SOŠKI TEPHIR
Leto 1. Šteo. 16. ► Gorica, sobota 20. oktobra !S45 ◄	Cena L. 3.—
Radi bi nas v drugo prodali
Ker se po prvi svetovni vojni mir ni urejal po načelih samoodločbe in enakopravnosti narodov, so bile mirovne pogodbe med državami take, kakršni so . obračuni po srečno speljani kupčiji. In naša zemlja je bila ob tem razdeljevanju dobička drobiž, s katerim je bila plačana majhna razlika v računu.
Pa so bili pri tem prisotni oni, ki naj bi nas ščitili; oni, ki bi kot predstavniki Jugoslavije smeli dopustiti vse, samo tega ne, da se narodom, katere so zastopali, zgodi taka krivica. In vendar so jo dopustili. Zato, ker njim ni šlo za to, da dobimo svoje pravice, da bo Slovenija združena. Hoteli so le eno — priti do oblasti, pa naj bodo meje Jugoslavije take ali take. Vedeli so dobro, da bodo na oblasti temmanj moteni od zunaj, čimmanj se bodo vmešavali v račune »velikih«. Kajti oni niso predstavljali ljudstva, predstavljali so le svoje in sebi enakih interese.
Leta 1918. smo bili prodani. Oni pa, ki so to dopustili in njim enaki so vladali v Jugoslaviji. Od zunaj niso bili moteni, ker so se »lepo« obnašali, na znotraj pa so vsako »motnjo«, vsak izraz ljudskega nezadovoljstva zatrli z žendarmerijo in zakoni.
V borbi in krvi so si jugoslovanski narodi postavili novo državo, tako Jugoslavijo, katero bodo doma in v svetu zastopali in vodili oni ljudje, katerim bo ljudstvo to vodstvo zaupalo. Taki ljudje so sedaj branili naše pravice pred vsem svetom, taki ljudje so izjavili, da ne priznajo nobenega sklepa, ki bi Primorsko odtrgal od Jugoslavije. Kajti njim ni zato, da bi vladali, temveč zato, da dobi ljudstvo svoje pn-vice.
Mi Primorci smo bili ves čas z njimi. Sledili smo njihovi borbi, občudovali smo njihovo odločnost in samozavest, zaupamo jim popolnoma, ker jih poznamo. Zahtevali so pravico za nas. Zahtc-'vali so, da si na svoji zemlji sami gospodarimo in da se združimo z rašo domovino. A proti tem zahtevam so se dvignili v zboru \si oni, ki bi radi, da bi se tudi sedaj na konferenci mešetarilo, kot so to delali po prvi vojni; vsi oni, ki se bojijo, da bi postavi Jugoslavija še bolj močna s tem, da dobi vse svoje zemlje. Predobro namreč vedo, da tokrat v Jugoslaviji ne vladajo več lutke, ki bi plesale tako, kot bodo oni svira li, da ne vladajo njihovi bratje po kupčiji in po žeji za oblastjo, temveč da vlada ljudstvo in sicer zavedno ljudstvo.
V tem zboru so dvignili svoj glas tudi oni, ki so v no”i Jugoslaviji prišli ob oblast, ker so jo v stari preveč brezobzirno izkoriščali. Njihovemu kriku pa so sc pridružili odmevi iz domovine: oglasili so se ministri s > njimi ostavkami, škofje, ki so blagoslavljali orožje izdajalcem in ličili pokorščino okupatorju, s pastirskim pismom. Zakaj to delajo, ve vsak Jugoslovan. Primor :i pa smo nad tem še bolj ogorčeni.
Vemo, da bi z vsem tem ropotom radi ustvarili v svetu mnenje, da Jugoslavija ni svobodna domovina svobodnih narodov; vemo tudi, da taka Jugoslavija, kakršno hočejo oni prikazati, ne bi Primorske in Trsta nikdar dobila. Take, kakršno oni ponujajo, kakršna je bila prej in katera nas je prodala, pa mi nočemo.
Ks/ ti ljudje zunaj in doma barantajo z našo zemljo, barantajo z našo krvjo, da bi za to dobili zopet ministrske stolčke, delnice v državnih podjetjih ter zemljo, hiše, tovarne. Videli so namreč, da ministri v novi Jugosla nji tega nimajo, da imajo preveč dela in skrbi ter preveliko odgo\ or-nost do ljudstva. Zato hočejo staro Jugoslavijo.
Ministru za zunanje zadeve gospodu dr. Ivanu Šubašiču.
Gospod minister! Ko sem prejel danes Vaše pismo, v katerem razlagate, zakaj podajate ostavko, Vam moram povedati, da me je to Vaše postopanje zelo začudilo. Najbolj sem se začudil Vaši razlagi ostavke, ker zaradi te razlage ne morem razumeti, katere Vaše izjave so točne. Ali c-ne, ki ste jih dajali ves čas do Vaše bolezni, ko ste trdili, da se sporazum izvaja, ali one, ki jih sedaj navajate v pismu, da se sporazum ni uresničil in da radi tega dajete ostavko. Spričo teh volitev, ko se vsa notranja reakcija in sovražniki v inozemstvu poslužujejo vseh mogočih klevet in laži, da bi škodovali konsolida čiji naše dežele in onemogočili izvedbo volite e, ni mogoče, eia ne bi dobil vtisa, da je Vaša o-stavka, in posebno razlaga te o-stavke, popolnoma v skladu s to kampanjo v deželi in v inozemstvu. Iz Vašega postopanja se jasno vidi kakšno je ozadje tega, kar obenem privede do ničle vse Vaše nekdanje izjave o želji, da doprinesete svoj del no vi Jugoslaviji v okviru Vaših možnosti.
Kaj se iz našega sporazuma ni iz\iš.Io? Prvič je ustvarjena e-notna vlada, v katero so vstopili vsi oni ministri Vaše vlade iz I ondona, katere ste predlagal’. Drugič se dela z vsemi silami na demokratizaciji dežele, radi česal so bili sklenjeni mnogoštevilni zakoni, pri katerih izdelavi ste tudi Vi sodelovali in za katere ste tudi Vi glasovali. Dovoljene so stranke, ki so že začele delati. Obstoji svoboda tiska, tako da tako zvana opozicija izdaja svoj tisk. Razpisane so volitve, za kj-tere se v največjem redu vrše priprave. Z eno besedo, izvršuje sc vse ono, za kar sem se obvezal v sporazumu z Vami in ono. kar nam je bilo svetovano s konference Velike trojice v Jalti. Radi tega, da opozicija in istotako
Ko so se ljudske množice (ugo-slavije — združene v svoji osv'i-boilikn fronti pod modrini vod stvom maršala Tita — upiic !a-šističnim osvajalcem, tedaj jc današnja opozicija združen > zbežala v London. Beg v tujino je bil prvi člen v verigi izdajstva popram državi in narodu, ki je bil bnkc za svojo neodvisnost m svobodo.
Združena opozicija vsen kuk In protiljudskih strank, med njimi generali, ki so pustili svojo vojsko na cedilu, da jo je taši zerr odvlekel in fizično ter moralno upropaščal, so iz vam : tuii-
Klečeplazijo pred mogočniki sveta in se jim ponujajo za poslušne lutke, ki bodo še naprej delale tako, kot so že delale pred vojno, pred ustajo jugoslovanskih ljudstev.
Mi jih zaničujemo. Ne bodo uspeli, ker tokrat barantajo s trdo in krvavo preizkušenim narodom. Ostali pa bodo izdajalci, ki so brez predsodkov pripravljeni prodati lastne brate zato, da si kupijo oblast.
tfidi Vi ne bodete nastopili no volitvah, ne nosimo krivde mi, temveč opozicija in Vi, ki niste hoteli nastopiti. Radi tega Vaša razlaga ostavke niti najmanj ne odgovarja točnosti ter je noben iskren in pošten človek ne more sprejeti kot tako. Zakaj ste, gospod minister, izbrali ravno ta čas, da podaste ostavko? Vi še ležite bolni, niste še nastopili svoje dolžnosti, vendar pa ste pohiteli z ostavko spričo volitev. Ali ni to popolnoma v skladu ^ onimi prepričevanji, z onimi pripravami opozicije in Vaših krogov, da se na kakršenkoli način ustvari v deželi stanje, da bi se dalo povod za tujo intervencijo. Moram Vam pri tej priliki reči, da se te protinarodne težnje in fantazije ne bodo uresničile, ker bedo narodi Jugoslavije zuaii braniti svojo neodvisnost in svobodo, da sami urejujejo svojo hišo pred vsakim poizkusom vmešavanja iz tujine. Čudi me, da Vi tega do danes še niste mogli popolnoma razumeti. Mislim, da bi Vaše obveznosti nap ram našim narodom morale biti močnejše od kakršnihkoli obveznosti izven naše dežele. To Vam govorim radi tega, ker sem v času, ko ste predložili svoje sodelovanje, odvrgel vse ono, kar bi nas moglo razdvajati ter sem sprejel Vaše izjave in Vaše sodelovanje globoko uverjen, da želite s svojim delom v dobro naše porušene dežele popraviti ono iz preteklosti, kar je v srcih naših narodov zapustilo globoko sled in kar se ne more tako lahko pozabiti. Ko sprejemam Vašo ostavko, izjavljam, da gremo neomajno in čvrsto po potu, ki so ga izbrali vsi naši narodi in da se ne bomo nikdar pustili odvrniti s tega pota.
