e!i» leto 1*5 i^ld., za pol leta 8 glcL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '.10 kr., en uiesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d'»n> se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za. dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čettt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, •"> kr., če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t nm ki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Ure dni A t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Priprave za vojsko. Iz Rumunijo se poroča za gotovo, da je Rusija z rum unsko vlado in železnico uže dogovor sklenila, da sme 240.000 mož črez Rumunijo v Bulgarijo prepeljati. Rumunska vojska se tudi zbira na turškej meji in bode z rusko vred operirala. Tudi Grška se pripravlja. V seji grške zbornice 18. t. m. je ministerski predsednik predložil postavo o obligatoričnej vojnej dolžnosti, o sklicanji vojske G0.000 mož in o privoljenji kredita za 50 milijonov iz davkov, 10 milijonov pa posojila za nakup orožja. Srbija ima uže veliko, izurjeno, po ruskih prostovoljcih na tisoče pomnoženo vojsko na nogah, o katerej se vsak dan pričakuje močna ofenziva. Črnagora zmagonosno uže vojuje proti dvakrat močnejšim sovražnikom. Tako je Turčija okolo in okolo obdaj ena b sovražniki. Uže ti mali štirje zadostujejo za njo, ker niti dveh malih samih nij bila zmožna ukotiti v Štirih mesecih. Sedaj pa pristopa še velika Rusija se svojimi neizcrpljivimi pripomočki v delo, in svet, posebno Slovanom sovražni svet, se trese in blišči se mu pred slovansko zarjo ki vzhaja, zdaj sicer krvavo, ali iz krvi je vselej izrastala svoboda ! Mej onimi, ki se silno jeze nad tem, da prihaja, kar priti mora, v prvej vrsti so Angleži. Strah jih je, zato ne vedo kaj bi. Včeraj so njih glasila v enej sapi Bismarka na pomaganje klicala, v drugej pa rotila se, da bodo Angleži z vsemi močmi ustavljali se razbitju Turčije. Denes pak uže čitamo zopet telegram, da „Times" pravijo: „Samo nevarnosti za Turčijo ne bodo pospeševale angleških priprav za vso slučaje. Parlament in narod angli-čanski neče vojske za podpiranje Turčije; bila bi kazni vredna neumnost za Turčijo žrtvovati krvi in denarjev." Torej črez noč se je ohladila angličanska hrabrost za Turke. Ker vidijo, da so sami ostali, strah jih je pred vojsko z Rusom, kateri ima — kakor smo tu spredaj razložili, dovolj malih zaveznikov, da razruši Turčijo tudi v boji z Anglijo. Dobro znamenje je, da dunajska nemška Turkinja „N. Fr. Pr." obupno piše v zadnjem prvem članku takole: „Zdaj plameni žar velikansko visoko in se neustavljivo širi. V vzhodu našega svetovnega dela slišimo uže jezdece iz skrivnega razodenja (apokalipse) proti nam dirjati. Vojska in smrt, kuga in straja — terjajo vstop in nestrpljivo kopitajo njih konji po tleh. Ali bode še mogoče grozne tovariše odbiti?" — No malo drugače je reč pač, a zanimivo je, da se slovanožerni Turkinji stvari v tem svitu vidijo. Jugoslovansko bojišče. Iz Belgrada se „Pol. Corr.u piše, da general Černjajev misli kmalu zdaj ofenzivo nasproti Turkom prevzeti. Razen mnogih Rusov, ki so prišli, poslal mu je srbski vojni minister zopet 4 brigade, 4 eskadrone in 3 baterije pomoči. Iz Par ač i na se 18. t. m. brzojavlja: Denes se na vseh krajih ob Timoku bojuje. Srbi pod polkovnikom Medvedovskim so s tremi brigadami od Planinice in Zubnice, pod grofom Kellerjem od Kopita in Ostrelja, pod majorjem Ostojičem od VraŽogrnca proti Zaj-čaru udarili in so opoludue bili uže pri Kraljevi, pol ure od ZajČara, katero mesto Srbi upajo do večera vzeti. Uradni srbski telegram javlja: 12. t. m. so marširali trije turški bataljoni proti Kavnej gori in Smiljevcu. General Novoselov je Turke podil z enim delom ibarske armade po hudem boji od sedmih zjutraj do pol treh po polu dne; artilerija se je posebno odlikovala. Na levem bregu Morave je pod poveljstvom podpolkovnika Andrejeva moravska armada pri Trikladenci Turke v beg zapodila in 127 sovražnikov ujela; tudi je posedla vasi Kople-nico in Nikolovac. 