ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25)
OCENfRKliNSIONIrtiEVItWS, J20-J2J
sprejel tudi mnoge ščire (Amaranthus), rnetlike (Chcno-podium), dresnovke (Polygonum, Bistorta, Pcrsicaria, Fsllopia) ter tudi trave in ostričevke. Tako jc knjiga pravi vodnik v spoznavanje istrskih rastlin, v katerem ne manjkajo tudi takšne redkosti, kot so Ophioglossum lusitanicum, Senecio caroli-malyi in Staehelina dubia, ali pa pred kratkim opisane vrste, kakršni sta Serapias Istriaca in Ophrys tetraloniae. Zelo popolno so prikazane tudi gojene vrste, od granatnega jabolka do agave. Med brstnicami se je znašla neka paroZnica (Chara spec.), avtorjevo pozornost pa je zbudila tudi šiška, ki jo je na hrastu v Padni povzročila osa šiškarka Andricus (Cynips) quercus-tozae.
Pri določanju je avtor poiskal pomoč mnogih poklicnih botanikov, kar po svoje zagotavlja strokovno zanesljivost knjige. Nekaj taksonomskih pripomb pa vendarle imamo, saj pri tako obsežnem delu ne more biti drugače. Ali je res, da v (stri rastejo vse iz skupine Potentifla verna navedene vrste (pomislek nam zbuja vrsta P. tabaernemontaniV Jugovzhodnih apneniških Alpah endemična Centaurea dic.hroantha (str. 197) je seveda lahko le C, x sordida (C. scabiosa subsp. fritsc.hu x C rupcstrii), Cirsium t'reyerianum (str. i 99) ni samostojna vrsta, temveč križanec med vrstama C. acaule in C pannonicum, Balloia nigra (str. 301) je - po obliki časnih zobcev sodeč - prejkone B. alba (B. nigra subsp. foetida) Buplcurum falcatum s Kojnika (str. 194) je lahko le B. falcatum subsp. cernuum, saj tipska podvrsta v Istri ne raste, z imenom Ranunculus ficaria predstavljena lopatica (str. 90) pa je R. calthifolius.
Pisec se zaveda (str. 15), da so v knjigi objavljene tudi floristične novosti. Po naši vednosti je prvi, ki je v Istri objavil nahajališče vrste Anthericum H l i ago pri Dvi-gradu, izpred nekaj let sicer znano tudi nam. Slovenska flori stika dobiva podatke in večkrat tudi spodbudo z navedenimi kraji fotografiranja, a tud: s sliko smetlike Euphrasia marchesettii iz Pirana.
Slika potrošnika Cichorium pumilum z Podpeči je nasploh novost za slovensko tloristično vednost.
Knjiga naj bi, kot lu v njeni predstavitvi poudarja avtor italijanske flore, rimski (.riekoč tržaški) univerzni profesor botanike m svtor Flore Italije Sandro Pignatti, premostila vrzel med znanstvenim spoznanjem in terru ustreznim jezikom ter vsakomer, ki se rastlinam približuje z. zanimanjem in občudovanjem ter potrebuje splošno razumljivo izražanje. Takšno vlogo bi lahko imel priročnik za v žep ali vsaj nahrbtnik, l-njiga vel i-kosti '15 \ 34,5 cm in težka 3,5 kg pa je komaj primerna celo za v avto, sploh pa ne za v nahrbtnik. Tako je pred nami knjiga, po kateri lahko listamo predvsem na (do volj veliki) mizi doma. Koliko bo pomagala nepoklicnim ljubiteljem rastlinstva, mi je kot zastopniku poklicnih težko presoditi, vsekakor pa naj zatrdim, da je odličen pripomoček, /aradi svoje vrstne popolnosti pa mnogo-stranska spodbuda tudi in morda celo predvsem tem tlnigim. Avtor, puljski domačin, je od otroških izkušenj
naprej z istrsko rodno grudo povezan z neštetimi vezmi, kar je v knjigi na mnogo krajih razločno prepoznavno in s čimer je knjiga poleg strokovne dobila tudi veliko etično vrednost. Pripravil nam je prvo slikovno knjigo istrske flore, h kateri mu iskreno čestitamo.