Šmit fažizmu -— svobodo narodu!
9. oktobra 1945.
ne \ zboru kričali:	oborož ma
borba je zaenkrat nesmisel! To drugo dejanje izdajstva in kričanje o nesmiselnosti oborožene borbe pa je združilo v Jugoslaviji vse reakcionarne demokt d.c in jim dajalo potuho, saj je bilo tudi njihovo stališče, da še m čas... Predstavniki te hinavske politike so bili: Maček na Hrvaškem, Krek in klerikalna protiljudska klika v Sloveniji.
Vsi ti ljudje, ki niso nikoli bili za ljudsko demokracijo in ki so s svojo nesramno in zločinsko politiko moralno, gospodarsko in vojaško pripravili aprilsko kata-
ŽFB
MARŠAL TITO
odgovarja na ostavko Šubašiča
Predsednik minist. sveta: J. B. TITO.
Opozicija se je prerodila v reakcijo
strofe, so se v emigraciji pod pokroviteljstvom imperialistične osovražene reakcije združili v najhujšo in najbolj strupeno tolpo, katere cilj je bil oropanje pridobitev vseh narodov Jugoslavije, pridobitev, ki so jih narodi izvojevali v težki in krvavi štiriletni borbi.
Ne bomo pisali o zločinih, ki so jih izvršili okupatorjevi pomagači: prosluli Rupnik, krvnik Pavelič na Hrvaškem, Nedič in Draža Mihajlovič itd., zakaj naše ljudstvo je na lastni koži izkusilo njihovo popolnost, ki bi bila lahko v ponos naj večjim zločincem v zgodovini. Da so naše vasi požgane, da je gospodarstvo uničeno, da je na tisoče ljudi u morjenih, je zasluga prav teh narodnih izdajalcev.
Danes, ko stojijo narodi Jugoslavije pred volitvami v konsti-tuanto, kjer bodo s tajnim glasovanjem izrazili svojo odločno voljo in kronali svoje pridobitve: ljudsko demokracijo in oblast, ista tolpa izdajalcev iz tujine, ki je v času osvobodilne borbe podpirala četniške in druge izdajalske tolpe, zanika osvobodilni fronti in ljudski fronti Iugoslavi e njeno demokratičnost. Ta pokvarjena in razkrinkana gospoda, povezana s svetovno reakcijo, hoče danes dokazovati, da je ljudska fronta proti ljudstvu, oziroma, da ni demokratična kakor si zamišljajo tudi naši zavezniki na zahodu.
Ljudske množice Jugoslavije pa prav dobro vedo, da so cmi granti, ki so ljudstvo pustili na cedilu v najtežjih trenutkih, ko je šlo za obstoj naših narodov in sploh demokracije, izraziti ,predstavniki znanih diktatorskih režimov iz predaprilske Jugoslavije, ki so odpravili vsako sled demokracije. Ti razni Živkoviči, Kreki, Topaloviči, Pribičeviči, Groli in kako se še imenujejo, bi hoteli tako demokracijo, ki bi bi la naperjena proti ljudstvu. Tu je vzrok, zakaj podpirajo ve elemente vsi sovražniki naše neodvisnosti doma in v inozemstvu.
Ostavka Šubašiča, Grola in Šu-teja ni slučajna. To je stara druščina, to so ljudje, ki bi okrenili radi kolo zopet nazaj, to so znani centralisti, ki zastopajo težnje velikosrbskega imperializma in ki nočejo priznati enakoprav nosti vsem narodom Jugoslavije. Oni -so pravtako proti temu. da bi mladina, ki je v osvobodilni borbi največ doprinesla, sodelovala pri volitvah v konstihianto.
šubašičeva družba, ki je izstopila iz narodne vlade pod predsedstvom maršala Tita, se je brez dvoma prerodila iz opozicije v reakcijo. Da je to dejstvo resnično nam potrjuje prvič veselic in hrup, ki ga je zagnala emigrantska klika, moralni in politični podpiratclj vseh akcij Grola in šubašiča. Drugi namen ostavke je pravtako jasen. Zaveznike je treba prepričati o potrebi vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije in prisiliti ljudstvo, da opu sti vse pridobitve, ki jih je izvo-jevalo v narodno osvobodilni borbi.
Predsednik narodne vlade maršal Tito je v svojem odgovoru dr. Šubašiču jasno dokazal, da je njegova ostavka voda na mlin ■ eakcije in med drugim dejal: »Moram vam pri tej priliki reči, da se te protinarodne težnje in fantazije ne bodo uresničile, ker bodo narodi Jugoslavije znali braniti svojo neodvisnost in svo bodo, da sami urejujejo svojo hišo pred vsakim poizkusom vmešavanja iz tujine«.
Naj se opozicija oziroma reakcija že vendar enkrat zaveda, da je ljudska fronta preoblikovala naše ljudstvo, da je fronta potrebna v interesu samega uničenja fašizma in to prav takšna, kakršna je. Fronta je razbila fašistične tolpe, dobila je vojno. Demokratično bo izvedla volitve, ki bodo brez dvoma pokopale zadnje upe služabnikov reakcije.
NEMŠKI GENERALI
PRED SVETOVNIM SODIŠČEM
Ljudstva vsega sveta bodo sodila krvnike v vojaških uniformah. Vključitev krvnikov fašistične nemške vojske in mornarice, kot so Keitel, Doenitz in J odi v seznam glavnih vojnih zločincev, je popolnoma upravičena in zakonita. Ti krvniki v vojaški uniformi niso samo izvrševali ukazov hitlerjevskega režima, ampak osebnosti, ki predstavljajo stalno in neporušeno vez med banditskim generalnim štabom nemške vojske in začetniki načrtov za napad in blazne ideologije voditeljev nacistične stranke in vsega njenega glavnega stana. Keitel, .Iodi, Raeder, Doenitz, skupno z drugimi tovariši, niso bili vojaki v nacistični službi niti najmanj! Bili so prepričani nacisti, ki jim je bila v vojnih letih poverjena usoda Nemčije na bojiščih. Načelnik generalnega štaba vrhovni poveljnik hitlerjevske nemške oborožene sne Keitel je užival neomejeno zaupanje Hitlerja. V 6 letih je napravil kariero od polkovnika do Feldmaršala. Generalni poročnik Meiter, poveljnik 41. oklopniškega armadnega zbora, ki so ga Rusi ujeli, je podal nekaj izjav:	»Bistvena lastnost
Keitela je, da je izredno vljuden človek in zvest izpolnjevalec, toda z vojaškega stališča je popolnoma nesposoben in se zna samo smehljati in izvajati Hitlerjeva povelja.
Keitel, Jodl, Raeder in Doenitz niso samo glavni preprosti vojni zločinci, ampak tudi predstavniki onih nemških krogov, ki so sanjali o povračilu in storili vse potrebno, da so ga pripravili.
Sodba niirnberškega sodišča mora enkrat za vselej pokazati, da hitlerjevski generali, kakršnekoli vrste, nimajo nobene podlage, če bi upali na kakršnokoli bodočnost v resnično novi in demokratični Nemčiji.
Naši vojni ujetniki
iz Sardinije in Korzike se vračajo
Iz Marseill-a (Južna Francija) sta prišla tov. por. D. Ambrožič Ivo in por. Darko Likar, ki sta nam prinesla pozdrave naših vojnih ujetnikov iz Sardinije in Korzike. Taborišče se razpusti in prvi transport z našimi dragimi oddidc iz Francije dne 20 oktobra in prispe v Videm bržkone 25. ali 26. t. m. Odhajali bodo v skupinah po 1200 mož in je verjetno, da bodo v 5 transportih vsi doma. V Vidmu ostanejo 24 ur, kjer bodo demobilizirani, nakar bodo šli vsak na svoj dom Zdi se, da jim bodo dale zavezniške oblasti prevozna sredstva za nadaljevanje vožnje.
Naši primorski tovariši komaj čakajo svidenja s svojimi dragimi, saj so bili dolga leta. kot de lavski bataljoni od fašizma pregnani na Sardinijo.
PREGLED SVETOUniH DOGODKOV
Imperialistične spletke na Balkanu
V preteklih desetletjih je bil Balkan s svojimi različnimi vladami dobro poprišče za različne mednarodne mahinacije; tako nevzdržno stanje, ki je že v preteklosti privedlo do vojn med balkanskimi državami, je naposled zapeljalo tako daleč odgovorne fašistične vlade večine balkanskih držav, da so potegnile svoje dežele v vojno proti združenim narodom na strani hitlerjevske Nemčije.