10. oktobra pa so Hause-manovi in Pavlovićevi oddelki po šesturnem boji pri Šalicu vzeli turške pozicije in bo Turke, ki so veliko izgubili, zapodili. V Albaniji je pred nekoliko dnevi začela se vstaja. Cel turšk bataljon je iz Larise odrinil proti vstalim vasem Klokota in Kurtič ob enem pa iz Janine trije bataljoni. Pravijo, da so se vstaši umeknili v gore pred regularnimi vojaki. Poseben nemir Turkom dela zdaj podonavski vilajet. Ne rumunski regimenti, ki stoje pred granico, nego, kaj ti regimenti pomenijo, to Turkom strah dela. Povsodi ob Donavi se delajo šance, po katerih se nastavljajo topovi. — V temu vilajetu živi okolu. 18.000 Tatarov in kakih 30.000 Čerkezov. Ta dva priseljena elementa bi dala kacih 15.000 mož za orožje. A Tatari težko da bi hoteli v boj, Čerkezi pa tem rajši, a pri teh se spet vlada boji prevelikih zverstev. Čerkeze hote dakle poslati na kavkazko mejo, ob Donavi pa hote malo krotkejše Kurde nastaviti. Te dni prideti dve diviziji iz Carigrada, ki se bosti dislocirali okolo TulČe in Lom Palanke. Te bodo sprednja garda večje armade. Pravijo, če nastane velika vojska, bo sultan sam prevzel poveljstvo nad celo armado. Turki baje hote dokazati, da v resnici nij so še tako za nič, kakor se o njih govori. Pavla. (Poslovenil P, II. liadoljski.) VII. (Dalje.) S kratka ; znano bilo jej je vse! Kdor je hotel o razmerah svojega bližnjega kaj izve deti, šel je k njej, in se vrnil zadovoljnega obraza domov. Mejutem, ko mirno srka svoj hlapeči čaj in hvali izvrstni sušenec, reče: „No, gospa polkovnikinja, vsaj uže veste, da imamo ob kratkem novo zaročitev. „Mislite li Karolino Svednovo, gospa ma-jorkinjaV" „Ne; a možno, da Vam častnik radi po-mankanja časa nij naznanil. A bila som prav isti dan tod, ko je deklico snubil." „Kojega pak mislite V" vpraša polkovnikinja, in njena lica žare. „No, koga druzega, nego častnika Strleta in Pavlo Linekovo. Mislila sem, da vam je uže sam naznanil, ker je tačas od Liuekovih najprej k vam hitel." „Gotovo nijste dobro podučena, gospa majorkinja," pravi polkovnikinja z ostrini glasom in opazuje svojo bledo, kipu podobno hčer. „0, to pak ne," odgovori majorkiuja žaljena, „kajti bila sem baš tačas pri Linekovih. Ravno smo se lotili čaja, ko vstopita častnik in oskrbnik. Mej petjem Emerencije, slišala sem častnika Pavli na uho šepetati : Moja draga, strijc tvoj je najino poroko za dve leti oddalil " „Narobe ste slišali," zavrne jo živahno polkovnikinja. „0 no ! imam, hvala bogu, dvoje izvrstnih ušes, vrh tega sem pak še oskrbnika vprašala, kaj namerava častnik." „No, kaj vam je gospod Linek na to odgovoril?" vpraša jeze temna rudečim obrazom polkovnikinja. „Dejal je, da je častnik Pavlo snubil. „Stvar je dokončana, če ne bo Tavla nasprotovala. " „Kar sigurno ne bode," oglasi se gospodična Emerencija, „kajti Pavla mi je skrivno zaupala, ka jej častnik dopade, in se bosta prej ko mogoče zaročila." „No, vsaj se je dosti trudila, da ga je ujela v svoje zanjke," pravi Malvina Stalova, dekle neznate starosti, koje si je pak še lepoto in mladost svojilo. Hudo pak je zavidala vse lepo in ljubeznive deklice, katere so se možile. Sama pak je hrepenela po mladih in starih snubačih, ter se tolikrat zaljubila, da bi ne bila mogla vse one sešteti, koje je se Poziv odbora, ki se je ustanovil v Belgradu v pomoč unesreienim Slovanom na jugu pod predsedstvom metropolita Mihaila, se glasi: Bratje! Razen one bede, ki jo vojna neposredno prouzročuje, je v jugoiztoku Evrope takraj Donave in Save še neka večja — taka, da jo srečna in naobražena Evropa jedva pojmi z vsemi njenimi strahotami, in to je, da barbarične horde Muzelmanov ne vojskujejo samo pioti armadam vojujočih držav, nego da vsled svojih