Polovica žetve v južnoameriški Argentini jč ogrožena od kobilic. Oblast v Buenoš Airesu je sklicala pravi vojni svet učenjakov ter vseh mogočih praktikov, kateremu sta prisostvovala tudi argentinski ikmetijski ter vojni minister. Tokrat so se zedinili na velikopotezni bojni pohod proti grozni nevarnosti kobilic. Prvi obrambni korak je bil ta, da je razdelila vlada 40 milijonov varnostih pločevin ogroženim kmetovalcem, da bodo lahko ogradili svoja polja proti lazečem ikobiličjem naraščaju. Letečim množicam kobilic se bodo postavili Argentinci v bran z letali, ki bodo širila med zalego — strupene pline. V argentinski pokrajini Entre Ris se je pojavi. pred kratkern roj kobilic, iki je doslej največji. Po obsegu je meril 25 kmjn je.letel 4 km na gosto. Kjerkoli se je spustil na tla, je preostala tekom nekaj miiiut samo še gola zemUa. Med take roje.se ne sme podati aeroplan, sicer bi bil zgubljen. Celo železnica: ni mogla voziti, saj so bile tračnice po cele metj:e visoko pokrite s kobilicami. V zvezi s strašno nevarnostjo, ki ogroža argentinsko žetev, sili v ospredjc vprašanje: Odkod da prihajajo kobilični roji? Izvor ikobilic je, kar se tiče Južne Amerike, še nepojasnjena uganl_a. Znano je, da ikomaj iz jajčec izlezla mladež preostane na polju po odletu letečih rojev, in ta zgine po preteki spada tudi med čisto neraziskano ozemlje Južne Amerike. Napram ogromnim ikobiličnim rojem pomagajo danes najmodernejša sredstva še bore malo. Argentini je predložen načrt obmejne obrambe, ki bi stal 200 milijonov mar-k. Nameravajo namreč, da bi 2000 km argentinske meje zaprli z oviro iz žice ter plctenja in za to oviro bi naj prišel z oljem napolnjeni pas. Znano je namreč, če pridejo kobilice iz pragozda, da se spuštijo na tla na prvi pripravni prostor. Sedaj upajo, da bodo z oljnatim pasom uničili pretežni del rojev, predno bodo prodrli v notrajnost dežele.