Povsem razumljivo je, da so morali narodi teh dežel slejko-
prej obračunati s svojimi vlasto-držci ter vzpostaviti v svojih deželah demokratične oblike vladavin, ki so najbolj ustrezajoče celokupnemu prebivalstvu; tako je bila vzpostavljena ljudska oblast. Ti narodi so uspeli realizirati svoj demokratični program s pomočjo Sovjetske zveze in Rdeče armade, ki je osvobodila te dežele ter izgnala nemško vojsko (tu gre predvsem za Bolgarijo in Ru-munijo); tako se je zgodilo tudi v Madžarski.
Še več; ti narodi so obrnili v poslednjem obdobju vojne oro-
žje proti Nemčiji in tako oprali s svojo krvjo sramToto, ki so jo povzročili izdajalci.
Balkanski narodi hočejo, oziroma so že ubrali novo in edino pravilno pot, a potek londonske konference je pokazal, da obstojajo v svetu sile, ki jim nikakor ni po godu razvoj demokracije v balkanskih deželah; hoteli so zaposliti pri izdelavi mirovnih pogodb z Rumunijo in Bolgarijo ter Madžarsko še one sile, ki nikdar niso bile v vojnem stanju s temi državami.
Proti balkanski demokraciii
Okoli Jugoslavije so se zbrali skoraj vsi balkanski narodi, trdno naslonjeni na Sovjetsko zvezo, da bi si uredili svoje življe ije po svojih pogledih; zato je povsem nerazumljivo in nedopustno, kar skušajo doseči gotovi politični krogi; namen opozicije je razviden posebno iz tega, da je zahtevala izdajalska jugoslovanska emigracija v memorandumu konferenci zunanjih ministrov v Londonu intervencijo tujih sil v Jugoslaviji. .Take in slične spomenice ne predstavljajo nič drugega kot na pesku zgrajene upe, dasiravno je neuspeh prvega za-
Pretekli teden je odstopila v Grčiji Vulgarisova vlada; to krizo je povzročila izjava predstavnikov grške liberalne, napredne, socialistične in kmetske stranke ter zastopniki EAM-a, v kateri so kategorično odbili vsako udeležbo pri volitvah, ki jih je razpisala vlada za 20. januar prihodnjega leta.
Kakor poročajo iz Pariza je bil tam ustreljen Pierre Lavai, v>šij-ski ministrski predsednik; sodišče ga je priznalo za odgovornega smrti toliko sinov francoskega naroda in za trpljenje mili ionov ljudi.
Kakor vidimo, sc ni ponovila petainovska burka (Pètain m bil obsojen na smrt).
Tudi v Franciji bodo volitve; francosko ljudstvo se bo moralo izreči v nedeljo, 21. oktobra ali
sedanja Sveta zunanjih ministrov vzbudil v opoziciji nove upe in če je tudi dr. Šubašič podal o-stavko je to le en dokaz več, da to, kar želi opozicija, ni nič drugega kot tuja intervencija; ta pa bi ustavila oživljanje demokracije; pobožna želja je, da bi znova prišle na svoja mesta predvojne klike, a Rumunija, Bolgarija in Jugoslavija hodijo trdno po poti demokratičnega razvoja in nič jih ne more odvrniti od te njihove poti. Zato tudi grožnja diplomatskega nepriznanja ne more in ne bo vplivala odločilno na raz-
Iz neurejene GrCije
Vodstvo EAM-a je poslalo tu di brzojavko predsedniku Trumanu, ministrskemu predsed uku Attleeju in generalu de Gaulle u; v njih protestira proti vladni odločitvi, glasom katere bodo volitve v Grčiji januarja; v brzojavkah je dostavljeno, da smatra EAM te tri velesile odgovorne za državni udar grške vlade.
U Franciji
za obnovitev predvojne republike (ki pa je imela po večini zastarele politične ustanove) ali za novo ustavo, ki bo temelj resnično demokratični ureditvi države, in za vlado, ki bo povezana z ljudstvom in odgovorna ljudstvu.
Nedavno so se vršile tam občinske volitve in nato volitve v okrajih; pokazale so, da je večina francoskega ljudstva za to, da se uresničijo načrti odporniške
voj demokracije v balkanskih državah, kakor so to Rumunija, Bolgarija in Madžarska; nedvomno veljavo za vse te tri države imajo besede, ki jih je izrekel pretekli teden rumunski ministrski predsednik dr. Peter Groza, ko je dejal; »Skupaj z maršalom Titom, skupaj z delovnim ljudstvom Bolgarije in Madžarske; z bratskimi Poljaki in z našo mogočno sosedo Sovjetsko zvezo ter z naklonjenostjo angleškega in ameriškega ljudstva bomo o-nemogočili vojne. Borili se bomo naprej proti sovražnikom demokracije.
Tsouderos, ki je bil predsednik sveta grške vlade v izgnanstvu tri leta po nemški invaziji na Grško, je dobil nalog od grškega regenta Damaskinosa, da sestavi novo vlado.
Regent se je že prej pogaja! z voditeljem liberalne stranke Themistoklem Sofoulisom.
ljudske fronte in da se ustvari nova demokratična Francija.
Še so nam v spominu nesrečni dnevi ob zatonu tretje republike (Francije) v monakovski d ibi; skupina reakcionarnih veličin vne pozabimo na 200 družin, ki si v Franciji še vedno lastijo pravico do samovlade) bi rada spra'd'a Francijo ponovno na usodno pot Monakova; ta skupina je naj-vnetejša zagovornica ideje »za-padnega bloka«.
Ruski komentar o londonski konierenci
V komentarjih tujega tiska se opažajo velika nasprotja v izta-vah in pojasnilih o razlogih tako nepričakovanega rezultata prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov; v zvezi s tem piše ruski komentator P. Risakov; Fa teden, kakor tudi preje je bilo v središču javne pozornosti inozemstva vprašanje v' zvezi z neuspešnim zaključkom prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov v Londonu. Dne 6. oktobra je govoril po radiu o rezultatih zasedanja zunanji minister Združenih ameriških držav Byrnes, ki je poskušal prikazati sovjetsko stališče kot nepravilno. Dne 9. oktobra je nastopil z obširno izjavo v Spodnji zbornici zunanji minister Anglije Bevin; a vse te izjave, razlage in pojasnila so, kakor izgleda, slabo zadovoljile javno mnenje Anglije, Združenih držav Amerike in drugih dežel. Na vsak način se opažajo v svetovnem časopisju velika nasprotja. Velik del angleških, ameriških in francoskih listov poskuša, kakor prej, zvrniti odgovornost za neuspeh londonskih pogajanj na sovjetsko diplomacijo; toda vedno pogosteje se slišijo kritične pripombe k tem poskusom. Posebno značilno v tem pogledu je pismo člana angleškega parlamenta Pritta v dnevniku »Times«; Pritt, ki omenja rezultate zasedanja Sveta zunanjih mini-
strov, piše: Zadnjih 6 in več let je naš tisk kakor tudi del javnega mnenja, često obsojal korake in politiko Sovjetske zveze in s tem pogosto škodoval perspektivam miru, vojnim naporom ali stvari Združenih narodov; toda po relativno kratkem času je postalo jasno, da takšna obsodba ni bila upravičena in da je stališče sovjetske vlade v bistvu pravilno. Mnogo angleških in ameriških časopisov se popolnoma sklada s temi pripombami Pritta; »New York Post« n. pr. smatra, da je nerazumljivo, zakaj so Združene države zahtevale udeležbo Francije in Kitajske pri razpravljanju vprašanj, pri katerih, izgleda, da ti dve državi nista neposredno zainteresirani; londonski »Daily Mail« izraža, da je Bevin v Spodnji zbornici ponovil, kar je bilo rečeno v Washingtonu in izrazil protislovja v posameznih stva reh s tistim, kar je svet slišal od Moskve. Ameriški list »Daily Wor-ker« izjavlja, da so odgovorni za sedanjo krizo »izraziti zastopniki ameriškega poslovnega sveta«, ki teže za politično dominacijo v Evropi in Aziji; dnevnik »New York Fferald Tribune« piše: zelo neprijetno je dejstvo, da niso delale Združene države strogo v skladu s potsdamskim sporazumom. Prav tako govore tudi nekateri drugi listi in radijski komentatorji; med temi je tudi a-
meriška novinarka Sergio, ki je opozorila na to, kaj pišejo o dejstvih, da Angleži in Amenkanei ne izvajajo potsdamske deklaracije glede Nemčije; večajo se namere, da se revidirajo točke berlinskega sporazuma. Do česa to pelje, lahko vidimo iz nedavnega članka Louisa Marliota v francoskem poluradnem listu »Monde«, v katerem se izraža težnja po reviziji berlinskega sporazuma o razorožitvi Nemčije. Protestira se tudi proti zmanjšanju nemških proizvajalnih možnosti in smatra se, da je vojaška okupacija Nemčije nepotrebna. Bivši finančni minister ZDA Morgen-thau dokazuje v knjigi »Nemčija je naš problem«, ki je nedavno izšla v Ameriki, zelo prepričljivo, da so v Angliji in Ameriki pristaši stališča, da je »močna Nemčija v nekem pogledu koristna za njene dosedanje sovražnike na zapadu«. Omeniti moramo tudi poročilo časopisa »New York Times« o tem. da smatrajo »gospodarski zavezniki ameriških okupacijskih oblasti v Nemčiji«, da bo zelo težko m celo nemogoče izvesti potsdamske sklepe o reparacijah in gospodarski razorožitvi Nemčije Popolnoma pravilno pa je stališče Sovjetske zveze, ko brani odloke berlinske konference; to je stališče, v katerem so upoštevani interesi mednarodnega miru in varnosti.