zverinskih nagonov in prirojenih divjih običajev — vse z nogami teptajo, kar je trud, pridnost in nravnost više rodov vstvarila v namen občega blagostanja, da vse to razdirajo, onečastujo, palijo in po-žigajo, uničujejo z ognjem in mečem. Kako bedno in turobno je položenje rodbin, sirot in dela nezmožnih, ki nemajo strehe, ni kruha ni obleke, ki daleč okolo domačega ognjišča okolo tavajo, in ki so, iskaje po brlogih in cestah zavetja in sigurnosti, viharju in dežju, mrazu in gladu, bolezni in smrti izpostavljeni. V tako strašnem položenji je zdaj jeden tt*rt>n*-f/4* se javlja 19. oktobra Lord Loftus, angleški poslanik, je šel v Li-vadijo k carju. Iz tega nekateri še zadnje upanje zajeniljejo, da bode mogoče kako angleško-rusko sporazumljenje. Iz V«*i'iu»učiti se javlja, da je porta zdaj celo na to pripravljena, kar je onidan odbila, namreč sprejeti angleške predloge kratkega premirja. Ali najbrž bode se reklo od strani ruskega in jugoslovanskega naroda: prekasno! „ Znamenito pak je vendar, da častnik tu ki je čisto domač, nij ničesar povedal," pravi majork inja in preži na polkovnikinjo. „Nij me bilo doma, ko nas je Alfred prošlo sredo pohodil," odgovori ta in preide na drug razgovor. Po večerji se gostje poslove. Mati in hči ostali ste sami. „Julika ne ti, nego on se je razprl," ogovori polkovnikinja svojo hčer. Julika trpela je neizrekljivo ter se, da bi se kazala mirna mej tem, ko jej je bolest neusmiljeno srce trgala, tako nenaravno trudila, da so jo zdaj moči zapustile. Mater prime za roko, in jo tako britko pogleda, da se ta stresne. „Prosim vas mati/ jeclja Julika, „ne besedice več o tem! Jaz — jaz — jaz ne morem---u \r*h.iki državni zbor je sklican na 30. oktobra. Pričakuje se, da bode v prestolnem govoru natančneje naznanjeno stališče nemško-pruske politike nasproti orijentalnemu vprašanju. Dopisi. Ix Oorice 17. okt. [Izv. dop.] Na skrajnej meji Slovenije bivajoče nas Slovence čaka važno opravilo deželnih volitev, katere se imajo 29. t. m pričeti. Kot zvesti sinovi majke Slave sprevideli smo, da le v jedinosti moremo sijajno zmagati, ter smo se zjedinili v društvo „Sloga," katero je 16. t. m. sklicalo občen zbor. * Tega zbora udeležilo se je blizo 120 udov, — naj več volilnih mož. — Odbor je skupščini predlagal kandidate za deželno poslanstvo, katere je po vsestranskem preudarku vestno mogel za prevažni narodni posel priporočati. Naprvo bila je razprava o kandidatih za goriško okolico, za katero je odbor naposled priporočal gg. dr. Josip T o n k 1 i j a in Franca Povšeta, učitelja kmetijstva. Te debate so se udeležili gg. dr. Gabrijelčič, Fr. Vidic in dr. A. Roječ. Prvi je govoril o delovanji omenjenih kandidatov, poudarjaje zasluge Tonklijeve za slovensko uradovanje v deželnem zboru in odboru; drugi govornik je naglašal važnost volitev in priporočal resnično složno postopanje; tretji je pa našteval važne stvari, katere morejo silno veliko pomagati našemu kmetijskemu stanu. Ko oba kandidata obljubita, da bosta vsikdar skrbela za narodno reč po) smislih „Sloge", sprejmeta se oba kandidata soglasno. — Za kraj Sežanski (Kras) se predlagata kandidata gg. Viktor Dol ene ct urednik „Soče," katerega je koprivska oblina enoglasno imenovala za častnega ojbči-narj a, in Fr. Mohorčič, posestnik na gorenjem Krasu. Po kratkej razpravi, v katerej se poudarjajo zasluge prvega kandidata za narodno stvar in njegove znanosti v kupčijskej stroki, drugemu kandidatu pa pripozna odločen naroden značaj in pravo domoljubje, soglasno se sprejmeta i ta dva kandidata. Za Tolminski okraj se postavi g. A. Gorju p sodski svetovalec, dosedanji deželni odbornik, ki je obljubil vedno potegovati se za narodne pravice; in kot drugi kandidat vsem goriškem Slovencem po mnogoletnem delovanju v deželnem zboru dobro znani značajni g. Pagliaruzzi, posestnik v Kobaridu. Za trge: Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal in Ajdovščina se postavi kandidat g. dr. Josip Več Julika ne more. Roki pritisne na prsi in omahne. Polkovkinja vjame svojo hčer in jo pelje na zofo. Poslali so po zdravnika. — Dan pozneje sedela je Julika zopet ble da in videzno mirna na svojem navadnem prostoru in šivala. Niti besedice nij polkovnikinja o Alfredu omenila. Dozdevalo se jej je, da tudi ona Čuti rano, kojo je vsekal častnik njenej hčeri. Trudila se je svojo hčer preveriti, da ljubezen njena je vedno ista in je neomejena, VIII, Nekoliko dni pozneje .vidimo zvečer gospo Linekove in Pavlo pri mizi sedeti in šivati. Albin pak ležal je na zofi in mirno pušil smodko. „Če vidim žensko, posebno Pavlo, kadar šiva, vselej se spominjam šivalnega stroja," pravi Albin. „Ves človek, če smemo ženske Jakopič, ki je dosedaj bil deželni poslanec in se izkazal narodnega moža. Za slovensko veliko posestvo, katero voli tri poslance, se je odločno izbral le prvi kandidat, mož čistega, iskrenega rodoljubnega značaja, g, dr. A. R. Roječ. Ker se nijso zborniki mogli zjediniti za druga dva kandidata, se ti proglasijo kasneje. Videli smo navdušenost in res složno mišljenje vsih navzočnih narodnih mož. Prav zarad tega se tudi nadejamo sigurno zmago narodnih kandidatov pri volitvah v vseh volilnih skupščinah. Izdajica pa bode, kdor se odcepi od ogromne narodne večine, in zarad posebnih (?) uzrokov hoče delati razpor. Narod slovenski na Goriškem potrebuje jedinosti in pravih delavnih, za narodni prospeh vnetih poslancev. — Izid volitve naznanim po brzojavu „Slov. Narod." (Pa vendar bi prej prosili še dopolnjeno kandidatno listino, in še kakov dopis; stvar je vendar važna dovolj in naš jedini slovenski dnevnik bi rad kaj več poročal. V tem je izrečena naša prošnja do odbora „Sloge." Urd.) Iz iNtre 17. okt. [Izv. dop.] Naša isterska mladež, ta in onkraj UČke je mnogoletnim trudom na toliko probudila isterskega seljaka, da je mogla sporočiti v „Obzoru" in „Primorcu" : Istra hoče slaviti 800 letnico kralja vseh Hrvatov. Ko sem to doznal, bil sem ves neumen samega veselja; mislil sem si namreč: No to bode vendar zopet enkrat „gaudium" v tej tužnej Istri, ko bodemo slavili „kralja vseh Hrvatov" — kakor zagrebška vseučiliščna mladež pravi: kralja Koroške, Štajerske, Kranjske, Hrvatske, Primorja, Istre, Dalmacije, Slavonije, Hercegovine, Bosne in Črnogore — glej. Hrvatski dom — in proli-vanje zanj črno krv — vinske loze to se razume. Srbi sicer prolivajo ljudsko krv, ki je dražja; no nijso pametni, treba, da gredo v Zagreb učit se tako treba domovino braniti. Pričakoval sem tedaj vsak dan glase: Kje da bode najbolje, da bi tudi jaz po mogočnosti pripomogel. No vse zastonj, kar nič nij sem mogel doznati. „Post festum" vendar sem doznal, da so tam nekje preko Učke igrali tarok, no da je bil pagat tako strašno nesrečen, da ga je vselej kdo vjel, kadar je bil napovedan. In ker so ta slučaj nekateri politično tolmačili nij bilo pravega „gaudiuma" ter so se nezadovoljni razšli. Prav jeza me je lomila, ko bo mi je moja nada tako grdo izjalovila, pre- mej človeštvo šteti, podoben je mehaničnej lelki, ali kakovem avtomatu." „In ko tebe vidim, mislim le na stroj za prebavijenje," reče Pavla smije se; „kaj ti, druzega ne delaš, nego ješ, kadiš, ali pak be-dastočiš. Enak si vrabcu, ki ne seje in ne žanje, a ipak živi." „Kako, Albin si uže zopet izvlekel svojo trditev, kakor da bi ne bile ženske tudi ljiuije ? Menim, da bi bilo lepše, ko bi molčal o tej stvari, kadar je tvoja mati navzoča," zavrne ga gospa Linekova. „Dve na enega, to je preveč ; a vendar se hočem rešiti," odgovori Albin šaljiv. „Naj-prej moram opomniti, da uže Aristotel nij hotel žensk onemu rodu prištevati, kakor moža tor je resno stavil vprašanje, če ženske tudi zaslužijo ime človeka." „Se ve da, ti pak tudi tako misliš, kakor ona grška starinja?" vpraša ga Pavla. „Imenujem