Tone Wraber
Claudio Battelli: PRIROČNIK ZA SPOZNAVANJE MORSKE FLORE TRŽAŠKEGA ZALIVA. Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 2000, 170 strani.
Pred nedavnim je na police knjigam prišla v naslovu omenjena knjiga, ki v podnaslovu natančneje opredeljuje svojo vsebino kot: "Kako nabirati, shranjevati in določevati nekatere najpogostejše predstavnice morskih alg in semenk vzhodnega dela Tržaškega zaliva". Slovenska algološka bibliografija ni ravno bogata, saj bi vse doslej v slovenskem jeziku izdane knjige s tega področja lahko prešteli na prste ene roke, Še posebej pa to velja za morsko algoiogijo. Drugače rečeno, Bartel-lijev priročnik je prvo obširnejše delo, posvečeno morskim algam, ki je bilo izdano v slovenskem jeziku, tako da je tudi pred piscem ocene nekoliko zahtevnejša naloga.
Pa začnimo s suhoparnim pregledom zgradbe knjige. Kazalu vsebine in uvodu (ki je bolj predgovor) sledi kakih 20 strani dolg uvodni del, v katerem so predstavljeni osnovni pojmi o morski obali in obalnem morju, z najpomembnejšimi značilnostmi so predstavljene morske alge (značilnosti posameznih skupin, kako se jih lotiti) in semenke, sklep tega dela pa so navodila za določanje morskih alg in semenk. Sledi ključ, ki obsega okoli 120 strani in je tudi bogato ilustriran s fotografijami Marjana Richterja. Na koncu ključa je (na zelo nedostopnem mestu} nekakšno kazalo (pravega stvarnega abecednega kazala knjiga žal nima), ki mu na 8 straneh sledijo slovarček z razlago nekaterih manj znanih v knjigi uporabljenih pojmov in 4 strani litera-turnih virov (na katere pa nikjer v besedilu ni opazili kakega sklicevanja).
Ena splošnih in načelnih pripomb na vsebino ključa je, da je v njem predstavljen le izbor "najiiogostejših" vrst. Uporabnik namreč nikoli ne more vedeti, ali morda ni nabral ene od preostalih vrst, živečih na tem območju, ki jih je vsaj trikrat toliko, kot jih je predstavljenih v knjigi. Res pa je, da je to dejstvo v knjigi večkrat poudarjeno, in le upamo lahko, da se bo naslednja izdaja priročnika približala enemu izmed osnovnih meril za uporabnost ključa, ki je: popolna pokritost obdelovane skupine na obravnavanem območju.
Pa si nekoliko podrobneje oglejmo, kaj nam Battel-
321
ANNALE!» • Ser. bist. nat. -11 2001 • 2 (25)
OCEN E/R ECFNSlON l/RE ViEWS. 3:0-323
lijev ključ pove o tem, "kako nabirati, shranjevati in določevati ...".
Kako "nabirati" ¡^"shranjevati"?
Tej tirni je posvečenih 5 strani, ki so skrite v poglavju "Temeljne informacije o algah". Glede na to, da je tema ena od naslovnih in vsekakor pomembnih, bi ji bilo smiselno posvetiti vsaj samostojno poglavje. Popolnoma izpuščena pa je ta tema pri morskih travah, ki vsekakor imajo svojo specifiko in potrebno podrobnejše predstavitve. Napotki o nabiranju in shranjevanju so sicer dovolj izčrpni, vendar nekoliko nepregledno razporejeni. Tako je npr. na več mestih omenjen fiksa-tiv, katerega natančnejšo sestavo pa najdemo opisano šele pod podnaslovom "Priprava suhih zbirk - algarij", kamor vsekakor ne sodi. Nadalje je interpretacija priprave 3-5% raztopine formaldehida nejasna: kaj je formalin (komercialno ime za približno 35-40% vodno raztopino formaldehida), kaj je formaldehid in česa mora biti v končnem preparatu 3-5%? Prav tako je nejasno, kaj naj bi bil "10 mm debeli furnir" (verjetno vezana plošča), pri omembah temperatur v zamrzovalniku so pozabljeni minusi, algarija kot suhe zbirke pa vsekakor ne ogrožajo "paraziti", arnpak različne drobne živali (prašne uši, nekateri hrošči), ki se prehranjujejo z odmrlim rastlinskim materialom, torej kaj takega kot detriti-herbivori, ki pa jim žal le "1- do 2-urno" zarnr-zovanje ne pride do živega (vsaj njihovim jajčecem in bubam ne).