Volitve v Vrhovni sovjet
Zveze sovjetskih socialističnih republik
Sovjetska zveza kot iniciator-ka in organizatorka protihitler-jevskega boja, kot zmagovalka nad nemškim fašizmom prehaja v dobo mirnega izgrajevanja, v dobo celjenja ran, ki so jih prizadejali nemški napadalci skupno z drugimi sateliti, ki so, kot n. pr. fašistična Italija, poslali v Rusijo kar dve ekspediciji.
Pretekle dni je razpisalo predsedstvo Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik splošne volitve v Vrhovni sovjet; vršile se bodo dne 10. februarja 1946. leta.
Nedvomno predstavlja akt o volitvah v Vrhovni sovj,et ZSSR dokument velikanske politične važnosti; tako stopa Sovjetska zveza v novo obdobje neslutene-ga poleta, ki bo samo še potrdil njeno zgodovinsko vlogo — temeljne sile miru in demokracije v svetu; prav od moči Sovjetske zveze, od njenega položaja v svetu, prav od tega je odvisen v polni meri mir v svetu.
Izkušnja iz pretekle vojne je pokazala, da bi ne bilo zmage nad nemškim fašizmom brez močne Sovjetske zveze; vojaška, gospodarska in politična moč te dežele, trdnost njenega družbenega ustroja ter čvrsta demokratična politika, to so bila dejstva,
„Izvestija“ o
»Izvestija« so ob priliki razpisa volitev v Vrhovni sovjet zapisala: »Naše ljudstvo gleda v prihodnost z odločnostjo in pogumom, ker ve, da bo pobralo sadove svoje zgodovinske zmage; hitrb bodo pretekli dnevi celjenja ran, ki jih je zadala vojna in na sovjetski zemlji se bo kmalu razvilo v vsem svojem sijaju veselo in srečno življenje ter kulturni napredek«.
Morda bolj kot kateri koli dru-. gi narod v svetu so narodi Jugoslavije videli in ocenili pomoč Sovjetske zveze pri svojem boju za osvobojenje.
Maršal Tito je v svojem govoru v Skoplju poudaril tole: »Imamo zavezništvo z veliko bratsko Sovjetsko zvezo. Rdeča armada se ni borila samo za svobodo svoje dežele, temveč tudi za našo svobodo že tedaj, ko je bila pri Stalingradu; imeti takega nesebičnega zaveznika kakor je Sovjetska zveza, imeti moralno in tu-
ki so omogočila, da je rešila Sovjetska zveza človeštvo v teku te vojne pred največjo nevarnostjo vseh časov, pred nemškim fašizmom.
Toda prav tako kakor je izpolnjevala Sovjetska zveza v vojni svoje veliko zgodovinsko poslanstvo, prav tako leži na njej ta ista odgovornost tudi v sedanjem obdobju izgrajevanja miru in demokracije v svetu; zato je tudi danes usmerjena vsa politika Sovjetske zveze v to, da se okrepi sodelovanje vseh narodov v svetu tako na političnem kakor-gospodarskem polju, tisto sodelovanje, ki bo preprečilo, da bi se še kdaj koli rodili novi osvajalni načrti iz versajskih r.'zva lin in prinesli svetu novo vojno.
Sovjetska demokracija je izšla iz te vojne trdnejša in močnejša; prav ta vojrta je pokazala in pc-trdila veličino sovjetske dežele; izbila je iz rok orožje vsem tistim, ki so ne le prikazovali to deželo v vseh obdobjih drugačno kakršna je, marveč, ki so v vseh obdobjih delali načrte in si prizadevali, kako bi izbrisali sovjetsko deželo z zemljskih tal; domovinska vojna sovjetskega ljudstva pa je neizbrisljiv dokument moči in rasti sovjetske demokracije.
celjenju ran
j , .
di materialno podporo tako velike bratske dežele pomeni imeti sigurno zaledje za poln razvoj in uspeh naše dežele«.
Zadnji politični dogodki v svetu, potek londonske konference, snovanje reakcionarnega zapad-nega bloka in drugi simptomatični dogodljaji so jasno pokazali, da stoji Sovjetska zveza na braniku vseh pridobitev ljudske demokracije; to je njeno poslanstvo in to njeno stališče je nespremenljivo ter neuklonljivo. Njena zgodovinska vloga — kot temeljne sile miru in demokracije v svetu — je končno najtrdnejše jamstvo in porok, da bosta ostali svoboda in neodvisnost narodov in držav tudi v bodoče nedotaknjeni.
V tem pa je ogromen zgodovinski pomen vloge Sovjetske zveze, zmagovalke nad nemško in japonsko agresijo. Njen ugled izvira iz njene demokratične zu-nanic politike ter iz njene čvrste mednarodne pozicije.
Občni zbor bivših političnih preganjancev v Gorici
V nedeljo 14. t. m. se je vršil v dvorani »Ljudskega doma« prvi občni zbor bivših političnih internirancev. Predsednik pripravljalnega odbora tov. rag. Anversa je pozdravil vse navzoče člane ter obrazložil pomen udruženja političnih preganjancev. Še enkrat je priklical v spomin v: e gorje, ki ga je zakrivil nacifaši-zem nad vsemi svobodoljubnimi narodi, nad vsemi nesrečnimi, ki so umirali po taboriščih cele Evrope.
Iz predsednikovega por ičil.i je nadalje razvidno, da se je do-sedaj vpisalo v društvo 1.120 internirancev, od katerih je bilo 766 že potrjenih, medtem ko je bilo 75 prošenj zavrnjenih, ker niso odgovarjali pravilom, oziroma ker so se izkazali nevredni. 279 prošenj pa je treba še pregledati. Pripravljalnemu odboru se je posrečilo zainteresirati oblasti in tvrdke, da bodo šli našemu u-druženju na roko in sicer bo dobavila manufakturna trgovina Hribar (nasproti Ljudskega doma) najpotrebnejšim članom o-blekc s podlago in to za svoto 2.900 lir; eventuelno se lahko vkupi po znižani ceni tudi perilo. Odbor je stopil v stike s SE-PRAL-om, s katerim je bilo do-
govorjeno, da bodo bolehni člani, ki se bodo izkazali z zdravniškim spričevalom prejeli po 250 gr. sladkorja, 400 gr. maščobe in testenin.
Iz italijanščine je prevajal tov. dr. Sfiligoj Avgust, kateri je večkrat tudi živahno posegel v debato. Nato so bila prečitana pravila društva; izvršene so bile malenkostne izpremembe, ki jih je zbor sprejel in potrdil. Tov. Bavdaž se je v imenu zbranih članov zahvalil dosedanjemu predsednt ku in odboru za storjeno delo in to še posebno na gospodarskem polju. Sledile so volitve. Začasno predsedstvo sprejme tov. Vižintin, kateri pozove članstvo naj si izbere iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika. Zbrani tovariši so z ogromno večino izvolili za predsednika tov. Gasparini Leopoldo, za podpredsednika tov. Komjanc Lojzeta, za tajnika pa tov.ico Bizjak-Bajt Mileno.
Novoizvoljeni predsednik je imel kratek zaključni odgovor, v katerem je tovarišem sotrpinom orisal vse prestano gorje pod na-cifašizmom, vzpodbujal vse navzoče naj bodo še nadalje budid proti nastajajoči reakciji ter o krog poldneva zaključil dobro u-spelo zborovanje.
IZ NASIff KRAJEV
Spominska akademija v Gorici
V	soboto 13. in v nedeljo It. oktobra t. 1. je priredilo pevsko in glasbeno društvo v Gorici, v nabito polni dvorani Ljudskega doma, proslavo S. Gregorčiča.
Najprej so nam prikazali ljudski prizor »Na proslavo«, kjer se zbrani narod, od naših najmlajših dalje pripravlja na pot v ■ tO-rico tla proslavi pesnika. V prizor je vnesen življenjepis, spremljan po pesmicah, ki prikazujejo razne dobe iz pesnikovega življenja.
Sledil je ljubek balet, ki ga je prednašala naša mladina in ki je predstavljal pesnikove mladostne sanje. Sledil je koncert. Združena zbora pod vodstvom prof. Komela sta odpela Hudovermkovo »Našo zvezdo«, »Nazaj v planinski raj«, katero je uglasbil Ned ved, »O nevihti« (uglasil Satt.ier) in noviteto dirigenta samega, prof. Komela, »S. Gregorčiču«.