le znano avtoriteto," odgo- mišljal sem noč in dan kaj bi bilo temu uzrok, in naposled sem se domislil, da 80O let nijso mačkine solze, a denašnji Hrvati ne Zvono-mirovi, da je bilo to samo, pesniška misel, in da so Istrani sprevideli, da je „slep kdor se 8 petjem ukvarja," da ga mraz tare in druge nadloge stiskajo in da so morda odločili drugače bolj praktično proslaviti Zvono-mira, namreč z izborom narodnih zastopnikov, kakor jim je „Slov. Narod" na svetoval. Nekoliko potolažen, čakam to veselje, misleč si: no to bode lepo! Pozvedujem tu in tam, kedaj da bode počel volilni bor — no nič pa zopet nič. Izbori so bili razpisani a oni list, ki v Istro najbolj zahaja „Naša Sloga," je podučevala Istrane — o turškej veri! „Turci i njihova vera" to je članek! In ko so bile volitve izbornikov končane potem stoprav je začela „Naša Sloga" navduševati za „braću" — gasiti hišo, ko je uže zgorela. Meni se je vse to čudno zdelo; no mislil sem si: ti ljudje domorodci po zraku letajo in zato ne vide, kaj se na zemlji godi; ali pozneje sem zvedel, da so bili ogoljufani od necega narodnega zastopnika, ki svetnike dela; ta jim je namreč rekel: da bodo volitve še le o božiču". (Vendar vse zavedne Slovane v Istri živo opominjamo, da v zadnji čas zdaj še store kar se da, vsaj nekaj. Uredn.) Ik IMiilitjtt 17. oktobra [Izv. dop.J Politični obzor Evrope je temnejši kot je bil kedaj. Srbi so Turkom na šestmesečno premirje uže odgovorili s kategoričnim no. Rusija smatra turški predlog za hinavstvo, pro-računjeno zato, da bi se v trenotku rešila iz zadrege. Turčija prepisuje za svoje premirje Srbom uvete, a sama se čuti brez pogojev napram Jugoslovanom. Srbi bi se v tem času niti goniti ne smeli, a turškemu fanatizmu bi bila za časa premirja vrata na stežaj odprta. Slovanska kri prelita na jugu bila bi zastonj tekla. Turčija nikjer ne obeta izpolniti pogojev, ki so se jej stavili od zjedi-njene evropske diplomacije. Vsa Rusija je razjarena na turške insinuacije in to tem bolj, ker je dokaj jasno, da je Turčija z onim šestmesečnim premirjem le Angležem ustreči hotela, da bi se Rusiji na ta način zopet vrgel krepelj pod noge. Kakor se izjavljajo ruski časniki, ki imajo tikoma orijentalnoga vprašanja dosta več časnikarske svobode kot naši slovanski v Avstriji, je srd in gnjev zoper Turke in Angleže v Rusiji vedno v vori Albin se smehom, „ter pustim svoje mnenje na stran. Kar pa zadene Pavline primere o vrabcu, mislim, da bi pristojala bolj tvojemu angeljskemu Alfredu in vsej vojaščini sploh. Ti gospodje lovijo bogata dekleta, enako vrabcu, koji lovi črviče. Mi učenjaki podobni smo skrbnim živalim, katere si nabirajo hrano za zimo." „Da, ti vsaj dosta nabiraš," smeji se Pavla ironično. „Ljubi Albin, prav vstrežeš mi, če nehaš častnika napadati," kara ga fibspa Linekova. „Oj, kako srečen je ta častnik, ki je priljubljen starini in mladim! Molčati hočem in misliti na njegove — medvede." Zdajci se odpro duri in v sobo vstopiti naša spoštovana tnajorkinja s hčerjo Malvino. Albin jo pozdravi in v eni sapi Malvini toliko dobri kanj na uho šepeče, da je bila gotova njegova iskrene ljubezni. Domišlje-vala si je uže, kako bo lepa z vencem v črnih naraščaji. Antagonizem mej Rusko in Angleško more jedino v konkretnem načinu vojske imeti svoje zadostenje. Ako zadenejo angleške tipalnice v konstelaciji družin evropskih kontinentalnih držav na ugodna tla, stopila bode Anglija javno se svojimi silami za Turčijo proti našej slovanskej Rusiji. Kakor imate te dve državi v Aziji svoje meje, kjer jedna drugej nasproti stojite z devizo: Do sem in ne dalje, tako imate tudi v Evropi svoje meje, za kojih odločitev ne bode tako kmalu konca. Anglija je uže računila na Nemško, a Nemčija se izjavlja, da se v vprašanji turškega šestmesečnega premirja popolnem z Rusijo strinja. Tako poroča ofici-jozna stara „Presse". Anglija se grozi, da