5o8 Listek. • LISTEK. V Ljubljani, dne" 31. malega srpana 1890. Vesel dan V cesarski rodovini. Velika družina avstrijskih narodov praznuje danes velik dinastični praznik. Cvetoča hči Njiju Veličanstev, presvetla nadvojvodinja MARIJA VALERIJA se je danes v prijaznem gorskem mesteci na Gorenjem Avstrijskem poročila z izvoljencem svojega srca, z Njegovo c in kr. Visokostjo presvetlim gospodom nadvojvodom FRANČIŠKOM SALVATORJEM. Blagoslovljena od presvetlih svojih roditeljev, spremljana od bliščečega zbora visokih sorodnikov in dostojanstvenikov, stopila sta pred oltar, kjer je cerkev posvetila Njiju zvezo, veljavno do smrti. Po vsi širni Avstriji ni ga zvestega državljana, da bi se danes v duhu ne udeležil veselega dneva v cesarski rodovini. Brez razločka vere in narodnosti pošiljamo danes vsi presrčne čestitke na cesarski dvor, iskreno želeči, da bi bila ta zveza mladima novoporočencema in mnogoizkušenemu, nad vse ljubljenemu presvetlemu Vladarju vir nikdar minljive sreče ! Jernej Križaj-Severjev f, župnik pri sv Antonu poleg Kopra v Istri, pisatelj slovenski, umrl je dne" 19. ržnega cveta t 1. Križaj je bil porojen dne" 18. velikega srpana 1838. 1. v Orehku na Notranjskem. V šolo je hodil najprej v Trstu, kjer se je do dobra seznanil z italijanskim jezikom, gimnazijo je pa dovršil leta 1860. v Ljubljani. Sošolci v 8. gimnazijalnem razredu so mu bili med drugimi sedanja vseučiliška profesorja dr. Stanonik in dr. Krek, slovenski pisatelj in sedanji trnovski dekan Ivan Vesel, zdaj že pokojni zgodovinar Parapat, sedanji stolni župnik ljubljanski Flis, slovenski pisatelj iu operni pevec Josip Nolli i. dr. Pokojni Križaj je bil prejšnja leta jako spreten pisatelj slovenski Pod izmišljenim imenom »J. Severjev« je priobčil v Janežičevem »Glasniku« 1 1864. nekoliko lepih, nežnočutnih pesmij. Za poskušnjo ponatiskujemo tukaj njegovo Trojno srce". Globoko v prsih giblje se nekaj čdrobno, Kakor svitloba lune razjasni temno noč, Glasi se čudomilo, žalobno in ljubo, Ima sred deviško prečudno tajno moč; Cveti veselje tiho, kali skrivno gorje", Globoko v prsih sije ljubezni živi plam, In mesto to presveto človeško je sred! In žarno vnema srce, možu poguma znam! Mladenču persi dviga hlepenja divji žar, Ljubezni polno tretje tak vroče in gorko — Navdaja mu jih nada, nek tajni sladki čar, Oklepa vse in veže z nevidno nas močjd, Srce mladenča obsega vso tugo in britkost, In v žalosti, veselji zvdsto nam vedno je, Obsega rajske sanje, ljubezni vso sladkost! Najlepše res na zemlji: — oh materno srce ! V »Glasniku« 1. 1865. beremo njegovo povest »Ognjeni zmaj«, katero je poslovenil iz ruščine; v Trstenjakovi »Zori« 1. 1873. pa njegovo izvirno nekoliko sentimentalno novelo »Blaženka«, pisano s srčno krvjo, najbrž iz njegovega življenja. Ravno tam je priobčil lep dovršen prevod žaloigre »Frančiška z Rimini«, katero je spisal slavni italijanski pesnik Silvio Pellico. Prelagal je na slovenski tudi sloveči roman Manzonijev »Promessi sposi« ter završil še marsikatero drugo lepo delo. Blag mu bodi spomin! V spomin Matevžu Ravnikarju je dne" 13. malega srpana priredilo naše »Pisateljsko društvo« na yačah lepo slavnost, katero je žal, nekoliko motilo deževno vreme,