Pevska zbora sta se potrudila, da podasta kar najboljše zgornje skladbe, a pokazalo se je. posebno pri Sattnerjevi »O nevihti«, da je vendar ta slednja nekoliko pretežka za prvi nastop. Pevovodja prof. Komel je žel. osobito za njegovo skladbo, od hvaležnega občinstva iskreno odobravanje. Pri večerni proslavi so bile navzoče vse oblasti mesta ter vsi naši predstavniki političnega in kulturnega življenja.
Proslave Simona Gregorčiča na Goriškem
Nad sto let je minilo, odkar se je na Vršnem rodil naš slovenski pesnik, ali kakor ga mi Primorci imenujemo naš »goriški slavček«.
Kljub časovni odmaknjenosti nam Gregorčič ni tuj, nasprotno, vedno bližji nam je. Saj bi težko našli med našim narodom pesnika, ki bi bil med ljudstvom bolj poznan in priljubljen kot je Gregorčič. Skupaj z. ljudstvom je težil po združitvi vseh Slovencev v skupni domovini Sloveniji v združeni Jugoslaviji. V pesmi »Naš narodni dom« hrepeni po uresničenju svoje ideje:
»Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja ...«
V	letih največjega trpljenja in suženjstva se je naše primorsko ljudstvo zatekalo k svojemu pes niku, tako tudi danes, ko se odloča usoda nas vseh, ki hočemo biti svobodni, v združeni Jugoslaviji.
Na Gregorčičevem grobu
Ljudstvo Kobariškega ok-aja je v velikih skupinah pohitelo na grob našega pesnika. Mladina iz vasi Ladri-Smasti so grob lepo o-krasile z zelenjem in zadnjim jesenskim cvetjem. Dekleta iz Idrskega so jo pa mahnile kar cez deročo Sočo — kot v časih naše junaške borhe — in prinesle šopke cvetja na ta romarski grob. Pevski zbor iz Brd »Briški griči« je zapel eno izmed najlepših pesnikovih pesmi, tov. Ada pa je spregovorila: »Prišli smo iz sončnih Brd, v mladinski raj Simona Gregorčiča, da se mu v njegovem rojstnem kraju, na grobu poklonimo in se mu zahvalimo za njegove preroške besede, ki se danes uresničujejo. Prepričani smo, da ni več daleč tisti dan, ko bomo res vsi Slovenci združeni »pod streho hiše ene«, kakor je naš veliki pesnik prerokoval«.
Neustrašna mladina iz Brd je nato položila na grob prelep venec z jugoslovansko zastavico.
Popoldne je Kobariško prosvetno društvo »Simon Gregorčič ob sodelovanju krajevnih prosvetnih društev »Svoboda«, iz Starega Sela, »Nadiža« iz Kreda, »Matajur« iz Sužida, »Andrej Volarič« iz Svinj, priredilo proslavo ob veliki udeležbi ljudstva.
Na sporedu so bile pevske točke, slike in solospevi ter zborne recitacije pesnikovih del. Tov.ica Rožica iz Trsta je nastopila s so-
lospevi »Srce človeško sveta stvar« in »Pogled v nedolžno o-ko«. Tov. Šuligoj je podal lastno pesem »Ob 101 letnici pesnikovega rojstva«.
Sledile so zelo uspele točke kakor »Sojenice«, slike s solospevi. recitacijami in baletom, potem žive slike v petju »Rože je na vrtu plela«, zborno petje »Nazaj v planinski raj«, »Na dan Slovan« in druge.
Tovariš učitelj Pepi Gruntar je podal pesnikov življenjepis, med sporedom je pa tov. Silič, okrožni glasbeni referent, govoril o pomenu Gregorčičeve pesmi za ves slovenski narod.
Na proslavi je bilo nabranih okrog 12.000 lir prostovoljnih prispevkov, ki so namenjeni v sklad prosvetnega društva »S Gregorčiča«.
* * *
Prosvetno društvo »Planinka -Livek« je vsled oddaljenosti u-vedlo proslavo za livške vasi na Livku in pri tem nastopilo z Gregorčičevimi deli. Nabrani prostovoljni prispevki, 3.000 lir, sn namenjeni obnovi šolskega podo-pja, ki je delno pokvarien od okupatorja.
Iz Št. Petra pri Gorici
Zadnja prireditev, ki je že par tednov za nami je uspela v vsakem oziru kar najiepše. Oba pevska zbora sta prijetno iznenadi-la, ravno tako je ugajal prizorček, kjer je 4 letni harmonikaš spremljal 12 letno dekletce, ki je vihtelo našo slovensko zastavo in s srebrnočistim glaskom prepevalo o svobodi. Tridejanska ša-loigra »Izgubljeni in zopet najdeni mož« je žela obilo aplavza in izpadla v popolno zadovoljstvo številnega občinstva. Gotove pomanjkljivosti, ki smo jih opazili pri petju in igri se bodo Sčasoma ugladile, saj ni čuda, ko je večina igralcev in pevcev prvič nastopila na odru.
V nedeljo 7. t. m. smo imeli »trgatev«, ki jo je priredil »Prešeren«. Zopet je bila polna dvorana in zabave ni manjkalo.
Tako preživljamo v delu in zabavi te težke dni, medtem ko se v daljnem svetu baranta za našo zemljo. In še smo se zbrali, m’a-di in stari in smo soglasno sestavili resolucijo ter jasno izjavili da Trst, Primorje, Reka in Gori ca — naša sveta je pravica.
v
Iz St. Mavra pri Gorici
Naša mala, sončna vas žaluje za 23 letnem borcem bazoviške brigade, tov. Devetak Antonom. Neštete vasi po Brdih in Krasu sočustvujejo ob tej nenadni, tako tragični smrti mladeniča, ki se je od leta 1943. boril v partizanskih vrstah. Po končani borbi je ostal doma ter se lotil učenja. Dne 29. 9. t. 1. ko se je učil za vasjo, ga je zadela zahrbtna krogla.
Dolga vrsta prijateljev in znancev ga je spremljala na zadnji poti. Prišli so njegovi tovariši iz Odreda JA, da se poslovijo od dragega jim borca: domači in vojaški pevski zbor je zapel žalo-stinko in mladina je nasula svežega cvetja na ta prezgodnji grob. Britka žalost objema pokojnikovo mater in brata in z njimi žaluje vse ljudstvo, zlasti pa mladina, ki hrani v srcih borbeni duh, s katerem je bila pridobljena naša zmaga, za svetle ideale, za katere je živel in sc bori in poslednjič padel naš nepozabni Anton.
Iz Brd
Pretekli teden se je raznesla vest po vseh vaseh briškega o-kraja, da je na poti igralska skupina bivšega VIL korpusa. Ko so naši ljudje videli avto, ki je pri peljal drage goste, se je okrog
njih zgrnila velika množica ljudi. Vsi so jim hoteli biti na uslugo; tu se je kuhalo, tam so prinašali grozdja in zopet drugi so imeli mnogo za povpraševati. Spored je silno ugajal. Klopčičeva »Mati« je ganila do solz, saj tudi ni čuda: prednašena drama je kakor vzeta iz življenja naših Bricev. Nadaljne točke so poživile poslušalce, petje, spremljano s harmoniko, je pa še posebno ugajalo.
V
Iz Steverjiana
V	času nabiralne akcije za K;-men, so se odlično izkazale žene in mladina iz naše vasi. Saj so tekom enega tedna nabrale 3.320 lir v denarju, večjo množino živil in obleke. Posebno darežljiva je bila družina tov. Štekar Antona. Mladina pa je v enem poldnevu nabrala »Za našega dijaka« 1S40 lir. Prosvetno društvo sc pa pripravlja, da poseti groo »goričkega slavčka«, našega velikega pesnika Goriške Simona G-•gorčica.
Sestanki se pridno prirejajo, študirajo se razne brošure in razprave so prav razgibane. Na organizacijskih sestankih sc govor: o gospodarskih zadevah, to so stvari, ki posebno zan majo naše žene in dekleta. Med najbolj delavnimi tovarišicami nj omenimo - - izmed mnogih —- tajnico Reja Štefanijo.
Želeti bi bilo, da bi se naših sestankov udeleževale v polnem številu tudi naše imovdlejše žene, saj je tam prilika, da se vedno kaj koristnega nauč.jo
Iz Huma v Brdih
Naše prosvetno društvo je o-biskalo prijazno vas Drežnico pr; Kobaridu, kjer je priredilo kulturno prireditev. Naši pevci in igralci so prišli v vas z zastavo in pojoč partizanske pesmi. Domači partizani pa so jih pozdravili s salvo-streli. Za »Našega dijaka« je bilo nabranih 1.538 lir.
Iz Višnjevika
Dne 4. oktobra je mladina iz Višnjevika nabrala pri revnih in premožnih družinah 1100 lir za »našega dijaka«. Iz poročil smo spoznali, da so revne družine procentno več darovale kot ostale.