bode, kakor hitro ruske armade prestopijo na kojem god delu svoje meje, odjadrale se svojim brodovjem iz Bezike pred Carigrad, ali celo v Črno morje. A tudi Angleži se boje zime na morji. Zato bi šestmesečno premirje Angleškej bilo tako ustrezalo kot Turčiji. A ruska diplomacija je za vse slučaje se preskrbela. Rumunija je na vsak način na strani Rusije. Obljubilo se jej je naslov kraljestva, in morebiti še teritorijalnega razširjenja. Italija je z Rusijo; prva se organizira kot bi imela črez mesec uže v vojno stopiti. Laško brodovje se pomnožuje in popravlja; imelo bi morebiti ali celo za gotovo nalog zoper angleško brodovje, ki ima jadrati po sred-njezeniskem morji v črno. In to bi bilo dosti velika zapreka za angleško brodovje. Italija bi zato dobila najbrž Malto, in kdo ve kaj še. Kralj grški, ki se sedaj na Dunaji bavi, je baje zelo resen, in vprašan o orijentu, izjavil se je dovolj ozbiljno. Dogodki na balkanskem poluotoku premenili so položaj Grške v zelo resnega. Grški narod zahteva od vlade, da se mora oborožiti za vsakojake slučaje. Ker je Rumunska 80 tisoč mož mobilizirala, ne more Grška z 12 tisoč mož shajati, timveč mora vse vojaške moči organizirati. Akoravno je Grška mirnega značaja, vendar se ne more tudi od Grške zahtevati nezmožnosti. In to zadnje je baje grški kralj visocim političnim osobam s posebnim poudarkom izjavil. In Grška more le proti Turčiji biti — in potem takem z Rusijo. Nemčija in Francoska osta-neti neutralni. In kako se ima Avstrija vesti, ste uže poročali. Akoravno nijsmo za vse pogoje neutralni, vendar se smatra tudi v višjih krogih, da bi bila največa sramota za nas, da bi katoliška in večinoma sio- kodrih, in njeno srce jelo je veselja poskakovati, ko si je mislila, da bo ipak ono sreče deležna, po kojej je vse življenje zastonj hrepenela. — Majorkinja pričela je kakor navadno, svoje novice razkladati, in Malvina trudila se mlade in lepe deklice očrniti. „Sinoči zvečer bila sem pri polkovnikinji Denovej," prične majorkinja, „in veruj mi, ljuba Linek, da častnik Strle o svojej snubitvi za Pavlo niti besedice nij omenil? Starka je postala, kot bi jo mrtvoud zadel, ko sem jej stvar razložila." „Da," oglasi se Malvina, „in Julika je obledela in roka se jej je pri šivanju tresla, akopram se v svojej ošabuosti nij hotela izdati. Hudo moralo jej je ipak biti, ker so kmalu potem, ko smo mi odi.šli po zdravnika poslali." „Kdo ti je pak to pravil Malvina?" vpraša jo majorkinja zavzeta, da hči več ve nego ona. (Daljo prih.) vanska naša država pretakala svojo kri za mokamedansko Turčijo zoper slovanske kristijane, ki se noto osvoboditi izpod turškega jarma. O ruskej vladi se javlja, da stoji na Ru-bikonu in da ga bode morala prekoračiti. Car misli v kratkem izdati proglas na svoj narod. Vseolui položaj se je torej do najskrajne meje poostril. Domače stvari. — („Der dum me Kerl von Lai-bachtt) ki se tudi „Laibadier Tagblatt" imenuje, piše v četrtek pod naslovom „ Nationale Sehnsucht", da mi slovenski časniki zlasti „S1. Nar.M ne moremo pričakati dneva, ob katerem bode ruski scepter vladal po Slovenskem, da od Rusije pričakujemo samostalnosti Slovanov, tudi kranjskih itd. Kedaj smo to rekli ali pisali? Ali ne veš, butclj, da nas še za drugo konfiscirajo, pa nas ne bi za tako veleizdajo? Če pa nijsmo tega nikdar rekli, nikdar pisali, potem je „Tagblattovo" pisanje grdaper-f idi j a in zlobna lažna denuncijacija, nameravana, to se ve da, le za one, ki slovanskih listov ne bero in potlej mislijo, da res bog ve kaj pisati smemo. Prej je bil „Tagblatt" neumno uredovan, a zdaj presega uže vse. — (Podpora ljudskim šolam.) Štajerska hranilnica je lani sklenila, da bode skozi 10 let po GO00 gold. štajerskim šolskim občinam podarjevala v ta namen, da si bodo ložje zidale nove šole. Letos je 6000 gold. v zneskih po 200 gold. do 800 gold. v omenjeni namen uže darovala. — (Koroški