Kako "določevati"?
Kot je bilo že omenjeno, sta ključu namenjeni približno dve tretjini knjige in prvi vtis ob prelistavanju tega dela je dober. Opazimo, da ima vsaka stran tega dela v povprečju kake 3 lepe barvne fotografije, in ker vemo, da je v knjigi podrobneje predstavljenih kakih 60 vrst, lahko enostavno izračunamo, da prideta na vsako od njih kaki dve strani besedila skupaj s kakimi 6 fotografijami, kar bi bila prav razkošna podrobnost obdelave.
Ko pa se ključa lotimo podrobneje, srno žal nekoliko razočarani. Hitro lahko opazimo, da je razdeljen na nepregledno kopico različno oblikovanih ključev, povezave (prek Številke strani npr,) med njimi na več mestih manjkajo, če si zgradbo ključa ponazorimo grafično (brez tega jo je res težko razumeti), pa vidimo, da je to nekakšen kontinuirano politomen ključ z 22 točkami, število alternativ na posamezno točko pa je od 2 (izjemoma) do 9 (i), pri čemer seveda tudi medsebojna antitetičnost alternativ ni vedno mogoča, da o izgubi časa med določevanjem in nezanesljivosti odločitev niti ne govorimo. Večina točk ključa je tabelarnih, zaradi razkošne opreme tabel s slikovnim materialom pa so alternative iste točke pogosto raztegnjene na več strani.
Slikovna oprema je na prvi pogled pozitivna plat ključa, a kritični pogled nanjo nam kaj hitro razkrije vsaj dve bistveni metodološki napaki, 1) slike pri alternativah iste točke pogosto niso primerljive, saj so posnete pod popolnoma različnimi povečavami (od pomanjšave do več ',00x povečave), ob sliki pa je označeno le, aii je posneta z navadnim fotoaparatom ali s pomočjo povečevalne naprave; 2) uporaba posameznih fotografij,
ki seveda vedno predstavljajo le neko.....konkretno vrsto.
na višjem hierarhičnem nivoju ključa (torej na začetnih točkah), je skrajno zavajajoča; na teh točkah bi bile narisane sheme veliko bolj primerne, konkretne fotografije pa je smiselno uporabiti šele na koncu vej ključa, ko v resnici pridemo do določitve vrste (ali izjemoma rod.:;. Nadalje so razmeroma kompleksne definicije glavnih v ključih uporabljenih pojmov razmetane, namesto da bi bile zbrane na enem mestu na začetku < elotnega ključa, prav tako pa so razmetane tudi predstavitve posameznih vrst, ki jih najdemo po koncu ključa za vsako skupino alg. vrste pa so spet razvrščene po vrstnem redu iz ključa. Ob tem, da v knjigi ni pravega stvarnega kazala, je ta način nizanja vrst seveda skrajno nepregleden. Toliko na kratko o metodoloških značilnostih kijuča
V vsebino ključa za določevanje alg se ne bom spuščal, saj popolnoma zaupam avtorjevi strokovnosti, ocenil bi le še uporabnost prve točke v ključu za določevanje alg, na kateri se odločamo med rdečimi, zelenimi in rjavimi algami. Ta odločitev na podlagi makroskopskega ogleda materiala je tudi za strokovnjaka včasih težavna, zato Battelii predlaga razmeroma zamudno metodo ugotavljanja tipov barvil v steijkah. Za začetnika pri algah ni ravno vzpodbudno, da že pri prvi točki izgubi pol ure, ali pa sploh čisto obupa, če ima opravka z algarijskim listom, materiala, s katerega ne želi kuhati ali namakati v alkoholu ali destilirani vodi. Vsekakor bi bilo odločitev o višji sistematski pripadnosti alg smiselno pustiti za kasneje in dati prednost morfologiji steljk.
Na kratko pa bi komentira! še vsebino ključa za določanje "vseh vrst morskih semenk", saj so te tudi men: ljuba skupina.
Pri teli so popolnoma zanesljivi razlikovalni znaki že ožiljenost (število, medsebojna lega in velikostni odnosi žil) listne ploskve, oblika njenega vrha n zgradba listne nožnice; najpogosteje nam tudi edino ti razlikovalni znaki pridejo prav, saj želimo določiti na obalo na-plavljene odtrgane liste. Precej manj uporabni so znaki na podzemnih organih, skoraj neuporabni pa znaki v cvetni regiji., saj le dve od obravnavanih štirih vrst v severnem Jadranu kolikor toliko redno cvetita, in še ti zelo neopazno. Avtor pa od znakov na listih v ključu, navaja le dolžino in širino listov (ki se med vrstami precej prekrivata) ter obliko I istnega vrha, pri opisu katere pa uporablja tudi neustrezne ("zaobljen" namesto zaokrožen) ali napačne ("asimetričen" namesto izrabljen) izraze.
322
ANNALES Ser. hist. nat. 11 2001 • 2 {25}
OCFN'E/R£ C LNSlONVBtVI£WS, 320-3 23
Med "vsemi" našimi morskimi semenkami vsekakor manjka Ruppla cirrhosa (~R. mar/tirna auct. slov.).
In na koncu še beseda ali dve o slovarčku. V njem so načeloma ponovno predstavljeni in razloženi strokovni pojmi, ki jih uporabnik priročnika ne utegne razumeti. Glavno pripombo imam na več razlag pojmov, povezanih z izmeno generacij (prerodom), ki so premalo natančno definirani. Tako se sporofitska generacija ne "konč3" s tvorbo katerihkoli spor, ampak so za to pomembne mejospore, iz katerih se nato razvijejo rastline gametofitske generacije. Katerakoli generacija pa seveda lahko tvori različne mitospore, ki pa jih ne smemo mešati s prehodom med generacijami, saj le obnavljajo isto generacijo. Tudi uporaba pojma "rod" kot sinonima za "generacijo" je neprimerna in nepotrebna, saj je "rod11 v biologiji zelo dobro definiran. Bolj lepotni popravki v tem kontekstu so: "heteromorfen krog" bi biio pravilno pisati "heleromorini prerod" ali "heteromorfna izmena generacij", saj gre za določno rabo pridevnika, uvajanje pojma "krog" kot sinonima za "izmeno generacij" ali "prerod" pa je vsekakor nepotrebno, In v tem kontekstu še nekaj pripomb: pojma gametocista ne bi smeli enostavno uporabljati namesto pojma garrietangij, ne ris bi razložili smiselnost razlikovanja in v navezavi na to predlagali tudi spremembo iinerta za ertoceiični spo-rangij, ki seveda ob svoji cnoceiičnosti ne more biti "organ", nespoino razmnoževanje v ožjem smislu po-
meni razmnoževanje s specializiranimi, navadno enoce-ličnimi strukturami (sporami), v nasprotju z vegetativnim razmnoževanjem, pri katerem nastopajo večcelične strukture, ki so lahko specializirane (propaguie) ali ne (v primeru fragmentacije), zigota ne nastane le z združitvijo "ženske in moške spolne celice", marveč v splošnem z združitvijo dveh gamet, ki se po dcfiniciji sami ne moreta dalje razvijati.
Ob koncu bi se komu utegnilo za zdeti, da predstavljenega dela nisem dovolj pohvalil, da sem se s pisanjem ocene le, kakor bi nekdo porekel, "... v veliki znanstveni skupnosti diskreditirai ...". Še enkrat želim poudariti, da je delo kol prvo tovrstno v slovenskem jeziku gotovo pomembno, da je kot tako vsekakor tudi bolj izpostavljeno kritiki, kot bo morda njegova druga afi tretja izdaja, za kateri pa (ahko upamo, da bosta prav zaradi upoštevanja kritike bistvena boljši. Krivdo za pomanjkljivosti pa poteg avtorja gotovo nosit3 tudi strokovni recenzent in lektor, ki se z delom očitno nista dovolj trudila.
Battellijev priročnik torej vsekakor sodi na polico vsakogar, ki ga morske alge, morsko življenje ali narava nasploh zanima, a navaditi se ga moramo uporabljati in biti do rezultatov uporabe kritični.
Nejc Jogan
323