V	enem tednu so imeli v vasi dva sestanka, na katerih so prišli do dobrih sklepov glede pravilnega razpečavanja in razdeljevanja našega časopisja. V tem se je pridnno izkazala zlasti tovarišica Zorana. — Naj bi si tudi o-stale vasi v Brdih vzele za zgled Višnjevik, da ne bo več kritik in godrnanja radi nereda v prejemanju časopisov!
Iz Krmina
Svobodoljubno krminsko prebivalstvo je dalo duška in izraza svojim demokratičnim čustvom s tem, da je manifestiralo z napisi po hišah in zidovih za priključitev k svobodni federativni demokratični Jugoslaviji. 16. oktobra pa so prišli iz Vidma najeti ozopovci in hoteli v Krminu odstraniti vse napise. Zato so uporabljali različne barve in maže, toda krminsko prebivalstvo je to opazilo in jih pošteno premikastilo in preteplo. Zlikovci iz Vidma so morali poiskati pomoč v bolnici, svobodoljubno prebivalstvo pa je s tem pokazalo, da si ne da kar tako teptati svojih pravic in da ne bo dopustilo ni-.komur, da se bi vanje vmešaval.
Iz Oseka
Dne 7. t. m. je prosvetno društvo »Simon Gregorčič« Osek-Vi-tovlje nastopilo s pestrim programom v Selu na Vipavskem. Prireditev je otvoril domači literat Stanko Gleščič, kateri je recitiral
»V spomin 10 žrtvam« in »Bratužu«. Pretresljivo prednašanje je globoko ganilo zbrano občinstvo. Sledil je dramatičen igrokaz »Zaklad« pevski zbor je pa z občutkom zapel lepe pesmi.
Pri tej priliki smo obžalovali, da nas tovariši iz Sela niso popolnoma razumeli. Naš obisk so nekateri smatrali kot »kaj je tebe treba bilo?« A naj nam verjamejo, da je potrebno, da se postavimo danes na popolnoma drugačno stališče. Mi se moramo izpopolnjevati in medsebojno vzpodbujati. Torej proč s separatizmom, ki je služil skozi 27 let fašistom, diktaturi, kot najbolj spretno orodje zatiranja!
Iz Qpatjega-Sela
Bilo je 12. t. m. okrog poldneva, ko se je zaslišalo iz hiše, ki je last Gorjan Marije klice na pomoč. V bližini se nahajajoča dva vojaka iz Odreda JA sta se takoj zavedala, da se je moralo nekaj zgoditi, skočila sta v hišo in opazila 7 letno Marijo, kateri je gorela obleka. Njena nekaj starejša sestra ji je ravno gasila plamene, ko se je posrečilo omenjenima dvema vojakoma in bližnji sosedi, da so deklico obvarovali hujših opeklin. Na vprašanje, kako da je prišlo do tega je odgovorila starejša sestrica, da je mati šla v Gorico po opravkih in da je mala Marija hotela zanetiti ogenj. Po nesreči je prišla z obleko preveč v bližino ognja in že je bila nesreča tu.
Kapetan Soč je prepeljal dekli co s svojim avtomobilom do najbližjega zdravnika, ter je upanje, da mala Marija okreva od težkih opeklin.
Iz Kanala
Okrajni pripravljalni odbor e-notnih sindikatov za Kanalsko je sklical zborovanje vseh članov sindikatov. Ugotovljeno je bilo, da je vpisanih 116 ljudi in to brez onih, ki so že vpisani v tovarni v Anhovem. Po referatu tov. Darka se je razvila daljša debata, v katero so posegli navzoči tovariši. Za predsednika je bil izvoljen tov. Stanič, za tajnico pa tov.ca Zmaga.
* * »
V Kanalu je zopet obnuovlje-no društvo »Soča«, ki je obsro jalo že v letih pred fašizmom. Vse naokoli je šel glas o ten: društvu v starih časih. Ustanovljeno je bilo 14. oktobra !897 leta; imelo je veliko članov, svojo čitalnico in knjižnico. Delo in kulturni dvig društva nista ugajala fašističnim krvnikom. Ko je pa fašizem postajal močnejši in je pričenjal kar od kraja kratiti narodu vse svoboščine, ki so mu bile obljubljene 1918. 1. je pričel postavljati vse mogoče ovire tudi društvu »Soča«, dokler mu ni popolnoma preprečil vsako delovanje, kar se je zgodilo avgusta 1927. 1. — Prepovedana je bila čitalnica in knjižnica in ljudstvo je bilo prisiljeno si razdeliti knjige med člane. Skozi vsa leta .je šlo veliko knjig izgubljenih, danes jih člani skrbno zbirajo skupaj Stari in mladi nosijo stare knjige v novo čitalnico. Obnovljeno društvo šteje 180 članov. Številčen pevski zbor in igralska skupina se ob vsaki priliki izkazujeta in od prireditve do prireditve sta do sedaj pokazala velik napi-e-dek. Društvo je številčno do sedaj največje v Kanalskem okraju.
Iz Bovca
Kdor prehodi Soško dolino takoj spozna, da so tu doma Slovenci. Slovenski napisi na trgovinah in gostilnah vabijo trudnega popotnika. Ne razumemo kaj da še čakajo naši trgovci in obrmi-ki, da si niso še nabavili novih
slovenskih napisov. Poskrbeti bo treba, da bomo popravili ka; smo zamudili; saj ne sme biti ravno Bovec zadnji v tem pogledu' In kakor vemo ni bil naš trg nikoli zadnji! Vsled tega, dragi Bovčani, pokažimo tudi na zunaj kar nosimo v naših srcih, slovansko za vest in hotenje, da se priključimo k naši domovini, novi Jugosla viji.
Slavoloki z napisi so bdi postavljeni v vseh vasen in naseljih; ljudstvo pričakuje z ncstrp nostjo prihoda mednar >tne zavezniške komisije, da jim bo jasno in iz srca povedalo, da že li biti združeno v Titovi Jugoslaviji.
* * *
Dne 30. sept. se je v.šil pri nas ustanovni občni zbor okrajne zadruge. Navzoč je bil tudi tov. I-vančič od okrožnega odbora za zadružništvo v Gorici. Po uvodnih besedah tov. Andreja Klavore je povzel besedo toc. Ivančič, ki je razlagal zbranim zadružnikom pravila. Deleži so precej nizki in plačila se lahko izvršijo tudi v obrokih, kar bo prav prišlo malim kmetom in delavcem. Sledile so volitve. Izvoljeni so bili sami domačini. Upamo, da bodo vsi izvoljeni tovariši vestno in požrtvovalno delovali ter da bodo s svojim delovanjem v zadrugi dokazali, da se zadružniki niso motili, ko so jih volili.
* * *
Na sestanku slovansko - italijanske antifašistične zveze je tov. Dujc iz Gorice obrazložil današnji politični položaj; govoril je o naporih reakcije, ki se zaletava, da bi nas odtrgali od naše federativne demokratične Jugoslavije. Spomnil nas je na ogromne žrtve, ki jih je naše ljudstvo doprineslo za svobodo in s tem za našo boljšo bodočnost. Naš narod je pripravljen na sodelovanje z vsemi demokratičnimi narodi in to v prvi vrsti z italijanskim, s katerim smo v sosedstvu, a zahtevamo, da se upoštevajo naše pravice. S krvjo smo si priborili to zemljo, naši očetje in dedje so se borili za njo, na njej so živeli stoletja in stoletja in ni je sile na svetu, da bi jo proti volji ljudstva odtrgali od skupne domovine Jugoslavije. Iz tega zborovanja je bila odposlana krepko utemeljena resolucija na zavezniško upravo v Bovcu.
Iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev bovškega okraja so bde odposlane resolucije ZVU v Bovcu.
Iz čezsoškega Loga
V naši vasi imamo Stenčas, v katerega piše zlasti naša mladina. Piše vesele in resne novice in tako je napisala tudi o učiteljici Ani Berginc, katera živi še vedno v fašističnem duhu in je vsled svojega zadržanja osovražena med ljudstvom. Po par neuspelih poizkusih, da bi strgala Stenčas se ji je končno le posrečilo ga u-ničiti. A to ni dovolj. Šla je v Bovec, priklicala guvernerja g. Beatt-a, kateri ji je rade volje u-stregel in prišel v našo vas. A tu niso bile dovolj laži naše učiteljice, tudi vaščani so povedali svojo in g. guverner je slednjič le sprevidel, kako stvar stoji. A popol dne se je major Beatt vrnil v spremstvu policije, dal arebrati tov. Mavrič Alojzija, borca JA, ki se je nahajal slučajno na dopustu; iskal je še druge tovariše, katerih imena je ta »zgledna« u-čiteljica naznanila zavezniški policiji.
Ljudstvo je prihitelo na vas. začelo zmerjati učiteljico Ano z izdajalko in fašistko.
Iz Idrije pri Bači
Dne 30. 9. t. 1. se je vršila tu slovesna otvoritev ljudske čitalnice in knjižnice. Izvoljeni so bili člani odbora, nakar je sledila prosta zabava s šaljivo pošto, srečkanjem itd.