deželni glavar) grof Goess je svoje mesto odložil. — (Kasiran) je bil v sredo tukaj po ročnik S. domačega polka, ker je naredil 12,000 gld. dolga. Žalostno je bilo videti kako je v navzočnosti veliko častnikov oddajal poljsko vez, sabljo in čako. Degradiran je za in-fanterista in obsojen na osem mesecev bri-gadnega zapora. Bil je nekdaj v geograličnem institutu in je zelo nadarjen. — (Samoumor.) V noči od 19. na 20. t. m. se je ustrelil računski narednik 20. kompanije ljubljanskega polka, Ševček z imenom, j Uzroki temu so, kakor se govori, pomote v računih. — (Vinogradnikom) kateri nemško čitajo, moramo priporočiti „ VVeinbau Kalender filr 1877", ki ga je izdal sloveči vinstvenik in urednik „\Veinlaubeu baron Babo iz Klo-sterneuburga. — (Čudna prikazen.) Iz Goriške okolice se ,81." piše: Nij davno, kar seje nekaj prav neuganljivo čudnega v občini P., katera sluje zavoljo napredka v sadjereji, pretekli mesec dogodilo. Od neke hiše Z. so poslali vrečico turšice v mlin. Ko napravijo iz te moke znano polento in potem pogačo, je bilo vse v redu; a ko zmesijo iz iste moke zvečer zopet polento in potem pogačo, je postala polenta in pogača nepoužitna, rudečkaste barve kakor s peskom vsa namešana. Zopet so poskusili iz iste moke isto jed napraviti, a zopet prejšnja prikazen; tudi drugim sosedom so jo dali poskušati a zopet ista prikazen, rudečkaste barve, nepoužitna in peščenega okusa je bila obojna jed. Ostalo moko so poslali v preiskavo kmetiški šoli v Gorico. Izid te preiskave mi nij še znan. O priliki ko izvem, vam priobčim vspeh. — (Slovenska knjiga za trgovce z lesom in ogljem) pod naslovom: „Kazala za določenje telesnine okroglega, obtesa-nega i rezanega lesa, potem oglarskih kop", je ravno kar izdalo koroško gozdarsko društvo v Celovcu. Ta knjiga, izdelana v pisarni gozdarskega nadzorništva llilttenberškega društva za pridelovanje železnih tvarin v Celovcu ima namen, našim slovenskim trgovcem z lesom pripomoči k izvrševanji računov, pri le-sotrštvu potrebnih. Pregled te knjige nas je prepričal, da je v resnici jako koristna, in da vsacemu, kateri se s kupovanjem ali prodajanjem lesa peča (metrične) mere izračunjene tabele, kažejo telesnino v kubikmetrih raznovrstnega kupčijskega lesa. Všeč bode gotovo tudi kazalo za določenje telesnine oglarskih kop. Knjigi je dodan natančni poduk, kako da se tabele rabijo in na kak način da se stoječe oglarske kope merijo. Ker do sedaj jednake knjige v slovenskem jeziku nijsmo še imeli, je Slovencem koroško gozdarsko društvo z izdajo te knjige gotovo ustreglo. Mi priporočujemo tedaj to knjigo našim lesotr-govcem? cena knjige, obsegajoče 108 strani, je zme : 1 iztis^velja samo 80 kr. V L j u b-ljani je knjiga na~prodaj pri c. kr. kmetij-skej družbi. Javna zahvala. Tukajšnji posestnik, deželni poslanec in uri c. kr. okr. šol. sveta gosp. Ad |f Ob roža, je blago-dušno darovni okra j nuj učiteljskoj bukvarniei lngaškej v (V krm i kh j /, t k (omaro za knjige , sa kateri velikodušni il.i. um bukvam-čni odbor v svojem in v imenu avoj'li knlt-gov tmj iskrenejšo zahvalo izreka. V Cerknici 17. oktobra 1876. Zdravko Ž vagon, uačilnik hukv. odbora. Dunajska borza 20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih BI gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne banko Krediine akoije London . . . Napol. . .... C. k. cekini . . . Srobro....... kr. 65 . 60 108 25 800 _ 145 70 124 . 76 9 98 B 94 105 — Pouluuo. Odgovor na „poslano" v 118. štev. ,,Slovenca-. V poslednjem svojem „poslaueuiu sem nž a povedal, da se ne bom glede stvari same v nikakoršuo polemiko več spuščal, posebno no, ko vem iz lastne skušnje, da večina delničarjev postopanje likvidaćnega oubora res tako sodi, kakor zasluži. — Dolžan stin le na netaktni osobni napad iikviu. odbora odgovorili naslednje: Ravnatelj Treuenstein me je 1872. ali 1873 leta (natanko se več ne spominjam) nagovarjal, naj bi prestopil k banki „Sloveniji" in mi je poslal tudi od ranjut-ga dr. Coste sopodpisan pismen poziv Jaz pa na vse to — največ zavoljo osob, ki so takrat pri „Sloveniji" na krmilu bile — niti odgovoril nij sem. Lažje pa, dabi biljaz kedaj pri „Slo veniji" službe prosil. Kdor karijero mojo pri banki „Slavjiu pozna, vedel bo takoj, da mi službe nikdar in nikjer prositi nij treba bilo. — Pač sem ko se je lansko leto nekaj časa zdelo, da si „Slovenija" vendar le utegne pomagati, in jej je eolo Slov Narod" prijazen postal, pisal kontidoncijeluo pismo tedanjemu, osobno mi znanemu predsedniku, v katerem aeui ga vprašal, če bi mi ne svetoval, da se Sloveniji" oteriram. Nikdo mi tega zameril ne bodo, ako pomisli, da sem na tujum bival, ter o vsem' našem narodnem prizadevanji, tedaj tudi o zavodih, ki so se narodne imenovali najboljše mnenje imel, ker nijseui natančno poznal napak, ki bo se v njihova opravilstva vriniti utegnile. Ako jo mojo privatno pismo izročeno bilo Sloveniji", storilo se je to gotovo proti mojej volji; vendar se mi pa tega sramovati nikakor nij potreba; konstatiram tu le, da „Slovenija" od men« nij prejela nikakoršne prošnje za službo in jo dotična trditev likvid. odbora gori uže s pravim izrazom imenovana. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1876, (1'OMlauo.) Mej človeškimi pomanjkljeji, ki so o prilikah lehno jako nevarni, in se pri malih in velikih čestokrat nahajajo, so posebno v;.žno poke v dolenjem životu (kilavost). Izvrstno iu jako Vipelno sredstvo, pa popolno neškodljivo proti temu je pori t r« buNiia muža od Bon- Nturzoueggcrju Hcrisau, kanton Appouzol), Sviča. Preselitev. Pisarna glavnega o p ravni šiv a „Peitaiiie zavarovalne Umile"' jo /daj v zvezdi, poleg nunske cerkve, hišna št. 14, II. nadstropje. (321-3) Franc Drenik. Ste v. 5041. Razglas (328—2) za 1 deželno ustanovo in za 4 pJačujoče učence na deželnej vino- hi sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave z dveletnim podukom izpraznjena je za prihodnje šolsko leto, ki se pričenja 1. novembra, 1 deželna ustanova v letnem znesku 120 gld. Pravico do te ustanove imajo ubogi sinovi kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Ustanova se ne izplača na roko, ampak dotični dobi zato hrano, stanovanje in poduk v šoli. Dalje so izpraznjena 4 mesta za pluču-joče učence, kateri plačujejo po 120 gld. na leto za hrano in stanovanje, in po 20 gld. na leto šolnine. Prošnjiki za ustanovo in za mesta plaču-jočih učencev naj lastnoročno, slovensko pisane prošnje do SO. oktobra 1. 18741 če mogoče osobno, izroče vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu. Prošnjam je dodati rojstveni list, ter spričevalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o ljudske] šoli. Prošnjiki za ustanovo predložiti morajo tudi ubožni list, prošnjiki za pla-čujoča mesta pa primeren protopis vzdrževanja (Unterhaltsrevers). OS deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 14. oktobru 1876. Karmelitanski melisovec lz Ifcucdk. 1 originalna steklenica -f> kr. Jodino pravi le pri (53-29) Galriel Piccoli, lekarju mi dunajske} cesti v Ljubljani. tnujca. „19. oktobra: m .Spiller 1% Staj. rja. M T," W,p"U- . Vehovec iz Rake. - Kraus iz Dunaja. - Dvornik iz Mozirja. — Petno iz Reke. Pri M»U«l: Zukeman iz Dunaja. - Ilausner iz Maribora. — Ohlak iz Dunaja. — Ebrenreloh i/. Ponoviča. — Oplatek iz Dunaja. Pri bnvarKkviii dvoru: Po ak iz Dunaja. Podtrebušne in kilove bolezni zdravi popolnem neškodljiva mast bh kilovo *»li pretrpano od Mo//ojm. &tuf*eu4'fifjef-ja v ##«■#■/.»■«*# (Švica). Minila spričevala in zahvalna pisma so prilagajo navodu. Itazpošilja so v piskurćkih po 3 gld. 20 kr. a. v. po ti. stiif-ttniifiti-.jii samem, ali pa po deželnej lekarni g. M-Z. Mšiš--I scBitam v Ljubljani. (3^9—1) lzdatelj in urednik Jopip Jurčič i ..i.-1 niilii m tisk .Narodne tiskarne'