OHLBTNICA
junaške smrti
tov. Kravanja - Ferdota - Skalarja
Dne 10. oktobra so se zgrinjale gruče domačinov od blizu in od daleč, da počaste spomin enega izmed naših najboljših borcev za svobodo, tov. Skalarja. — Že leta 1941. se je odzval klicu borbe proti fašizmu, ranjen in ujet po fašističnih tolpah je pobegnil iz Ljubljane na Primorsko, kjer je postal zgleden za vse partizane. Bil je vedno med ljudstvom, katerega je bodril, vzgajal in mu pokazal svetle cilje za naše o-svobojenje. Radi svoje požrtvovalnosti in predanosti je bil postavljen za sekretarja okrožn. odbora OF in O.K. KPS za Tolminsko, pozneje pa za tajnika okrožnega odbora OF in O.K. KPS za zapadno Primorsko.
Zato ni nič čudnega, če so se številne delegacije iz Bovškega, Tolminskega, Kobariškega ;n Briškega okraja zgrnile ob tem preranem grobu, ga obsule s svežim cvetjem in pri spominski proslavi se oddolžile spominu junaškega borca. Ob 10. uri se je. v farni cerkvi brala slovesna ma ša zadušnica, nato je vse ljudstvo v povorki odšlo na vaško pokopališče. Razne delegacije so položile vence, pevski zbor iz Ka naia je zapel dve pretresljivi na-grobnici, tov. Dujc je pa orisal zasluge pokojnega tov. Skalarja za našo osvobodilno borbo Spomnil se je tudi žrtev — naših požtrvovalnih delavcev zapadno primorskega okrožja tov. Srebrniča, Krajca, Filipa, Izidoria in Mirota.
Po dveminutnem molku v čast junaka Skalarja in tovarišev, ki z njim počivajo na tem pokopališču, je kanalski pevski zbor zapel »Žrtvam« in »Smrt v Brdih«, žalostinke, ki so do solz ganile navzoče. Tov. Danko, tajnik o-krajnega odbora ASlZ-a m sodelavec pokojnika, je v imenu ljudstva podaril Skalarjevi materi šopek rož in se ji zahvalil, da je dala narodu takega sina, ki je življenje žrtvoval za to, da bo naša zemlja svobodna in priključena k materi Sloveniji v okviru demokratične federativne Jugoslavije.
Skrušena, a ponosna v svoji boli se je Skalarjeva mati zahvalilo za tople besede ter pripomnila, da bo njeno zadoščenje in vseh slovenskih mater takrat popolno, ko bo videla, da so doprinese n.' žrtve pripomogle k uresničenju naših sanj.
Množice so se razhajale na svoje domove in v srcih nesle besede: »Kjer kri prelival ie partizan — slovenski rod ne sme biti več tlačan«.
HBpiHIi se uveljavlja geslo:
Zemljo tistemu, ki jo dela
Dne 11. oktobra so se v Dobro vem vodili razgovori med koloni in gospodarjem, baronom Baum-om. Razgovorom, ki jih je vodil tovariš Pinter, zastopnik okrajne sindikalne organizacije za Brda, so prisostvovali tudi oskrbnik gospodarja in predstavniki o-krožnega sindikalnega odb >ra, tovariši Jordan in Dorko.
Ob začetku se je vprašanje kolonov in gospodarja postavljalo precej ostro radi velikega razmerja v dajatvah med enimi in drugim in ni bilo izgledov, da bi prišlo do pravega sporazuma. Po daljših diskusijah so koloni o.bočno postavili svoje zahteve in gospodar svoje. Temu je sledil odmor, nato se je ponovno pučel razgovor, na katerega so prišli pripravljeni toliko eni kot drugi in začeli s predlogi. Uspeh je bil ta, da sta gospodar in oskron k pristala na 25°/o dajatev, ki jim jih bo kolon odsiej odstopal od. svojega pridelka, tako v vinu kakor v ostalih poljskih pridelkih. Te odstotke prejme gospodar ali
v naravi ali v denarj'i. Komnu o-stane tako 75°/o pridelka. — Sporazum je bil podpisan na podlagi pogodbe, da se je zadovoljilo obe strani.
Priznati je treba, da so se koloni med razgovori pokazali nadvse disciplinirani, samozavestni, dali so tudi najlepši dokaz svoje strokovne sposobnosti ter sposobnosti in moči sindikalne organizacije.
Priznali so, da so organizirani v Enotnih sindikatih v letu 1945 napravili velik korak naprej.
Uspeh, ki ga je s tem sporazumom doseglo 35 do 40 kolonov, pozdravljamo kot prvo zmago briških kolonov na polju svojih upravičenih zahtev do zemlje in njenih pridelkov. Ta dogodek, ki je dozorel iz borbene in delavne enotnosti organiziranih briških kolonov, postavljamo obenem za zgled vsem ostalim kolonom in gospodarjem.
♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦
Nove knjige
Še pred božičem bo izšel v Knjižni založbi v T rstu bogato opremljen koledar s slikami na ših slikarjev, s fotografijami m opisi dogodkov zadnjih let niše borbene in slavne preteklosti
V	koledarju bodo bogato zastopani naši pesniki in pisatelj’’, kakor tudi naši gospodarstve liki s prispevki o razvoju, obnovi in potrebah našega gospodarstva V koledarju bodo poleg drugih zanimivosti imeli svoj zanimiv kotiček tudi naši malčki.
Ker bo koledar res naša prava družinska knjiga, naj prosvetna društva zbirajo naročnike in raj poskrbijo, da bo našla pot v vsako našo hišo.
* * *
V	novembru bo izšla v naši knjižni založbi v Trstu sodobna mladinska povest »Triglavov pr-let«, ki jo je napisal pisatelj Os kar Hudales.
Nàsa dečka potujeta z ameriškim letalom v Egipt, Indijo, Sibi rijo in Mehiko. Po poti opazujeta razna čudesa, pa tudi ljudi in razmere. Doživljata nenavadne dogodke in se naposled srečno vrneta v domači kraj. PDvest izi de kot prva knjiga mladinske knjižnice z lepimi slikami slikar ja Lojzeta Spacala. Cena knjige bo 10 lir.
Prosvetna društva, zbirajte naročnike! Ne pozabite se naročit: pravočasno, ker je le še malo časa.
* * *
V	decembru bo v tržaški knjižni založbi izšla mladinska povest pisatelja Venceslava Winklerja: »Mladec Dragožit«. Povest opisuje dobo pokristjanjevanja Slovencev, dobo sporov med kršče-niki in pogani, med voditelji slovenskih rodov, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu in starostmi, ki so se podredili nadoblasti sovražnih Bavarov. Nemci so polagoma zasužnjevali slovensko ljudstvo.
Glavni junak nove Winklerje-ve povesti je mladec Dragožit, ki junaško brani gradišče svojega očeta, staroste Dražuna in domovanje vsega svojega rodu.
Povest je zanimiva in je velike vzgojne vrednosti, zato jo vsem, ki so dobre knjige željni, prav toplo priporočamo.
Naročajte knjigo pri svojem prosvetnem društvu!
* * *
V	dneh, ko se obnavlja v svobodi naše življenje, ko se na ruševinah obnavljajo naše vasi, se obnavlja tudi naše prosvetno delo. Po naših vaseh se ustanavljajo prosvetna društva, ustanovila se je prosvetna zveza in naš človek, željan v dolgih jesenskih večerih dobrega čtiva, si želi nove knjige, da si z njo razširi svoje duhovno obzorje.
V	knjižni založbi v Trstu bo izšel kot druga mladinska knjiga »Mladec Dragožit« iz peresa Venceslava Winklerja. Knjiga bo
po svoji vsebini in po umetniški dovršenosti zadovoljila vsakega ljubitelja dobre knjige.
Povest opisuje veliko borbo naših pradedov za svojo neodvisnost in svobodo, ki se lahko istoveti z našo današnjo osvobodilno borbo, z nesmrtno ljubeznijo davnih rodov do svoje in naše domovine.
Knjiga je nad vse zanimiva, poučna in vzgojna, zato naj vsak ljubitelj dobre knjige seže po njej, zato naj ta knj’iga krasi slednjo obnavljajočo se knjižnico ter naj vedri v dolgih jesenskih in zimskih večerih vse naše družine.
našega ^ifa
V ljudsko čitalnico, ki je na Tiavniku v Gorici, prihajajo vsak dan obiskovalci. Marsikak delavec, in meščan prebira v prostem času slovensko časopisje in brošure, pa tudi knjige so na razpolago. V to čitalnico prihaja redno vsak teden stara italijanska ženica in prinaša šopek rož, ki ga postavi pred sliko maršala Lita. Ko je prišla prvikrat v čitalnico je dejala: »Ali bi hoteli sprejeti majhen šopek rož od revne žene za vašega maršala Tita? Italijan ka sem pa vendar vem, da bo nam revežem pomagal vaš maršal Tito, da bom vsaj na stara leta deležna nekaj sreče in blage-stanja«. Morda ima cvetje doma, morda ga vkupi za nekaj lir. Toda vsak teden je slika okrašena s svežimi cvetlicami.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DOBRA SRCA
Bilo je v mesecu novembru leta 1943. Okupator je divjal po goriški okolici, ropal je in zažigal naše domove. Marsikatera družina se je znašla na cesti, bosa in naga, brez strehe in brez najpotrebnejših življenjskih potrebščin. V tej stiski — saj je bila zima pred vrati — je več kot eden teh nesrečnikov zastonj iskal po moči, a vendar so se dobili ljudje, ki so razumeli njih obupen položaj in jim radevolje pomaga h in priskočili na pomoč. Med te dobrotnike štejemo: tov. Merviča mirodilničarja v Raštelju, družino Leopoli Jakoba in družino Košuta.
Sedaj, ko je vojna vihra za nami se čutimo dolžni, da obudimo spomin na tiste težke čase in da se oddolžimo zgornjim d' ! inani s toplo, hvaležno zahvalo
VOJNA ŠKODA
Zadruga vojnih oškodovancev
z. z o. z. v TRSTU
Vojni oškodovanci Slovenskega Primorja, ki se . nahaja pod zavezniško vojaško upravo; so si ustanovili zadrugo, ki ima nalogo zastopati njihove skupne koristi pred javnostjo in oblastmi ter pomagati vsakemu posameznemu oškodovancu z nasveti in navodili, kakor tudi z • dejansko pomočjo pri popisovanju, cenitvi m prijavljanju vojne škode.
Zadruga je bila ustanovljenim ob veliki udeležbi delegatov iz vseh krajev Goriškega in Trža škega okrožja ter mesta Trsta dne 27. septembra 1945 v Gorici. Njen sedež bo v Trstu, ker je tam sedež vrhovne zavezniške o-blasti te pokrajine, kakor tudi naše narodne oblasti. Radi olajšanja delovanja posluje za vojne oškodovance Goriškega okrožja cone A poseben urad zadruge v Gorici, v Nunski ulici št. 14 (Via Monache). Ime zadruge je: Zadruga vojnih oškodovancev z. z o. z. v Trstu.
Delokrog zadruge je omejen za ozemlje cone A Slovenskega Primorja. Član zadruge zamore postati vsak vojni oškodovanec tega ozemlja. Pristopnina znaša lir 10 delež pa lir 100. Jamstvo je omejeno in sicer jamči vsak član
s trikratnim zneskom vpisanega deleža.
Organizacija članstva se vrši s pomočjo naših narodno osvobodilnih odborov. V svrho olajša nja dela in organizacije se ustanove v krajih, v katerih pristopi v zadrugo vsaj 50 članov, podružnice.
Upravo zadruge tvorijo člani iz obeh okrožij Trsta in Gorice, v širšo upravo pa pošljejo oškodovanci vsakega okraja po enega zastopnika, ki ga izvolijo na o-krajnih zborih.
NAŠE ZADRUGE
ŽAGA PRI BOVCU
Naša prodajna in nabavna zadruga se je združila z okrajno bovško ter imenovala za delegata tov. Izidorja Sulina, poštenega in značajnega zadrugarja.
Ljudstvo samo je začutilo potrebo, da se poveže v enotni zadružni organizaciji. Povsod širom naše dežele se ustanavljajo enotne zadruge, jamstvo lepše bodočnosti in gospodarske osvoboditve in utrditve na lastnih tleh. Široke ljudske množice jemljejo usodo v svoje roke. Nikdar več ne bodo jeziček na tehtnici tujih interesov, nikdar več ne bodo nasedali tistim, ki niso hoteli njih blaginje, temveč so skrbeli da je bilo zadružništvo verna priprega v profitarskem vozu protiljudskih elementov vseh vrst, izkoriščevalcev, zdražbar-jev, političnih špekulantov. Minili so časi, ko so poganjali soseda proti sosedu, delili ljudi v »naše in vaše«, uganjali gospodarsko vojno po mestih in vaseh. Da je tega za vselej konec in da je nastopila nova doba, izpričujejo vsak dan zadružna zborovanja, ustanovitvene skupščine, konference in sestanki.
Nadalje se je razpravljalo u pomenu enotnih delavskih sindikatih. Tov. Mlekuž, podprcik.ed-nik okrajnega NOO nam je pre-dočil položaj vojnih oškodovancev po prvi svetovni vojni in ker je marsikdo od nas imel slabe izkušnje z raznimi vladnimi usta novami, ki so bile vse ustanonv-Ijene, da bi vojnim oškodovancem pomagali, v resnici so ga pa gospodarsko zasužnjili, smo sklenili, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti. Ustanovili smo pripravljalni odbor, ki ima za enkrat nalogo, da popiše vso nasta lo škodo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dtuoritev slomshi!) šol
Višji šolski nadzornik za Goriško nam sporoča:
Kot je bilo že sporočeno, se bodo v slovenskem delu Julijske Krajine, ki je pod upravo Z.V.U., otvorile slovenske šole. šolski pouk se bo začel, brž ko se bodo končala dela za popravo šolskih prostorov. To se bo za večji del šol zgodilo v najkrajšem času.
Medtem se pripravljajo imenovanja učnih moči za posamezne šole.
Ponovno se vabijo vsi sloven-i ski učitelji, ki še niso napravili prijave za poučevanje na slovenski osnovni šoli, da to brž storijo. Priložiti je treba usposobiie-nostno izpričevalo, zdravniško izpričevalo in krstni list. Prošnja, ki mora biti kolkovana z 8 L., naj se naslovi na višjega šolskega nadzornika v Gorici (Verdijevo tekališče 37).
Vsi tisti učitelji, ki so že napravili prijavo, a niso predložili dokumentov, naj to storijo č:m-prej. Opozarja se da mora vsak učitelj izpolniti tudi osebno listino za komisijo za protifašistov-sko čiščenje. Tiskovine se dobijo pri višjem šolskem nadzorniku v Gorici.
Sejmi v Ajdovščini
Krajevni N.O. Odbor v Ajdovščini naznanja, da obnovi svoje običajne kramarske in živinske sejme, počenši s sv. Terezijo 15. oktobra. Drugi sejmi sledijo vsakega 10. v mesecu, z izjemo v juniju, ko se vrši sejem na Sv. Ivana 24.VI.
V	Šturiji ostanejo 3 stari običajni sejmi in sicer: 1. februarja, beli pondeljek in na roženvensko sredo.
V	slučaju, da je 10. v mesecu praznik ali nedelja, se vrši sejem dan pozneje.
SINDIKAT UPOKOJENIH
PROSVETNIH DELAVCEV
V	soboto 20. oktobra t. 1. ob' 15.30 se bo vršil v Ljudskem domu iv Gorici ustanovni občni zbor. Ker je zadeva zelo važna je vabljeno vse upokojeno učiteljstvo iz Goriške k obilni udeležbi. Člani, ki bi se ne mogli udeležiti občnega zbora, naj pošljejo1 vstopnino L. 15 blagajničarki g. Jelšek Amaliji, Via Oberdan 9-11 nadstropje.
♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
O BJ A V B
Zobni ambulatorij PERAZZl zopet dnevno sprejema. Izvršuje najsolidneje vsa zobozdravniška' in zobotehnična dela. V Gorici, ulica Arcivescovado št. 7.
* * #
Družina — pogorele! — ki je vse izgubila v pretekli vojni, prodaja lastno posestvo v Rožni do lini — in to zato, da si lahko 'kupi najpotrebnejše življenske potrebščine. Ugodna sončna lega.
Zglasite se: Gorica, Via Gra-ves št. 15-1.
* * *
Pisarna Okrožnega iniciativne' ga zadružnega odbora v Gorici se je preselila iz ulice Crispi št. 10 v ulico IX Agosto št. 11, prvo nadstropje levo, vhod iz dvorišča. Št. telefona je 279.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubega in nepozabnega sina, ozir. brata
Bajc Viktorja
padlega v borbi v Stari Gori pri Gorici leta 1943 izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo NOO iz Stare Gore pri Gorici in tovarišem za vso pomoč ki so nam jo nudili- — Srčna hvala vsem prebival cem naše domače vasi, kateri so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Posebno zahvalo vsem vojakom in oficirjem tukaj nastanjene čete ter tov. pol. Komisarju za ganljive besede.
Žalujoča družina Bajc.
Skrilje, dne 15. okt. 1945.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo preljubo hčerko
LOJZKO SULIČ
na zadnji poti, ki ste z nami sočustvovali pri težki izgubi, kakor tudi vsem darovalcem cvetja, pevcem in godbi se iskreno zahvaljujemo. Iskrena zahvala vsej občini	Žalujoči starši
Prvačina, 15. 10. 1945
PEVSKIM DRUŠTVOM
Harmonije dobavlja tvrdka I-van Kacin, Gorica, ulica Torriani št. 46. Cene zmerne. Popravlja in uglašuje tudi glasovirje.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, „Ljudskl dom“ pritličje — Izdaja Usta Je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici