Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapélar Albert, Gornik Slavko,. Baurheim 'Pavle, Zaletel Adi, dipl; ing. Dakonovič Ivah, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Gerhard Jože. — Odbor za- informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton.' — Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. Leto XV. Hrastnik, 10. 10. 1979 št. 10 DOHODKOVNI ODNOSI UREJENI DOHODKOVNI ODNOSI — POGOJ ZA OBJEKTIVEN IN REALEN PRIKAZ POSLOVANJA POSAMEZNE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA (Po skoraj celoletnih pripravah 7.a izvajanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosih med TOZD v naši delovni organizaciji, je sedaj v razpravi samoupravni sporazum ó ugotavljanju skupnega prihodka in dohodka med temeljnimi organizacij ami. * Predlagan osnutek navedenega sporazuma je v prvi fazi obravnave na politični ¡koordinaciji in na strokovnem /kolegiju doživel precej Sprememb, katerih vzrok, jé v večmi primerov y nejasnosti pri. ugotavljanju deležev posamezne TOZD v skupnem ptabodr ku. ¡Strokovna .konusa j a, ki. je pri-pravdgaia osnutek sporazuma, je nemalokrat naletela na /številne probleme, ki izvirajo iz še ne povsem' dodelane delitve sredstev, to je. premoženja med' posamezne TOZD, nepravilnega in včasih celo malomarnega razdeljevanja skupnih stroškov pri poslovanju, v '¡naj.večji meri pa jé vzrok ne povsem realne slike poslovanja posamezne TOZD v preživelem, neažuriratnem ¡sistemu kalkulacij za aadelke in.storitve. Zmotno je mišljenje, da bo po sprejemu tega temeljnega... dohodkovnega sporazuma stvar popolnoma jasna. Potrebno bo sistematično izvaj ánje konkretnih. ukrepov za odpravo problemov, za katere na žalost mislimo, da morajo biti,' predvsem pa bo potrebna korenita preobrazba miselnosti, tako vodstvenih delavcev, kot ostalih članov posameznih temeljnih organizacij. Izhajati je treba ;iz. dejstva, da skupni dohodek pridobivamo vsi delavci,' ki sodelujemo v proizvodnji skupnega proizvoda,' da je dogovarjanje. iii uskiajevanje posamičnih interesov edina .možna pot, ki vodi k realnim osnovam in izhodiščem za ugotavljanje deleža oz. participacije na skupnem dohodku- posamezne TOZD. -Znano je tudi dejstvo, da ni pa razpolago standardnih norm in kriterijev za določevanj e normativov za posamezne glavne potro-ške poslovno-tehnološkega procesa, ida je to 'predmet samouprav-, nega ¡spbrazumev.anja s ciljem .u-rejevanja - medsebojnih , odnosov na podlagi internih cen. Temeljne organizacije združenega dela v naši delovni organizaciji so združene v DO zaradi skupnih trajnih interesov poslovanja, skupne porabe sredstev in uporabe znanstveno-tehničnih izumov in ¡dosežkov kakor tudi zagotavljanja ' solidarnosti med TOZD in nadaljnjega razvijanja samoupravnih odnosov. S samoupravnim sporazumom o. /pridobivanju in, razporejanju skupnega prihodka in dohodka v naši delovni organizaciji se urejajo naslednja temeljna, družbenoekonomska ' razmerja med TOZD: razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka, — načini medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno jk>ü-tiico, .. —pogoji skupnega tržnega nastopa, —¡ razmerja pri zagotavljanju potrebnih. obratnih sredstev, — načini usklajevanja stališč o skupnih zadevah, — solidarnostno prevzemanje tržnega rizika.. Osnove in izhodišča za ugotavljanje: deleža posamezne temeljne organizacije v skupno ustvarjenem* dohodku pa so že predhodno navedene sporazumno dogovorjene interne cene .na podlagi ištandardnih, tehničnih in izkustvenih normativov za posamezne vrste proizvodnje in ' storitve, ki se vključujejo v proizvodnjo skupnega proizvoda ter pravilne in. objektivne izvedene . delitve premoženja ¡(¡delitev vrst sredstev ih . virov ¡sredstev);: - 'Cilje, katere ždimo doseči, z urejenimi medsebojnimi odnosi med TOZD, je več, vsekakor pa je primarni cilj' objektivna delitev skupnega prihodka in s tem tudi dejanski prikaz uspešnosti poslovanja posamezne TOZD, v primerjavi ¡s planiranimi izhodišči ih elementi za udeležbo v skupnem prihodku in dohodku. -S šprejemom sporazuma o pridobivanju in razporej ahju skupnega prihodka ih dohodka pa se , na posamezne ¡temeljne ¡organizacije' prenesejo tudi konkretneoh-velzhosti ter metode in načine ugotavljanja odstopanj od planirane udeležbe na skupnem dohodku. ¡Zato predstavlja plan ¡oz. gospodarski načrt temeljne organizacije in delovne' organizacije temeljno izhodišče za izvaj anj e sporazuma, posamezni elementi planske razdelitve celotnega prihodka in dohodka pa $o s tem tudi primerjalna kategorija za ugotovitev' odstopanj. ' Glavni poudarek pri ugotavljanju ¡uspešnosti' poslovanja, posamezni TOZD je v sporazumu dan zmanjševanju' materialnih stro-■ škov in povečanju. produktivno- sti dela, zato se delež takšne TOZD v skupnem prihodku tudi adekvatno odraža v višji udeležbi, Seveda ob spoštovanju načela solidarnosti med TOZD. Vsekakor pa bo praktično izvajanje predlaganega sporazuma o-viralo precej problematičnih rešitev, katerih sanacijo smo predlagali, vendar pa moramo stremeti za tem, da bo uspeh poslovanja posamezne TOZD resnično odraz' dobrega ali slabega dela oz. poslovanja, tako da bomo znali • tudi ukrepati ’ ob jasnih medsebojnih družbenoekonomskih odnosih. - Zato mora hiti pristop samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij odločen in osredotočen na to, da bomo s prihodnjim poslovnim/letom resnično začeli izvajati določila samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju skupnega. prihodka in dohodka med temeljnimi organizacijami .združenega dela v okviru naše delovne organizacije.. Adi. Zaletel Remonti S letu 1979 V letu 1979 so bili planirani remonti na pečeh za taljenje stekla, in sicer E kadna peč, 251 kadna peč in pa izgradnja nove elektro peči v TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava' steklene mase, namesto sedanjih DKP 1 in 2. Če se ozremo najprej na remont E kadne peči. Pri tem so nas pestile predvsem zakasnele dobave Samotnega materiala. Remont E kadne peči je bil plani-: ran, da bo izvršen pred začetkom remonta- 25 t kadne peči, vendar se je zaradi samotnega materiala Delovna brigada ob novi elektro peči Poleg vseh teh del je bilo potrebno dokončati TP 4, dimno-vodni kanal in- še vrsto drugih spremljajočih del, ki so ■ bila v vzročni zvezi za nemoteno obratovanje zgoraj naštetih objektov. Poleg vseh teh del je bilo potrebno organizirati tudi vzdrževanje, da je ostala proizvodnja nemoteno delovala. - Če pogledamo obseg del, ki jih je bilo potrebno izvršiti, lahko vidimo, kakšna ogromna dela so v letošnjem letu izvršili vzdrževalni obrati v Steklarni Hrastnik. zavlekel in sta oba remonta sovpadala, kar nam je povzročilo dodatne težave. Kljub vsemu smo remont E kadne peči še pravočasno izvršili. Tudi remont 251 kadne peči ni potekal brez problemov. Izvajalec zidarsko šamoterskili del ¡je bilo skupaj z našimi zidarji podjetje Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice. Tu je nastajal problem z materialom, predvsem pa je i-mela Vatrostalna problem z delavci, ki so bili. zbrani iz vseh vetrov. Zaradi ' teh problemov Je prišlo do časovnega odstopanja in (Nadaljevanje na 2. strani) Jesenski zagrebški velesejem ’79 Tudi letos je delovna organizacija Steklarna Hrastnik razstavljala svoje proizvode na zagrebškem velesejmu. To je bil že 50. mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu. Sejmi naj bi bili praviloma prikaz zadnjih dosežkov pri ponudbi blaga, vendar pa lahko pomenijo za proizvajalca tudi priložnost, da sebe in svoje proizvode približa različnim ' strukturam svojega poslovnega okolja. Tako smo tudi mi razstavljali nekatere nove izdelke, poleg našega stalnega programa. Razstavljali smo razsvetljavno steklo (največ razne vrste plafonjer) ter izdelke za. gostinstvo in široko potrošnjo. Ker so na sejmih potrebne prodajno pospeševalne aktivnosti, da bi izložbeni prostor napravil na obiskovalca čim boljši vtis, je bodoči ceni, stroških, tržnih vidikih in podobno. Kot vsako leto, so tudi na letošnjem jesenskem velesejmu sodelovali ostali proizvajalci stekla... Srbska fabrika stakla Paračin je razstavljala embalažno steklo, steklo ža gospodinjstvo (navadno, kristalno, pihanoj stiskano) in steklo za gostinstvo. Steklarna Boris Kidrič iz Pule je v svoj izložbeni prostor razstavila krogle in plafonere. Fabrika stakla Prokuplje je sodelovala z razsvetljavnim in o-krasnim steklom. Straža —, tvornica stakla je .razstavljala plastične proizvode. Hum na Sutli — steklarna je prikazala svoj program embalažnega stekla. Obiskovalci velesejma so se radi ustavili tudi ob izložbenih $ft Del ^razstavljenih izdelkov na zagrebškem velesejmu ,.h, ( SSSKj v ” *** » ' mm m , . ' ■ , ' r ? Detajl na razstavnem prostoru Steklarne Hrastnik delovna organizacija -Steklarna Hrastnik sodelovala na letošnjem velesejmu -z. novim izložbenim prostorom, ki ima veliko prednost v tem, da je mogoče razstaviti dosti, več izdelkov; ki si jih obiskovalci lahko ogledajo.; . .Eden izmed ciljev sodelovanja na sejmih je tudi glede na kon-kurenč(5, šaj lahko odkrivamo novosti konkurence in vodimo poslovne razgovore s konkurenco o prostorih proizvajalcev kristalnih izdelkov:- Steklarna • Skopje, Kristal Za j ečar,. steklarska šola Rogaška Slatina, . Naš izložbeni prostor je bil zelo obiskovan s strani predstavnikov 5kupcev embalaže; stekla široke potrošnje in razsvetljave. Torej, .povpraševanje po naših izdelkih je :velikp, potruditi pa se moramo, da bodo, tudi kvaliteta, oblike in roki dobave čim boljši. Majda Remonti y letu 1979 Del naše ekipe, ki je sodelovala pri montaži opreme na novi elektro peči (Nadaljevanje S l. strani) to, za. okrog 15 dni. Za to Zamudo je morala Vatrostalna plačati pénale v višini 120.000 din. Pri novi investiciji, to je izgradnja nove elektro peči so se prav tako vrstili problemi, predvsem zakasnitev s strani SGP Kljub vsem problemom, ki so nas pestili;v času remontov,, smo dela uspešno in pravočasno končali. Predvsem bi želel pohvaliti in dati vse priznanje vsem zaposlenim v TOZD 5 — • energetika s ključavničarsko delavnico za njihovo visoko delovno zavest, C: * 50 r g » S» >0Slj0VNAS(UPNOSr HRASTN1K-J Hrastnik, pri gradnji TP in delih okrog peči, Tako nam je na kraju za montažo elektro opreme in ža pridobitev vseh soglasij ostalo., borih 30 dni, kar je v primeru z obsegom del zelo. malo. Tudi pri .dimnovodnem kanalu za 251 kadno peč - se SGP kljub nekaterim objektivnim težavam pri v izkopu ni posebno izkazal, vendar pa se je na kraju vse dobro izteklo. S tem dimnovodnim kanalom smo rešili problem ventilatorjev za -vlek, kakor tudi dosegli prihranek pri električni e-nergiji. Pri TP 4, ki jo je naša temeljna organizacija dobila napol dokončane-, se potekala dela vzporedno z zgoraj naštetimi deli. Dokončanje TP 4 je bil pogoj, da jelah-kp začela obratovati -nova elektro peč. Tudi tu smo uspeli pravočasno končati vsa dela. odrekanje v času remontov in za uspešno dokončanje vseh del in nalog, ki se bile v letošnjem letu pred nami. Jože Guzaj ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ibrusilnice za prelepo darilo In izkazano pozornost. Darilo ang bo vedno .spominjalo na leta, (ki sem jih -preživeli rv vaši delovni sredini. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še vejiko delovnih uspehoVj Jsreče in .medsebojne-ga zadovoljstva. Stane Pušnik Del razstavnega prostora smo namenili tudi razsvetl javnemu steklu Izlet invalidov Ob trenutkih hotenj progresivnega človeštva • S prvimi septembrskimi dnevi se ritem našega dela, ustvarjalnosti in misli vrača na naša delovna mesta, v šole, tovarne, na polja. Skoraj natanko tako kot vsako leto ob istem času. Pa vendarle ne čisto tako. S temi letošnjimi dnevi šo nam naše misli uhajale tudi k nečemu, kar nas je tu in tam navdajalo s poglobljenimi razmišljanji, s prisotnostjo, S kančkom napetosti, pa tudi s ponosom. Preko izčrpanih in celovitih poročil, vesti in informacij smo bili domala vsak dan za hip ali dva na srečanju velikega vrha. Kuba, Havana — šesto srečanje neuvrščenih! Osemnajst let je. minilo od prvega srečanja v Beogradu, ko se je 25 držav odločalo za neodvisno in samostojno, tradiciji svojega ljudstva in možnostim prilagojeno pot v prihodnost. Več kot sto držav sodobnega sveta pa se danes v tej veliki družini neuvrščenih prizadeva za težnjo v združevanju človeštva po poti -demokratičnega sporazumevanja — torej za humano in potrebam sodobne znanstvene in gospodarske integracije, progresivnega človeštva prilagojeno svetovno gibanje množic in narodov. S to in takšno težnjo — ohranjevati suverenost ljudstva in pravico do njegove lastne poti, pa je bila priborjena tudi svoboda naših narodov in narodnosti, zgrajena naša samoupravna socialistična domovina. Živo bijoča vez naših hotenj pa je prerasla, vzniknila je iskra in stkala vezi z narodi širom sveta. Naš predsednik Tito, pobudnik gibanja neuvrščenosti, se je vedno dosledno zavzemal za neodvisnost slehernega naroda, ža aktivno sožitje med narodi kot tudi za boj za nov sistem gospodarskih in političnih odnosov med narodi. Za te cilje, in vrednote pa st prizadevajo tudi številni narodi sveta. Vsa ta hotenja so rodila proces, ki ga lahko označujemo kot nujen, kot zgodovinski. Neuvrščenost je postala tudi alternativa vojni in uničenju človeštva. Postala je svetovni dejavnik in s tem prevzela nase odgovornosti za svet in razmere v njem. Šesti vrh mora prispevati k temu, da bi se te odgovornosti zavedli vsi v imenu vsega progresivnega človeštva, kajti kot je zapisal Edvard Kardelj, je težnja človeka in naroda po svobodi in ustvarjalnosti v njej neuničljiva. Alojz JANEŽIČ Društvo invalidov Hrastnik j e organiziralo izlet za svoje člane v Bohinj, v programu pa so bile zajete še vmesne postaje; Brnik, Begunje, na poti nazaj pa še Lesce, Kranj in Moravče. Pot z avtobusom nas rje vodila najprej do Brnika. Tu smo se ustavili in si ogledali prihod JAT-ovega letala D C 9 iz Skoplje in Splita. Sprehodili smo s.e tudi po parku pred letališčem, med.: letali, ki ne služijo več svojemu namenu za polete, ampak . le za ogled. jim je uspelo pobegniti, sicer bi tudi sam ležal med številnimi, katerih življenje je ugasnilo v Begunjah. V Begunjah smo si privoščili;še kratek postanek v gostilni »Pri Joževeu«, ki jo v eni -od svojih pesmi opevajo tudi Avseniki. Pot nas je potem- vodila dalje- mimo Bleda do Slapa Savice. Zrli smo proti-vrhu, kjer se je nad slapom vila kolona planincev. Pri domu Savica, kjer smo se ustavili, je bilo veselo. Številni obiskovalci so bili dobro razpoloženi, dobro vo- Dopolnitev pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti V letu -1978 smo na delavskih svetih v teméljnih organizacijah in delovni skupnosti sprejeli pravilnik o delovnih; razmer j ih in pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti. j V pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti je opredeljena odgovornost za delovne; obveznosti oziroma denarna kazen: za hujše kršitve'delovne ob-. veznosti in druge kršitve delovne discipline. Ni pa rg pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti opredeljena pavšalna odgovornost, in sicer za kršitve, kot so: zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela, neopravičeni izostanki in končno odgovornost, ko delavec, ki mu je prenehalo., delovno razmerje, ne ostane; na ’ delu, kot - to določa pravilnik o delovnih razmerjih (odpovedni rok), r Za omenjene kršitve delovnih obveznosti se predlaga pavšalna odškodnina za 'škodno dejanje:- ’ — dopolni se 11. člen .pravilnika o disciplinski in1 materialni odgovornosti v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. 1 2 3 1. Za zamujanje oh prihodu na dolo in za predčasni odhod z dela do ene ure se delavec kaznuje z denarno kaznijo 50 din. 2. Ža predčasen odhod z dala ali za zamujanje na delo nad éno uro sé kaznuje delavec z denarno kaznijo ¡100 din. 3. Za-neopravičen izostanek z dela ¡(za vsak neopravičen izostanek) za delavce z višjo, visoko, srednjo izobrazbo, visokokvalificirane in kvalificirane delavce se -kaznuje z denarno kaznijo 500 din. 4. Za- vsak neopravičen izostanek z dela za nekvalificirane in polkvaiificlrane delavce se kaznuje z denarno kaznijo 300 din. . 5.. Če delavec, ki naj bi mu prenehalo delovno razmerje, ¡ne o-stane na delu kot določa pravilnik o delovnih razmerjih,' se kaznuje z: denarno kaznijo 2.000 din za vsak mesec predčasnega odhoda posebej. . . • _ 0 pavšalni odškodnini odloča centralna komisija za izrekanje ukrepov v DO Steklarni Hrastnik. -Pavšalna odškodnina se odve-: de v poslovni sklad temeljne organizacije, v ¡kateri se je kršitev delovne obveznosti pojavila. O odškodnini pod 5. točko odloča odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti. . 1 Predlog dopolnitve pravilnika o disciplinski in materialni . odgovornosti v TOZD in DSSS. je posredovan- v predhodno obravnavo kot to določa zakon o združenem delu. ¡Po končani predhodni bbrav-navi oz. soglasju osnovnih organizacij- sindikata bo predlog -dokončno sprejet na delavskih svetih TOZD in DSSS. Po sprejetju teh dopolnitev pravilnika, o-¡disciplinski iti -materialni odgovornosti podpišemo vsi delavci, ki smo v Steklarni Hrastnik -v -rednem delovnem razmerju, izjavo: . »Izjavljam, da se svobodno odločam o podpisu izjave, s katero potrjujem, -da' ¡se strinjam z do-poinitvatni pravilnika o .disciplinski in materialni-odgovornosti.« VF Sprehod udeležencev izleta po Bohinju Od tu smo nadaljevali pot v Begunje, kjer smo si ogledali zapore,: iz -katerih¡še' sedaj,: toliko let po vojni, diha pretresljivost tistih časov,- v- katerih so 'naši: ljudje toliko pretrpeli. 2e na dvorišču je ¡posta vij en' spomenik žrtvam tega zapora — klečeč talec z'zvezanimi-očmi. Na stenah celic v zaporu je vse polno podpisov, poslednjih besed domačim in domovini. Grozote-tistih dni so ljo pa so spremljale' tudi doma-če viže. : ; V Bohinju, naši končni postaji, smo imeli -kosilo, -obiskali pa smo tudi počitniški - dom Steklarne Hrastnik, kjer smo s.e' seznanili z upravnico in osebjem, ki- je v tej sezoni ’ -■ zaposleno;■■ v počitniškem domu. Nato smo pot nadaljevali proti Lescam. Tu so 'Si najbolj pogumni člani kupili karte za -letalo, ki Na letališču Lesce ohranile slike, kiK so razstavlj ene v teh prostorih. In na koncu te vodi korak ' še mimo vrat, skozi katere-so-okrutni fašisti streljali ljudi, ki so jih privezali na drugi' strani na steno. Ob tem ogledu smo srečali tudi obiskovalca, ,ki je bil še posebno pretresen. Pripovedoval nam je, da je bil tudi sam ujetnik v teh zaporih in se zato vsako leto vrača sem; Ko smo bili na pokopališču, so mu solzile oči. Povedal je, da je imel srečo, da' je bil med tistimi, ki jih je popeljalo nad Bled in Jesenice. V Kranju smo odšli na ogled gospodarskega sejma. Izlet j e . minil v veselem razpoloženju, prav tako je bila primerna tudi smer, izleta, na kateri je bilo za vsakega dosti zanimivega. Domov smo se vrnili prijetnih vtisov z željo, da se na takih izletih še dobimo. Milan Kaluder Obisk letošnjega Na 63. frankfurtskem sejmu je bila po prestavitvi ' iz Hannovra prvič zbrana kompletna ponudba iz področja pogrnjene mize, opreme stanovanja in ročnih del. Od 26.—29. avgusta je 2.750 razstav-ljalcev iz celega sveta razstavljalo svoje izdelke, zato so Nemci imenovali ta sejerfi »svetovni trg«. Uvodoma velja tudi omeniti, da je bila energija glavna tema razgovorov na sejmu. Primer: mnoge nemške- steklarne so bile prisili e-ne, da so s prvim avgustom 1979 povišale cene za 6—10 %. Razlog:-podražitev goriva, prevoznih stroškov, surovin, povišanje plač v tej zvezi, itd. Da je bilo isto tudi pri drugih branžah, je odveč dodajati. Ostale značilnosti steklarske industrije so se na sejmu odrazile takole (po sejmskem informatorju TuK grame (ne enega), od katerih so vsi obsežni in kvalitetni, To omenjamo zato, ker je ta firma od lanskega .sejma pripravila te nove programe (mi bomo npr. na • letošnjem ZV predstavili nekaj novih izdelkov, ne programov). Seveda pa so ti programi tako sestavljeni, da lahko npr. isto nogo nastavka uporabimo tako pri prejšnjem kot pri novem programu. S tem si proizvajalec poceni in olajša proizvodnjo: nov. je samo krožnik ali plošča, noga ostaja ista. Prav tako je lažje v proizvodnji: nogo stiska posebej, krožnik posebej' in potem oboje sestavi z vijakom. — Zanimiva je tudi izvedba (Glas Koch), kjer je noga lesena in sestavljena s steklenim krožnikom. — Kot detajl je posebno značilna puncirana obdelava modelov ozi- Ittform): isto ali povečano zanimanje za visokokvalitetni kristal, občutna povečanja cen, daleč naprej zasičeno tržišče iri. totalni napad poceni izvoznikov (dežele s centralističnim gospodarstvom). Pregled sejma oziroma razstavljenih izdelkov pa nam kot steklarni nudi sledečo sliko: '1. Osnovna usmeritev večine; razstavljalcev je v smeri razširjene ponudbe, ki bazira na ideji in kvaliteti. Firma Walther Glas (Bad Driburg) npr. predstavlja nove pro- roma ižgled steklenih izdelkov. Ta obdelava je v različnih izvedbah in skupaj- s prozornimi in. matiranimi ter barvnimi efekti; (slika 1 in 2); kot taka je" tipično steklena, zelo zanimiva in raznolika in nudi mnogo izraznih možnosti proizvajalcu kot tudi širok izbor potrošniku.. 2. V samem asortimanu je eden značilnih programov sestavlj en iz nastavka, krožnikov, sklede in skodelic, vaze, kozarcev in vrča. Posebni programi pa so na pod- ročju svečnikov, obtežilnikov, posod za shranjevanje, okrasnih visečih izdelkov, vaz, itd. Vsaka tema pomeni pri različnih proiz- Velike steklarne (italijanska Bor-miolii, ameriška Andhor Hočking, nemške Veba Glas, Thomas, Zwiesel, francoske Durobor, Saint vajalcih tudi svojstveno obliko, izvedbo, itd. — Omembe'vredni .so tudi posamezni kompleti, npr. vrč iri kozarci, 'sklede in skodelice, steklenica ■ in kozarci; itd. 3. Na področju avtomatske proizvodnje se. programi ne spreminjajo tako hitro, kot npr. pri polavtomatski in ročni proizvodnji. Gobain) prikazujejo novosti, veri-dar ostaja veliko iz lanskega, sicer; kvalitetnega programa. Novosti teh avtomatskih linij so v barvnih izdelkih ter v površinsko obdelanih izdelkih (čvristo pihani kozarci — glej sliko 3, itd ). Izredna je tudi prisotnost izdelkov iz posebnega (Pire King, Vitro- Slika 3 frankfurtskega Slika 4 sax, Duralex) stekla za gospo- 4. Poglavje zase je embalaža: dinjstvo:posoda za kuhanje, . njena prvenstvena naloga ni več kompleti za kavo (slika 4), itd. ' zaščita izdelkov, temveč prodaja — Pri avtomatski proizvodnji so le-tega. Nekatere Steklarne pred-izredno zastopani tudi dekorji (si- -stavljajo svoje nove izdelke ta-totisk in deloma odlcpke),'. seve-. ko, da povdarjajo ' prvenstveno da vseh vrst in skoraj brez orne- - novo embalažo, v katerih so ti jitev pri izvedbah (siika. šj.^Hše ; izdelki (npr. Super Pack od to- ena .novost je na področju asor- varne Diirobor, — SHka 7, .itd.), timana avtomatske proizvodnje — Posebej padejo v. oči razni ser-(npr. Durobor, Francij a): proizva- '' visi (že Omen j eni pri asortimanu), jalci poskušajo imitirati na stro- ki so kot darilni , kartoni že kar ju ročno proizvodnjo, npr. zračni luksuzni. Seveda smo v J.ugosla-mehurček v dnu kozarca (slika 6). | vij i. na tem področji! še, precej Slika 5 sejma \ i\ I y"*v ¡IH ■IFj m i ■ si o m ifcZJ LJ ■ J Slika 6 Slika 7 zadaj — ..predvsem glede tehnologije izdelave embalaže. Na kratko lahko povzamemo sledeče zaključke: ; 1,. Perspektiva je v oblikovanju novih programov,. katerim osnova je ideja in pa maksimalno iz-korišččene možnosti naše tehnologije. 2. Težiti je treba h kvaliteti in ne kvantiteti. Tendenca mora biti, da ustvarimo ime •— to je izdelek Steklarne Hrastnik. 5 3. Za dosego gornjega je potrebno teamsko delo komerciale, oblikovanja, proizvodnje. Alojz Marčen I . ji mm . Snj t :!■; Obvestilo 1 :: Obveščamo delavec, da poteka izplačevanje podpor ob b ' bolniškem staležunod -30. -junija 1979 po...-izvršnih odborih i: tl,, osnovnih prgainizacij .sindikata temeljnih organizacij in der ll lovne skupnosti. Ta oblika velja do 31. 12. 1979. , vil j; ,'-1: . Vsi delavci, ki so bili v bolniškem -staležu mesec dni £ t oziroma več, lahko za čas od 30. 6. 1979 prejmejo denar pri II :: blagajnikih: . v" ' .'"dl i j j TOZD \ — Mili Kobal || TOZD 2 — Stane Senegačnik \ ■ d ; i- TOZD 3 — Pavla Potrata || •; TOZD 4 — /Niko Skočir ' j d 5 J* ■ |g|q*p3 4 K :: TOZD 5 — Martin Kreže. II Izvršni odbor konference OOS DO VTISI Z LETOVANJA Jesensko deževje je dokončno potegnilo črto čez naše dopustniške .dni, ki smo jih preživeli na različne načine. Povprašali smo sodelavce, tki so letovali v naših počitniških domovih v Portorožu oz. Bohinju, kakšne vtise so si nabrali, Vilma Presečki, kontrolor stekla: Dopust sem z družino preživela v počitniškem domu steklarne v Portorožu. V našem domu letujem že šesto leto zapovrstjo in mi je všeč. Sam dom je na mirnem; kraju, pa tudi sobe so lepo. urejene. Mož je sicer zaposlen v drugi facieran organizaciji, vendar se [glede .dopusta ponavadi odločimo, da ga. preživim o v našem domu. Letos je minil prijetno, ponagajale so nam edino meduze. Matija Koritnik, obratovodja v TOZD 2: Kot že vrsto let- sem. tudi letos . preživel svoj dopust; z družino v počitniškem domu v Portorožu. Imeih smo precejšnjo srečo z vremenom, zato je. hilo tudi vzdušje vseh 10 dni na počitniškem nivoju. Odnos osebja do dopustnikov se mi je zdel v redu in nanj nimam pripomb. Hrana je bila v glavnem v redu in smo bili z njo zadovoljni. Objektivno gledano, je v celotni izmeni-gledena različnost .okusov, vsem. nemogoče ustreči. Postrežba sicer ni bila na hotelskem nivoju, toda glede na usposobljenost osebja ne zasluži kritike. 'Sicer ,pa je bila postrežba v naši izmeni hitra, tako \ da ni bilo čakanja zamizo.-- - ¡Ne zdi se mi v redu' dejstvo, da še vedno ni zadosti parkirnih prostorov, kar ¡bi glede na razpoložljivi prostor ne predstavljalo .velikih težav. Omenil bi še okolico doma; ki je vzorno urejena, vključno z otroškimi igrišči. V glavnem si .upam trditi, da je bila večina članov naše izmene z letovanjem zadovoljna. Za sebe in prijatelje, s katerimi smo letovali Skupaj, sem prepričan, da bomo v naslednjem letu spet gostje našega doma. Želel pa bi omeniti še neko stvar v. zvezi z letovanjem in vprašanjem regresiranja letovanja članov kolektiva. Ne zdi še mi in ni sprejemljivo, da člani kolektiva plačujejo za letovanje isti znesek kot tuji .gostje, ki niso člani sindikata Steklarne Hra-. stoik. Prav tako sem mnenja, da bi sindikat moral najti obliko regresiranja, pa naj. si bo. takšno kot je bilo v preteklih letih, da bo članu sindikata omogočeno letovanje po ceni, ki je primerna za letovanje v sindikalnih počit-, niških domovih. Marjana Dreu, sitotiskarka: V' našem počitniškem .domu sem letovala z družino. Sem stalni gost v naših dveh počitniških domovih, saj sem v njih letovala vsa leta, razen .dvakrat, ko sem dopust, preživela drugje. Letos sem se za 'spremembo odločila za Bohinj. .Z letovanjem v tem počitniškem domu sem zelo zadovoljna. Mnenja sem, da bi bilo potrebno dom v Bohinju še nekoliko razširiti, pa tudi okolica bi -bila še prijetnejša, če bi bila večja, saj se mi zdi naša parcela tega doma nekoliko premajhna. Romana Užmah, analitik v laboratoriju: Letos sem bila na preventivi v počitniškem domu v Portorožu. Vzdušje v času letovanja v domu je bilo prijetno, prav tako so bile tudi usluge s strani osebja doma na zadovoljivi ravni. Tudi glede hrane osebno nimam pripomb. V prihodnje bi bilo potrebno zamenjati nekatere jogije, ker so neprimerni za počitek; Mnenja sem tudi, da bi bila lahko čistoča v sanitarijah boljša. Pomanjkljivost se mi zdi- neustrezno kon-taktiranje s telefonom v domu, v primerih, ko igre za nujne pozive za goste. .Sicer nisem stalen gost v domu, zdi se mi preveč oddaljen od. Obale. Zdi se mi zanimiv .predlog, da hi člani kolektiva razmislili tudi o možnosti nabave camp--prikolic in bi na ta način lahko nudili letovanje še v drugih obmorskih krajih, tudi bliže obali. Franc Žerko, obratovodja strojnega obrata: Letos sem spet preživel dopust s svojo družino, v počitniškem domu v Portorožu. Bilo ; mi je všeč; S 'kvaliteto hrane kakor tudi s količino obrokov. Nekoliko me je. siper motila razporeditev po sobah, ker smo 5-članska- družina,. vendar je vsem gostom glede na dane možnosti nemogoče ustreči. "Z letovanjem v-našem domu som sicer zadovoljen. Kot pomanjkljivost bi želel omeniti le premajhno dnevno sobo, v kateri je televizija. Zvečer tu dostikrat ni bilo za vse prostora. Marija Holešek, tehnična risarka: Letovala sem v počitniškem domu v Portorožu z družino. Dopust preživljam v tem domu že šest let. 'Letošnja cena za oskrbni dan se mi je zdela precej visoka. Glede osebja menim, da bi ga bilo treba Zamenjati. Motilo^ me je, da se osebje samo pritožuje, kako mora delati in kaj vse je treba narediti. Z družino smo ‘bili naročeni samo na večerjo hi zajtrk. Glede hrane menim, da je je dovolj, a je bolj slabe kvalitete. Predlagala bi, da hi v prihodnje namenili več pozornosti za prehrano majhnih otrok .(mleko, jajca/ sokovi).; Vredna pohvale pa je okolica počitniškega doma .¡ in igrišče za otroke. ■ Polde Podmenik, dežurni elektrikar: V Portorožu sem letoval z družino že štirikrat.in enkrat sem bil na preventivi.- Glede uslug o-sebja in same farane nimam, pripomb. Kakšno je vzdušje in medsebojni odnosi, je po mojem mnenju odvisno od ljudi v sami izmeni. Malo- bolj bi lahko uredili7 in vzdrževali prostor, namenjen naj-mlajišim in stezo, .za balinanje. . ¡Gena za.letovanje se mi;,je zdela v .našem domu letos precej_ visoka, v primerjavi s cenami; in uslugami, ki jih nudijo, počitniški domovi drugih delovnih orga- nizacij in počitniške .skupnosti. Toda naš dom in Portorož nas vabita vedno znova in ob vsakem slovesu priznamo; da je bilo lepo in da se še vidimo. Fanči Žlindra, obračunovalka osebnih dohodkov: Letošnji dopust sem preživela z družino v našem počitniškem domu v Portorožu.. V domu letujemo že več let zapored, ker je pač najbolj dostopen.za štiričlansko .družino. Vzdušje v domu je kar prijetno, glade hrane ne bi govorila, ker pač ima sto ljudi sto okusov. ■ Malo več pozornosti, bi morali nameniti strežnemu osebju in njegovim uslugam, saj bi moralo biti bolj ¡kvalificirano za svoje delo. . Mislim, da smo kot .kolektiv premalo odgovorni do vzdrževa- nja doma, okolice in parkirnih prostorov. Za osebje pa šem tudi mnenja, da je ¡16 dn še več urno delo ¡prevelika obremenitev in pač ne morejo ustreči vsem željam dopustnikov. Nada Godicelj, fakturistka: V našem počitniškem domu v Portorožu letujem že vrsto let. Tudi. letos sem preživela dopust v našem domu, in .sicer dvakrat. Bila mi je namreč dana možnost s strani našega sindikata, nakar sem se odločila še za družinski dopust. V glavnem sem bila zadovoljna. Motiš pa me to, da. v našem podjetju zadnja . leta res težko dobimo osebje (zlasti ser-virke), ki bi bile vso sezono pripravljene .delati. Mislim, da bi se odgovorni morali vprašati »ZAKAJ« in ta problem rešiti. Toda kaj hočemo: »Sto ljudi, sto čudi«, takšni smo. X ♦ ♦ X X X X I I X I ♦ Obvestilo članom kolektiva Tovarna; kemičnih izdelkov. ¡Hrastnik izdeluje v svojem tehnološkem postopku tudi Mor v plinastem stanju. Ta plin je sorazmerno strupen in življenjsko nevaren. Tovarna je sicer izdelala vrsto varnostnih ukrepov, vendar še vedno obstaja možnost nekontrolirane sprostitve klora. V primeru ‘II. in III. nevarnostne stopnje sprostitve klora morajo tudi vsi delavci steklarne zapustiti svoja delovna .mesta in-se'umakniti v višje ¡predale v smeri 'Kovka / ih Dr^ge. Na delovnih mestih ostanejo.le delavci,.‘ki so nujno potrebni v procesu proizvodnje, da ne pride do okvar na napravah. To so vsi dežupni, strojniki v kotlovnici in kisi-kamni, topilničar jn glavni;'vratar ter ostali, ki jih določijo vodstva TOZD. Vsi omenjeni morajo biti opremljeni z zaščitnimi maskami. gjj 'Da bi umik ¡kar najhitreje in organizirano potekal, se za posamezne -oddelke .določajo naslednji izhodi in smeri umika: 1. Skladišče gotovih izdelkov — razkladalna rampa — smer Kovk: — delavci v Skladišču gotovih izdelkov, — delavci zunanjega obrata, — delavci TOZD III, — delavci skladišča kartonov, — delavci pri pripravi modelov (kiko delavnica), — skladišče modelov za TOZD II. 2. Spodnje podpečje pri zmesarni — industrijski tir — smer Kovk: — delavci na.A, B in F banji, — delavci na elektro peči in lončena- peči, - — delavci brusilnice, — delavci zmosarne, — delavci v skladišču pomožnega materiala. 3. Glavni izhod — smer Draga: — delavci kontrole . TOZD I, — delavci TOZD TV, —. delavci v TOZD V, — delavci; v kopalnici. ; 4. Severni izhod —smer Draga: — delavci TOZD II ' — delavci, v upravni zgradbi, — delavci v razvojnem oddelku. Ob nekontrolirani sprostitvi klora. II. in III. nevarnostne stopnje v TKI bo dan zvočni znak, in sicer- zavijajoči znak sirene v trajanju 3 minut. Za prenehanje nevarnosti bo dan znak, an sicer: enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund. POSTOPEK PRI UMIKU V ODREJENO SMER . Po danem znaku za nevarnost morajo vsi delavci zapustiti svoja delovna mesta in se umakniti v odrejeno smer, za kar ¡so odgovorni vsi.vodilni in- vodstveni delavci, l Med umikom, naj isi-delavcizavarujejo dihalne, organe s kosom čiste vlažne tkanine (robec) Delavcem,. M, kažejo znake zastrupitve, je potrebno takoj pomagati-in jim nuditi -prvo pomoč ter poskrbeti za najhitrejši- prevoz v j.zdravstveni dam. X X X g»; - t ♦ X Za ©trake v iijiftovem letu Mednarodno leto otroka, se polčasi izteka. V začetku leta so bili 'imenovani odbori, sprejeti so bili 'programi, ki so načrtovali različne akcije, > v različnih sredinah, tako v OZD, ki neposredno skrbijo za življenje in delo otrok, ki so Pomen predšolske dobe in vzgoje za celoten človekov razvoj je po znanstveno utemeljenih spoznanjih • izredno velik. Raziskovanja so pokazala, da je predšolsko obdobje eno najbolj pomembnih v otrokovem razvoju. Oh, kako so dobre jesenske dobrote bili najbolj zavzeti, kakor tudi v SZDL, SIS, KS in DPS. Vsebina programov je bila raznolika in je obsegala celovito skrb za otroka od rojstva do vstopa v samostojno življenje. Spoznanja o potrebah otroka so bila zasnovana v: programih. in. so izhajala iz sredine, v kateri rtaš otrok živi. ,U-poštevala so družbeno skrb zanj, da bi zagotovili osnovne pogoje za razvoj vseh otrok in v kar naj-večji meri odpravljala socialne razlike med njimi. Pri tem so sledili otrokovim potrebam glede na okolje, v katerem otrok živi in raste ter se razvija v skladu z možnostmi, pri tem pritegnili starše za celovito skrb pri oblikovanju otrokove osebnosti. V programih smo se zavzemali za izenačevanje razvojne: možnosti otrok v predšolskem Obdobju, ne samp zaradi njihove priprave na vstop v osnovno šolo, ampak in predvsem zato, da bi zavzeto zavali poglabljanje razlik, ki izhajajo iz različnih pogojev živ-lj enj a; njihovih družin, ža dosego bolj pravične delitve dobrin predšolske vzgoje med vse otroke, . ■ Širša družbena prizadevanja v skrbi:-zà predšolske otroke so se interesno zbrala od TO preko delegatskega sistema do ZÍS, ki so za realizacijo morali dobiti tudi materialno osnovo, za katero je prispeval sleherni delovni človek naše skupnosti. Po g samoupravni poti oblikovane programe V skrbi za otroke smo prevzeli izvajanje v največjem obsegu vzgojno; izobraževalne organizacije, SIS, KS in DPS: • Kaj smo ód začrtanih programov uspèli/realizirati od tega časa v mednarodnem letu otroka in kakšna bo naša skrb v bodoče? Za vzeta, skrb za otroka ne sme trajati samo v njihovem letu, nadaljevati' se--mora enako zavzeto sleherno leto! 0»Otroci so' naše največje bogastvo,« je rekel tovariš TITO in mi vsi smo njegovih misli! Zato ga ne smemo zamuditi, saj nam ponuja izredne možnosti za vsestransko vzgojno in intelektualno vplivanje ter oblikdvanje celotne osebnosti. | Zamujeni razvoj kasneje ni mogoče do kraj a popraviti, taki poizkusi pa so tudi izredno težavni in zamudni. Otrok ne more čakati na jutri, hiti z razvojem, potrebami, želj ami, Mi odrasli pa lahko pomagamo, da bo v svojem razvoju deležen tistega, kar potrebuje danes. Da bi laže analizirali in presodili program Vzgojno-varstvene-ga zavoda Hrastnik ob Mednarodnem letu otroka, vam posredujemo glavne naloge, ki smo si jih zadali v tem letu,: Vsi delavci in občani pa presodite, kaj smo storili v^naši sredini,: kaj še moramo storiti v tem letu in kaj vi bodočih letih. Planiranje bodočega razvoja za otroke se že1 pripravlja. . S skupnimi interesi in močmi se bomo lažje odločali pri programiranju. . V WZ Hrastnik je vključenih v dnevno varstvo 310 otrok v starosti od dveh do sedmih let. Interes za vključitev je mnogo več-ji, saj smo morali v .krajevni skupnosti Zgornji del odkloniti 30 otrok, število pa se dnevno povečuje. Zaradi obremenitve oddelkov, pa smo morali 40 otrok male šole preusmeriti v popoldansko delo, kar pa ni v skladu s potrebami zaposlenih staršev. Otroci bivajo v zavodu od 4 do 10 .ur dnevno. Poleg redne dejavnosti zavod» organizira delo tudi v razširjeni dej avnosti za otroke, ki niso redni varovanci. Ta oblika dela- z o-troki Se izvaja enkrat tedensko v enoti Center za vse potrebe v Ob-čini. Večkrat organiziramo tudi občasne oblike dela za otroke (teden otroka, novo leto, dan mladosti .;.). Tudi organizacijo poletnega letovanja ,je prevzel zavod v svojo obliko dela, kakor tudi razne druge oblike! PROGRAM MEDNARODNEGA LETA OTROKA VVZ HRASTNIK — Mednarodno leto otroka nam mora dati pobudo, da bomo še več storili za razumevanje in poglabljanje v pravice Vsakega otroka. — Zagotoviti vsakemu otroku najboljše možnosti za zdrav psihofizični razvoj in prispevati k poenotenju družinske in družbene vzgoje. — Mednarodno leto nam omogoča, da bomo še več storili za uspešni zaključek že zadanih nalog s tega srednjeročnega obdobja in da bomo še bolj uskladili svoje napore" pri zagotavljanju najširše družbene skrbi za.otroke v bodoče. Leto otrok; leto dejanj! Otrok ne more čakati na jutri! Naloge VVZ iz letnega plana 1979 1. Osnovno dejavnost- planirano z letnim planom bomo izvajali dosledno.; sleherni trenutek zavzeti pri delu. 2'. P6dyželi bomo različne materialne, zdravstvene, socialne in .organizacijske ter druge ukrepe, ki bodo omogočali, da bodo otroci s približno enakimi pogoji pridobivali osnovno vzgojo, varstvo in izobraževanje. 3, Spodbujali in iskali bomo nove oblike dejavnosti, si prizadevali, da bi VVZ postal resnično^ center.za predšolsko vzgojo v KS na vseh. območjih ob,čine Hrastnik. Tesno bomo sodelovali s SIS občinske skupnosti otroškega varstva, ki' posredno skrbi za izvajanje našega programa. . 4. Odgovorno bomo pristopili k pridobivanju novih kadrov in njihovemu .usposabljanju za delo z otroki, ljudje, ki bodo lahko, s strokovnimi, idejnimi in moralnimi kvalitetami doprinesli k socialističnemu usmerjanju mladih. 5. Še poglabljati sodelovanje z DPM, KS, združenim delom, šolo, starši,-ob redni in občasni dejavnosti, 6. Ob prostorskem načrtovanju za naslednje srednjeročno obdobje se bomo zavzemali: — za sodelovanje ^ pri izvedbi novogradnje po planu samoprispevka, —' za dopolnitev opreme otroških igrišč . pri ustanovah in v KS. 7. Širili bomo revije: Ciciban — med otroke, Otrok in družina — med starše. 8. Vključevali se bomo v sredstva javnega obveščanja v občini in izven z informacijami o delu in življenju otrok (radio Trbovlje, glasila delovnih organizacij, revij s področja predšolske dejavnosti, obveščanje staršev). 9. Telesna kultura; z rednimi in občasnimi oblikami se bomo vključili v aktivnosti ob različnih priložnostih v občini in: : —- pridobitev športne značke za cicibane v raznih dejavnostih (plavanje, smučanje, kotalkanje, kolesarjenje, igre z žogo, (izleti), — sodelovanje na prireditvi ob dnevu mladosti, — zaključni izlet na planino Kal za otroke, starše in vzgojitelje, — organiziranje različnih teles-nokulturnih dejavnosti na igrišču ob dnevu mladosti, tednu otroka ■itd. pb 10. Kulturne dejavnosti — organizirali bomo več aktivnosti za starše-, se vključevali v prireditve za javnost — proslave, lutke za otroke zavoda iz' KS, kinopredsta-ve: v sodelovanju s sekcijo pri kulturni skupnosti. ‘ 11. Delo s starši. Še nadalje si bomo prizadevali, da bosta družbena in družinska . vzgoja postali enotni,, da bo medsebojno sodelovanje .vsestransko, saj je .v interesu družbe, in družine: imeti zdrav in v duhu socialistične sa- Kupujemo za gumbe — Praznovanje botre Jeseni (Izobraževanje za poklic .vzgojiteljic;.;: varuhinj, izobraževanje vzgojiteljev na višji šoli za predšolsko stopnjo; ter dopolnilno izobraževanje za druge profile kadrov). Priprava kadrov za razširitev predšolske dejavnosti, ki jo bomo realizirali z novogradnjo vrtca v prihodnjem letu. moupravne družbe vzgojen mladi rod, V ta namen bomo še nadalje poglobljeno pripravljali roditeljske sestanke, svete staršev, svete zavoda in različne druge priložnosti (pismena obveščanja, 'obiski na domu pri bolnih otrocih, izposojanje slikanic ih podobno). (Nadaljevanje na 10. strani) ŠESTNAJSTE ŠPORTNE IGRE 16. ŠPORTNE IGRE STEKLARJEV JUGOSLAVIJE LEPO VREME IN DOBRA ORGANIZACIJA. ČUDOVITO OKOLJE, USPEH NAŠIH IN KORAK DALJE V RAZVOJU IGER. ■ Šestnajste delavsko športne igre jugoslovanskih steklarjev v dneh' od 7. do 9. septembra, so zvabile v prijetno športno-turi-stično naselje Karatuš pri Klado-vu blizu 900 športnikov in šport- stacijo. Rešitev so našli zaječar-ski steklarji, ki so v soorganiza-ciji z Derdap turistom iz Kladova uspeli v razmeroma kratkem času pripraviti igre na visokem in organizacijsko zahtevnem nivoju. in za navadne smrtnike težko dojemljiva. Derdap je rastel, rastel izpod združenih rok naših in romunskih delavcev.. Človekovim potrebam so se morali umakniti številni zgodovinski in kulturni spomeniki. Pod vodo šo ostale številne hiše, vasi'in celo mesta. Gornji Mi-lanovac, prizorišče letošnjih evrovizijskih »iger brez meja« je povsem novo mesto,, zgrajeno le nekaj km Višje od potopljenega starega mesta. Enak primer je z mestom Teki j e in še bi lahko naštevali. Toda, vse kar je storjenega, zgrajenega, vse sovpada v čudoviti svet derdapskega kanjona, skozi katerega se leno premika mogočna Donava, ki pa je kar nekako ujeta v stisnjeno sptesko z mogočnimi strmimi stenami. Delo na Derdapu pa še vedno ni končano. Minula so leta, odkar sta predsednika TITO in CEAUSE-SCU položila temeljni kamen o-sredhjega hidroenergetskega objekta na Derdapu. Njuno ponovno srečanje pred dobrima, dvema letoma na sredini mostu pa je bilo plod dane obljube delavcev in strokovnjakov dveh mejnih držav. voriti. Vendar je v pogledu le-te storjen velik korak 'naprej v primerjavi s preteklimi leti. Prehrana in nastanitev sta bili brez pripomb. Sama tekmovanja pa. so Reprezentanca proizvajalcev ■ votlega stekla, sestavljena iz igralcev Zaječara, Paradina in Hrastnika potekala po vnaprej določenem urniku, brez vsakršnih zamud in izpadov. To pa je bilo tisto, kar že govori v prid dobre organizar cije. Veličasten je pogled na hidroelektrarno Derdap nic iz 22 delovnih organizacij Jugoslavije, kot gostje pa so se i-ger udeležili tudi športniki steklarji iz Madžarske in Poljske. . Da so bile igre tokrat na Derdapu, je zgolj srečno naključje, kajti še ob koncu preteklega le-ta, predvsem pa v'času zemunske steklarijade« so bile vse glasnejše želje številnih udeležencev, naj, bi bile igre po daljšem premoru ponovno v Sloveniji, konkretneje pri nas v Hrastniku. Toda želje so eno, objektivna dejavnost pogojena s številnimi materialnimi in drugimi potrebami pa je marsikdaj precej drugačna. Kot kaže, pa za večino to sploh ni bila ovira in. mnogi so že bili v mislih na stekiarijadi 79 v Hrastniku. Čeprav je bil naš odgovor jasen in tudi še vedno pravočasen, pa je bilo vse prej kot lahko najti organizatorja za takšno šport-no-kultumo in politično mahife- DERDAP IN KARATUŠ Priznati je treba, da so imeli-or-ganizatorji izredno srečne roke pri izbiri prizorišča športnih iger jugoslovanskih steklarjev. Ni ga med nami, ki ne bi slišal za Derdap, ta hidroenergetski gigant, delo dveh prijateljskih sosednih -državi Romunije in Jugoslavije. -Toda Derdap ni le mogočni, skoraj 1 km širok in 70 m visok jez, izpod katerega kljub nepopolni izkoriščenosti prihajajo milijoni in milijoni kW ur električne e-nergije letno. Derdap je 117km dolga, po mnenju številnih obiskovalcev,'najlepša klisura Evrope. Človeku zastane srce, oči pa se mu kar ne morejo nagledati te enkratne po svoje še vedno divje naravne lepote. Težko je z .besedami opisati vse tisto, kar niti oči ne dojamejo. Moč človekovega dela in uma, vklesana v ta prečudoviti del zemlje sta enkratni Del športnorekreacijskega naselja Karatuš V nestrpnem pričakovanju otvoritvenega ceremoniala f Derdap so gradili vsi — gradili so ga tisoči mladih. Le nekaj sto metrov nižje ob jezu je zraslo naselje delovnih brigad. KARATAš je danes preurejen v športno-re-kreativni center s kapaciteto nad 2000 postelj, z veliko samopostrežno restavracijo, pokritim bazenom, kulturno dvorano in številnimi športnimi objekti. V njem je ¡vse, pravzaprav vse, kar je potrebno za organizacijo tovrstnih prireditev, kakršne ,so športne igre in podobno. Tisto, kar nam je vsem padlo v oči, pa je izredna urejenost in Čistoča. Celotno naselje je v cvetju in ze-lenju. Vse je ha strnjenem prostoru in o kakšnem pešačenju ni govora,, V , podobnem ambientu so bile samo še igre leta 1974 na Tgen-tištu. ORGANIZACIJA Če smo pred leti našteli žaječar-skim organizatorjem številne pripombe glede organizacije, potem teh tokrat skorajda ni. Sicer je res, da o kakšni vzorni organizaciji tudi tokrat ni bilo. moč go- TEKMOVANJA IN DOSEŽKI NAŠIH PREDSTAVNIKOV Tako kot že več let so se tudi tokrat odvijala tekmovanja v 11 moških; in 7 ženskih disciplinah. Naša ekipa pa je bila, za razliko od prejšnjih let, številčno okrepljena. Že nekako standardni zasedbi so se priključila še dekleta (žene) v streljanju z zračno puško. Barve našega kolektiva je na Stekiarijadi 79 branilo 4Í športnikov in športnic. Pisec vrstic je imel priložnost spremljati več kot polovico steklarskih iger. Vendar uspeh na letošnjem tekmovanju presega vsa dosedanja. Eno prvo, eno drugo, dve tretji, pa četrto, peto' in deveto mesto so uvrstitve, kakršnih je bilo doslej le malo. Najboljši kegljači in strelci Med -tistimi našimi športniki, katerim grč največ- priznanj, so v prvi vrsti kegljači in strelci. Kegljači so se po letu 1975 ponovno okitili z zlato medaljo, pa čeprav bi pred pričetkom bili.še kako. zadovoljni tudi z bronom. STEKLARJEV JUGOSLAVIJE Toda čeprav oslabljeni brez Po-krajca, ki je moral na zdravljenje v bolnišnico, so se fantje borili družno kot le malokdaj. Av-toftiatsko kegljišče, pokrito s plastično maso, je od nastopajočih zahtevalo predvsem znanje — in tega so imeli naši največ. Potem, ko so po prvem dnevu zavzemali solidno drugo mesto z zaostankom 9 kegljev za vodečimi Pah-čevci, so po tihem upali, tudi na kakšno drugo mesto. Kajti ekipa Pule — najuspešnejša zadnja leta, je bila kljub četrtemu mestu po prvi etapi še vedno favorit št. 1. Finiš tekmovanje je bilo nadvse razburljivo. Ekipo Pančeva, s katero so baši nastopali istočasno, so naši hitro dohiteli in z rekordnimi 275 podrtimi, keglji tudi občutno prehiteli. Prav ta izvrsten drugi nastop naših pa je, kot se sec vrstic se ne spominja, kdaj so naši fantje nazadnje ostali praznih rok, pa naj si gre ža peteroboj ali steklarijado. Zase rezerviran bron v.streljanju 's standardnim zračnim orožjem pa so tokrat celo posrebrili. Če k temu dodamo še uspeh v streljanju z MK puško, kjer so .osvojili nepričakovano tretje mesto, pa tretje mesto ženske ekipe z zračno puško in drugo mesto Antona Verača. z zračno puško med posamezniki, potem ostane samo še ena beseda: bravo! Rezultati. — zračna puška ekipno moški: 1. ISP Pančevo 694 krogov 2. Steklarna Hrastnik’ 690 krogov 3. SFS Paračin 684 krogov Trenutek s tekme naših in puljskih nogometašev je . izkazalo kasneje, pobral . vso voljo Puljčanom, ki so takoj po končani tekmi med našimi in ekipo Pančeva,', že čestitali k, zlati medalji našim fantom. Bojazen .sicer simpatičnih Puljčanov je bila upravičena. Nikakor jim ni in ni šlo, tako da so na koncu ostali celo brez medalje. Skupno je nastopalo 12 ekip. in za nameček • še eno, priznanj e. Ča-kič Ljubo je bil najboljši posameznik s 101 podrtim kegljem’. Naslov najboljših so osvojili: Ljubo čakič, Mile Gnjidič, Jože Brilej, Ahton Kolšek, Zdravko Rancinger, Jože Prah in Bojan Koritnik. . Strelci so nadaljevali š tradicijo naj večjih .zbiralcev odličij, Pi- Najupornejši zbiralci odličij. Nastopilo je 12 ekip. Naše barve so branili: Samo Tutner 172 krogov, Danilo Lisec ---170 krogov, Vinko Brglez .— 170 krogov, Ivan Hafner 163 krogov in Anton Verač 178 krogov. S tem rezultatom je bil Anton Verač drugi med posamezniki. Omenimo naj še, da za ekipno uvrstitev štejejo rezultati štirih najboljših. Zračna puška ekipno — ženske 1. ISP -Pančevo 601 krog 2. SFS Paračin 599 krogov 3. Steklarna Hrastnik 576 krogov Uvrščenih je bilo 6 ekip. Našo ekipo pa so sestavljale. Ida Vrtačnik 151 krogov, Nada Šuštar Jr—:jl48 krogov, Milka Verač — 145 krogov, Jerica Bec — 132 krogov in Ivica Grohar 130 krogov. MK puška — trojni položaj (3 X 10) ekipno moški: 1. SFS Paračin . ■ 876 krogov 2. ISP Pančevo 863 krogov 3. Steklarna Hrastnik 818 krogov V streljanju z MK puško je nastopilo 9 ekip. Naši pa, so dosegli naslednje izide: Samo Tutner +-/ 220 krogov, Verač Anton ii- 213 krogov, Danijel Lisec 193 krogov in-Vinko Brglez 192 krogov. Namizni tenis V namiznem tenisu sp prepričljivo, brez izgubljenega dvoboja, prvo mesto osvojili‘gostje iz Mad- žarske. Madžari so osvojili najprej prvo mesto še v finalu, premagali ekipo Paračina s 5:1. Naši, ki so nastopali v skupini »B«, so dobili dvoboje proti ekipam Zre-njanina in Straže s 5:0 in z ena-’ kim izidom izgubili proti zmagovalcem skupine — ekipe Paračina. V boju za bronasto medaljo so bili. naši fantje prešibak nasprot- 1 nik vrsti domačinov, tako da so. dvoboj gladko izgubili s 5:0 in tako v končni uvrstitvi osvojili četrto mesto med ekipami. Ekipo so sestavljali: Ferdo Žlindra, Branko Bočko, Alojz Maurer in Bojan Kekič. Če kdaj, potem je tokrat športni ribolov minil brez najmanjših pripomb in pritožb na zadovoljstvo vseh. Vse podrobnosti so se dogovorili in razrešili predhodni dan na sestanku, tako da razen lovne sreče res ni bilo nobenih pripomb. In kakšen je bil naš u-speh. Po daljšem sušnem obdobju so se.fantje tokrat dobro odrezali. Dosegli so 330 točk, kar jim je v končni razpredelnici 13 ekip zadostovalo za solidno peto me- , .sto. Za našo ekipo so trnek namakali: Oskar Maurer .— 160 točk, Tomo Uldrijan 100 točk in Karl Medved 70 točk. Mali nogomet: Tako kot na vseh dosedanjih i-grah je tudi tokrat največ pozornosti veljalo tekmam v malem nogometu. Nastopilo je 19 ekip, razdeljenih v osem tekmovalnih skupin. Naši- so imeli razmeroma ugoden žreb, saj jim je bilo do-, deljeno mesto v skupini z‘ ekipo IPoljSke in sarajevskega Diamanta. Uvodno Srečanje š Poljaki so -naši odločili, v svojo korist visoko 4:0. Pa. vendar, kot že tolikokrat doslej, so tudi tokrat naši igralci morali igrati na zmago tudi v drugem -srečanju. Kajti Poljaki so potem, ko so uvideli, da nimajo nikakršnih možnosti 'za prvo mesto v skupini, tekmovanja niso več vzeli resno. Proti ekipi Diamanta so nastopili s pravo »old boys« ekipo, tako da so sledenji Zmagali visoko 5:0. V boju za. prvo mesto v skupini smo tako gledali morda najlepše, prav gotovo pa najbolj razburljivo srečanje na celem nogometnem turnirju. Nekaj športna sreča, še več pa nespretnost in Čudni sodniški kriteriji so bili glavni vzrok, da smo srečanje, v katerem smo bili absolutno boljši nasprotnik, izgubili s 3:2, potem, ko je nasprotnik povedel že kar z 2:0. Ne želimo opravičevati naših fantov, ki so i-grali izredno borbeno pa tudi kvalitetno, vendar ostaja dvom-v ? - sodniško poštenost in na prepričanje, da je sojenje na nogometnem turnirju še vedno rak rana steklarskih iger. Proti tem, tovrstnim nepravilnostim, organizatorji nikakor ne najdejo ustreznih rešitev. No, kakorkoli že, e-kipa, ki je sodila med boljše in ki je zaslužila prav gotovo uvrstitev med najboljših ošem je po zaslugi ljudi v" črnem končala na • devetem mestu. Rezultati: Očitno sodniško napako pa so v 1. Steklarna Hrastnik 530 (255 + 275) neki -meri popravili sestavi) alci reprezentance proizvajalcev vot- 2. ISP Pančevo 492 ; (264 + 228) lega stekla, ki so v izbrano vrsto 3. Lipik 479 (235 + 244) poklicali kar četverico naših igralcev: Miftra Skendra, Danila 4. Pula 462 (227 + 235) itd. Kranjca, Staneta Orožna in Bla- ža Dvornika. Ta reprezentanca je v sklepni tekmi premagala reprezentanco ravnega stekla z rezultatom 5:4, potem ko se je v regularnem delu srečanje končalo neodločeno 1 ,T. Po štiriletnem premoru ponovno prvaki jugoslovanskih steklarskih iger In še postava naše ekipe. Poleg prej naštetih so naše barve branili: Rane Šuljagič, Boris Mlakar, Sead Karaman, Zlatko Bevc, Ivan Pufler in Franc Sto-pinšek. . Zaključek: Menimo, da ne bi bilo prav, če ob koncu teh skromnih vrstic ne bi? spregovorili tudi nekaj o naših-predstavnikih. Morda bi z eno besedo povedali vse pohvalno. Ne gre le za uspehe. O tem Smo govorili uvodoma. Naši predstavniki, so tudi tokrat zapustili ^izreden vtis, pa naj si gre za prijaznost, odnos, disciplino, odgovornost. Povsod -in vedno so se odlikovali s skromnostjo in precejšnjo mero odgovornosti tako do organizatorjev kot do ostalih udeležence v i-ger. In prav-zato so' ostali tisto kot vedno :— cenjeni in spoštovani.- Če že ne drugega, potem je. prav njihov delež ogromen prispevek k osnovnemu namenu iger Zadovoljni in nasmejani — ribičem tokrat ni bilo treba le kazati. Ulov, čeprav ne bogat, je bil zadovoljiv in predvsem za vse — zbliževanje in utrjevanje prijateljstva med narodi in narodnostmi — med ljudmi istih poklicev, vendar; različnih krajev. . Za nami so tako še ene steklarske igre, po mnogočem najuspeŠT nejše in najbolje organizirane doslej. Ostaja nekaj odprtih vprašanj. Te pa morajo rešiti v prvi vrsti 'Člani komiteja in pa udeleženci okrogle mize. J. P. Okrogla miza Za otroke v njihovem letu Dne 7. 9. 1979 so bile v prisotnosti tekmovalcev jugoslovanskih steklarn in predstavnikov steklarn iz Madžarske v športnem centru v Kladovu odprte 16. de-lavsko-športne igre steklarjev Jugoslavije. Udeleženci iger so poslali pozdravno pismo predsedniku SFRJ in ZKJ Josipu Brozu Titu. V i-menu udeležencev je pismo prebrala delavka Liljana Janoševič iz tovarne, stekla Za ječar. V okviru delavskih športnih iger je bil organiziran »Okrugli sto«. Okrogla miza je svojevrstna delavska tribuna, na kateri se o-bravnavajo najaktualnejša vprašanja iz proizvodnega in družbenopolitičnega življenja delovnih organizacij, katerih dejavnost je proizvodnja in dodelava stekla. , Okrogla miza je bila dne 7. 9. 1979 v kongresni dvorani HE Derdap v Kladovu. Na dnevnem redu so bile obravnave tistih področijki so, trenutno najaktualnejša,. in sicer: ■ 1. Vprašanja iz področja problematike osnovnega organiziranja in delovanja Zveze komunistov. r2. Ekonomski odnosi, vezani za steklarsko industrijo in njen razvoj. ' 3. Problematika pridobivanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke. .4. Vprašanje .izvoza in. raznih možnosti'steklarske industrije in drugo. Kratka vsebina, razprave posameznih udeležencev | Tov. NOVAK RODIČ, izvršni, sekretar v centralnem komiteju Zveže . komunistov ■ Srbije je v svoji razpravi poudaril, da je o-snovna organizacija ZK, kjer se na podlagi razprav potrjujejo stališča, oblike organiziranja so lahko različne, odvisne od pogojev in v Skladu s statutom ZK. Brez tovariških in demokratičnih odnosov v Zvezi komunistov ni prave demokracije v družbi, ■ je poudaril tov. Rodič in podčrtal potrebo po večji-idejnopolitični pripravljenosti pred volitvami v o-snovnih organizacijah ZK. V razpravah s tega področja so potekale tudi diskusije o delu ZK v organizacijah združenega dela. "Tov. BOGOLJUB ANTONI JEV je v svoji razpravi predlagal, da mladinsko delovno: brigado »STA-KLARI YU«. organizacijsko in kadrovsko utrdimo, mladinske organizacije pa morajo pri formiranju brigade kadrovati .najbolj še mladince. . -V drugem delu razprave Se je razpravljalo o pridobivanju do- hodka, delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Vse razprave so se odvijale v glavnem na dosedanjih dosežkih proizvajalcev votlega in ravnega stekla. V vseh razpravah je bila prisotna intencija ZZR, da se preide iz kupoprodajnih odnosov na dohodkovno povezovanje med proizvodnimi organizacijami in prometnimi organizacijami. Proizvajalci votlega in ravnega stekla so v razpravi poudarjali nedoseganje zaželjenih rezultatov pri prodaji svojih proizvodov, kar je posledica zelo nizke akumulativno-sti pri vseh proizvajalcih stekla. Ugotovljeno je bilo, da je to posledica splošnega stanja v skupini nemetalov ih kar. je še najbolj kritično slaba povezanost in še slabše dogovarjanje v grupaciji. Tov, BRANKO SLAVKOVIČ — strokovni sodelavec v Združenju nemetalov Gospodarske zbornice Jugoslavije je v svoji razpravi spregovorili o pomenu rasti izvoza v- steklarstvu, s poudarkom, da še ne dosegamo zaželenih učinkov. Poudaril je, da bo le. z višjo Stopnjo predelave možno dosegati tudi večje rezultate oz. konkurenčnost nk zunanjem tržišču. Razgovor v . kongresni ■ dvorani HE Derdap j e’bil koristen v upanju, da bo za sledečo okroglo mizo leta 1980 v Pančevu slišati tudi o spremenjenem stanju pri. doseganju rezultatov poslovanja. (Nadaljevanje s 7. strani) 12. Prizadevali si bomo zainteresirati čim več staršev, da bodo omogočili otroku družbeno obliko letovanja. Akcijski program VVZ 1. V 80-Urni program bomo vključili otroke od 3. leta starosti dalje in ga vzgajali 2-krat na teden. . 2. Vključili bomo v družbeno obliko letovanja predšolskih otrok tudi zunanje otroke, ki niso. gojenci v VVZ. Posvetili bomo skrb in posebno pozornost predšolskim otrokom naših zdomcev z vključitvijo v VVZ ob novoletnem praznovanju, poletnem času itd. ,4. Nadaljevali bomo sodelovanje z zdravstvenim domom in občasnimi razstavami V v otroških ambulantah ter publikacijo ,š področja predšolske, vzgoje, . 5. Odprli.,, bomo vrata v VVZ enkrat, na mesec staršem, ki želijo v dopoldanskem . času prisostvovati vzgojnemu delu z otroki. 6. Organizirali bomo knjižnico za izposojanje knjig :slikanic na dom, predšolskim otrokom, ki obiskujejo VVZ in otrokom, ki občasno prihajajo v WŽ, S tem bi omogočili otrokom, da se seznanijo z dobro slikanico tudi ti- sti, ki nimajo te možnosti iz socialnih vidikov. ' 7. Poglabljali bomo spoznavanja in izmenjavali izkušnje na področju predšolske vzgoje z drugimi VVZ in podobnimi institucijami v regiji, republiki in izven teh. 8. Širili bomo vzgojno — pedagoško literaturo za starše. " 9. Organizirali bomo razne oblike dela s starši: - ; . — delovne akcije, ■ zbiranje odpadnega materiala za uporabo pri likovni in tehnični vzgoji otrok. 10. Iskali bomo možnosti za odpiranje razvojnega oddelka. 11. Zavzemali se bomo za potu-j oči vrtec v manj ših KS — Čeče, Turje, Podkraj. Preizkušamo s-voje moči • Otroci so naša in vaša. skrb in naša in vaša bodočnost ! Bojim se, da sem bila s prispevkom preobširna, dovolila sem si poglobljenost zaradi objave naše dejavnosti prvič v vašem listu ih zaradi mednarodnega leta o-troka. Želimo si, da bi vas redno obveščali o življenju in delu naših otrok. V VVZ imamo vključene otroke 132 vaših delavcev, zato mislim, da vas bo zanimalo-počutje in delo otrok v času, ko tudi vi ustvarjate za lepši danes in ju-'tri.. V našem kolektivu so se porodile želje, da bi nam odmerili redno rubriko v vašem listu, v kateri bi vam kaj lepega, veselega, zabavnega povedali, nanizali, potožili; vas zaprosili ali opozorili na kaj, karkoli bi se porodilo v naj mlaj ših glavicah vaših otrok in nas delavcfev, ki skrbimo zanje. S tako obliko sodelovanja se vam želimo približati, biti med vami pri delu. Vaši cicibani vas lepo pozdravljajo in vam želijo veliko delovnih uspehov!. Ravnatelj VVZ Hrastnik Vida Logar Nekaj misli naših udeležencev Ernest Seniear — vodja ribičev: »Prvič lahko rečem, da je bilo ribiško tekmovanje organizirano tako kot je treba. Odnos kakršen je vladal na tekmovanju je bil pravi, v pravem športnem in prijateljskem vzdušju. Čestitam fantom za poslušnost in. dober rezultat. Tudi ostale naše ekipe so dosegle zavidljive uvrstitve. Kegljači, strelci in nogometaši so bili dobro pripravljeni, 1 Naša, uvrstitev se mi zdi zelo dobra. Menim da je k celotnemu vzdušju mnogo prispeval tovariš Premec Jože, ki je tudi tokrat svojo vlogo in nalogo o-pravif na zadovol j stvor vseh. Prav bi bilo, da bi nam' sledili - tudi ostali.« Ferdo Žlindra — vodja namiznoteniške ekipe. »Organizacija tekmovanja 16. iger • steklarjev Jugoslavije je bila na nivoju podobnih tekmovanj. Nastanitev in prehrana sta bila v lepem naselju na Džerdapu, Tekmovalni objekti so; bili dobro urejeni, njihova'glavna prednost pa je bila v tem, da so bili skoncentrirani neposredno drug poleg drugega. Glede tekmovalnih uspehov pa bi dejal, da smo cjosegli realne, če že ne dobre uvrstitve. Omenil pa bi še ta prelep košček naše domovine, ki je zares lep za oko, pa tudi skrbno urejen. Potovanje skozi, oziroma ob džerdapski klisuri je bilo zelo prijetno in mi bo ostalo v trajnem spominu.« Samo Tutner — član strelske ekipe: »Gledano v celoti je bilo vse v najlepšem redu. Organizacija je bila dobra,- konkurenca tako kot vedno huda. Videli smo precej novega, zlasti hidroelektrarna je name zapustila močan vtis. Glede naše uvrstitve sem povsem zadovoljen, pa čeprav, se mi zdi, da šem sposoben do-, seči tudi boljši rezultat.- Imam pa eno samo pripombo, katero delim z ostalimi. Takšno potovanje čeprav zanimivo je zelo naporno. Potrebno bi bilo premisliti in na prihodnje igre potovati s svojim avtobusom. S teni-bi dosegli še večje zadovoljstvo in prijetno vzdušje med udeležen-. ci.« GUZAJ ing. JOŽE ČLAN KOMITEJA RŠISI . 'Letošnja Steklariada se je odvijala v Zaječarju, oziroma v športnem parku v Karatošii pri Kladovu. Predvsem moram poudariti odličen uspeh naših športnikov in njihova'športna obnašanja. . Tudi na tej Steklariadi ’ šo se sklepala nova. poznanstva in prijateljstva.Vse 'je. bilo v duhu, bratstva ih enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, kar je tudi po-' glavi tni smisel vseh 'teh tekmovanj. Sama organizacija je bila na' vi šini. Predvsem moram pohvaliti organizatorja, ki se je res .trudil, da bi bilo vse v redu. Zelo zanimive so bile tudi kulturne prireditve, ki so se odvijale v okviru Steklariade. Saido to bi želel poudariti, da si takih športnih in predvsem tovariških srečanj še želimo. Predvsem se pa lahko veselimo izjave ljudi iz športnega centra Korotoš, ki so bili organizator že 30 takih srečanj,, vendar po njihovih izjavah tako' discipliniranih in prijateljsko razpoloženih športnikov še niso gostili. Upokojen JOŽE VOLAVŠEK Dne 30. septembra 1979 je bil starostno upokojen Jože VOLAVŠEK,' delavec v. TOZD II —-' avtomatska ■ ¡predelava steklene, mase. Tovariš Volavšek se je rodil 27. 12. 1925 v Globokem, v rudarski družini, v kateri je bilo.skupaj devet otrok. Mladost jim .s pomanjkanj eni ni prizanašala. Ko je prišla vojna, je bila: družina izseljena v Nemčijo, od koder se je vrnila nazaj, v domovino avgusta 1945. leta. .i Že oktobra <1945 se je v domovini zaposlil v Trbovljah. 22, 12. 1948 je začel delati pri Slovenija-cestah v kamnolgmu .Kokra, kjer je bil zaposlen do 26. 12. 1950. Zaposlen je bij tudi pri gradbenem oddelku Slovenijacest, gozdarskem - oddelku Kočevje -in -rudniku rjavega premoga v Kočevju. Pot ga je zanesla tudi v igrad-■ beno p od j etje, v Osijeku,, kjer■ pa ni ostal dolgo'. 1 19. januarja. ,1956 se je ppvič zaposlil v ‘Steklarnij; Hrastnik, najprej k.ot delavec . težak na transportu. Po enem .letu se je prestavil v vrste steklarjev in bil potem'štiri 'leta zaposlen kot pomočnik na Siko stroju. Tov. Volavšek se je. lotil različnih dgl jn spoznal različne poklice, tako .da se je slil v TOZD II kot -strojnik na preši P-2. To delo je opravljal, vse- do leta' 1976',' ko mu je ponagajalo zdravje. .¡in tega dela ni mogel vep opravljati, Kot delovnega invalida; 3. kategorije; smo ga srečevali, kot pomožnega delavca v skladišču modelov. Težko delo; ki ga je opravljal dolga leta, mu je:.načelo zdravje in tako bo upokojitev tov. Volavšku nudila- vsaj. majhno olajšanje in počitek. Želimo mu, da pokoj preživi v krogu svojih domačih še dolgo, v j skvai.tm s- čim več zdravja. : Uredništvo, PREKLIC Podpisana Heda Žabkar, zaposlena v skladišču gotovih izdelkov Steklarne Hrastnik, ■preklicujem besede, ki šem jih izrekla tovarišici Zori Ero-kaj, zaposleni v. skladišču gotovih izdelkov naše delovne organizacije. Prišli v podjetje v mesecu avgustu: TOZD I: čosič Alija"— odnaša- lec stekla, Tavčar Vincenc-------- kroiglipar, šainovič Drago — od-našalec stekla, Mešič ševko — odnašalec stekla, Brakič Sa.de — dostavlja3.ee zmesi, ¿o;sič Asim' — dostavijalec zmesi, Stojančič Radovan— krogličar. TOZD LI: Kolobarič Novko — vzdrževalec, Hrstič Mustafa — delavec v skladišču orodja, Topič Radona —kontrolor stekla, Kovačevič Nusrejt —• kontrolor-stekla, Bašič Asima — kontrolor stekla, Pepič Hani j a — kontrolor stekla,' Bašič Fadi'1 — kontrolor 'Stekla.' DSSS: Hertiš Ljudmila — prodajalka v bifeju, Bandur Anita — -pripravnik v računovodstvu, Kaiser Metka ^¡pripravnik v računovodstvu» Petrovič .Milena — £L stilka v jedilnici.. . Odšli iz podjetja v mesecu avgustu: Sporazumna. prekinitev ‘delovnega razmerja: ■ TOZD I:. GaVblovie Vojislav. — .dostavijalec„zmesi, Ahlin Marjeta — hatikalka, Vidmar Roman — nabiraleG-ktekla. - ■ TOZD II: Vovk Kajria — čistit--, ka pisarn, Vodep. Silvester — pomočnik IS, Mašič Miralem —ob-žigalec ¡kelihov. TOZD III: ¡Rodošek Irena — pomožna delavka. ‘DSSS: Grum Mirkp — vpznik viličarja v skladišču; gotovih izdelkov,,. „Hendija Stanislava — razmncževalka. Odšli v JLA: TOZD TI: Ramič Nedžad — od-bijaiec.. kelihov,. Mehdč Halid — strojnik II. . Odpoved v poskusnem roku: TOZD III: Lubej Darinka — vezalka. Samovoljno odšli iz podjetja: TOZD I: Uje Velimir — odnašalec stekla, .¿uro Ivo — odnašalec stekla, Ivešič Ivica — odnašalec stekla. TOZD II: Ilič Darinka — kontrolor stekla, Pačavar Fata — kontrolor stekla, Ristič Milka — kontrolor stekla, Brkovič Veronika — kontrolor stekla. Poročili so se: Stojančič Stanko — predstiska-lec TOZD I in Nikolčič Mitra — H; Jeran - Franc II — nabiralec stekla' TOZD I in Mišič Stojanka — prodajalka v ¡bifeju DŠSS, Mar tejič Ana — kontrolor' stekla TOZD II in Dijakovič An tun, Bajda Dušan — ročni, pihalec TOZD I in Hohkraut Anica — menjalec klešč in modelov TOZD I, Krajnovič šehiza — kontrolor stekla TOZD II in Kordič Ivica — kontrolor stekla TOZD II. Prirastek v družini: Hudi Ana— sin Andrej, Koritnik Franc — sin Rok, Šuljagič Branka — hči Nina» Darovali kri v mesecu avgustu: Laneger Jožica — rezalka na vertikalni žagi TOZD I, Pust Jožica — pomožna delavka v bru-sitoici TOZD I, Ravnikar Cvetka ■—pomožna . .delavka v brusihiiči TOZD I, Strm.!jan Anton — strojni steklar MDR-2. Krvodajalci iskrena vam hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica JOŽETA BAJDE -se 'iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence m cvetje, posebna zahvala' za vso .poim6c ¡sosedom in so.delavcem, ter vsem, lu ste ga pospremili na njegovi ¡zadnji poti. - Iskrena hvala godbi jp pevskemu zboru ter .gasilcem stek-, larne za izkazano (pozornost, ■ . Posebno ¡se zahvaljujemo govorniku tovarišu Stanetu Ra-„deju, Rudiju.1K1rhm.aj.erju -in Viktorju-Radki-ju za njihove -sočutne poslovilne besede. , Iskrena hvala gasilskemu društvu za njihovo skrb :,m prizadevnost ob žalostnem dogodku. - Vsem, ki ste .sočustvovali z nami še, enkrat- najlepša hvala.. Žalujoči:. žena Polda, Asimova Martin in Dušan z .družino m ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljiva izgubi drage in skrbne žene," mame, .sestre,,omi.ee,, tašče, svakinje ih tete - KRISTINE TRINKER roj. KAVŠEK se zahvaljujemo,; vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in prekrili njen grob z- v.enci kMšopkl, Posebno_se še zahvaljujemo godbi Svobode II, pevskemu žboiru Svobode II ter govorniku za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi Viliju .im Hermini Vraoun ter Faniki Volf and in vsem, ki so nam .v teh težkih trenutkih priskočili na. pomoč. . še enkrat hvala vsem. ” Žalujoči: mož Adi, sinovi Karlo z Nado, Adi z Dragico, Vili ■z Nevenko,- Stane, sestra Mici z družino, vnuki Adi, Iris, Rosita m Aten ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka LUDVIKA SENIČARJA še iskreno zahvaljujemo vsem, 'ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ‘darovali vence, 'ter za vsa izrečena sožalja. Lepa hvala sosedom za venec, delavcem îz .elekt>r.ode;lavnice, pevskemu zboru,, godbi Svobode II, gôvonmku, za 'poslovilne besede. - ■' ■ r ; ‘ . .¡.'î;; žafliujpii: Ernggt in Mirko z družinami ZAHVALA - Iskrena hvala vsem sode-. Javkam iz. žigosarne za njihovo darilb - m prelepe Šopke, ki sva jih sprejeli od vas. . Veliko uspeha .pri nadaljnjem dolu vam .želita - ‘štefi Kaluder in . Inge .Leskovšek,, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»m ! Dopisujte I v naše ! glasilo! ♦ f ♦ m ♦ ❖ « NAGRADIVA KRIŽANKA SESTAVIL: KARLI DREMEL GLAVNO MESTO IRAKA KRINOLINA MADŽARSKI Sah,vele= MOJSTER ŠTEFAN GRAH KLJUČNI PO* JEM KITAJ: SKE RELIGI* JE IN FILO? ZOFIJE SUKANEC KRAJvP0D FRUSKO GORO KALU AVEBROVA OPERA . SEDEŽ ,G0RENJÄb GORA V ŠVICI MIREN.RAV* NODUSEN. ČLOVEK ŠPAN 1JA VRSTA . KOLOBAR* NIKA. 1 ZLATO ZAM8USKÖ MESTO NA MEJI \ Z ZAIROM - < DEL VO? LOVSiKE-VPREGE GR; MUZA LJUBEZEN, PESNIŠTVA VSAKOLETNA REVIJA 0 DOSEŽKIH- SLOVENSKE DRAMATIKE ŽENSKA OSEBA V -SALEM« SKIH Ca» ROVNICAH* IGRALKA DAVIS . . KNAP NABA4? DAN J E ANTON AŠKERC ZNAK PLEMSTVA, DRŽAVE. MESTA VINSKA SORTA PISATELJ DUUN TALI SOVA ORANŽADA MESTO V BELGIJI; KELTSKA RODOVNA ZVEZA ENA OD KRAJEVNIH SKUPNOSTI HRASTNIKA ŽIVEC NAJVIŠJI VRH V KA* RAVANKAH FINSKA PO* KRAJINA SHRAMBA ZA OZIMNICO TEKMOVAL* NI ČOLN GORSKI REŠEVALNI ČOLN MESTO . V SZ OB SIBIRSKI ŽELEZNICI AKORD NA PRVI STOPNJI LESTVICE MESTO. V NEVADI-ZDA ŽUŽELKA Z BOLEČIM PIKOM DARUVAR GRŠKA ČRKA TV J E | GLASBENI PEDAGOG DAR 1 AN GNAJSU SORODNA kamnina 1Ž ŽIVCA UTEŽNA mera NA VZHODU- GLAVNO MESTO NORVEŠKE GRM S TRDIM -LESOM MOZO* LJAYOST J STEKLARNA H ŽVEPLO ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA FIZ. ENOTA ZA DELO DESNI PRITOK DRINE ŠKOFIJSKI CERKVENI ZBOR .LATINSKI VEZNIK TONA -DINAST RASTLINSKI ZAJEDALEC GRŠKA MA* Tl BOGOV VRSTA . TKANINE MOŠKI POTOMEC POŽIREK Bili ANGLEŠKI VERSKI RE« FORMATOR | (JOHN) ZNAMENITI FINSKI' SLAPOVI n ORSON WELLES IM DRŽAVNO ZASTOPSTVO V TUJINI BAKHOV VZGOJITELJ BEVKOVA POVEST. IH IZRASTEK NA GLAVI TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV MUSLIMAN* SKO MO5 ŠKO IME SLAVNI ANGLEŠKI NOGOMETAŠ SATIRIK BllCHVALD SLAVNI SOVJETSKI GOLMAN CITRONA INDIJSKI BOG JEZERO V ETIOPIJI RUSKI -PISATELJ, DEKADENT, (ROMAN ♦ SANIN*} LITURGIČNO OBLAČILO OČE GLAVNO MESTO : ITALIJE MOČNA STRAST TRENJE LAHEK ANGL DVOKOLES« NI VOZ S STREHO SREDIŠČE VRTENJA ZBIRKA ZEMLJE* VIDOV LUKA V SEVERNEM JADRANU KLEMENT JUG ILIRIZEM ALKALOID V ČAJU TRDNJAVA DEL LETALA . ČOFO* TANJE PALESTIN* SKA BOGI* NJA PLOD* NOSTl SPELEOLOG Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: '1. nagrada 80 din 2. nagrada 50 din 3. —7. nagrada po 30 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«;-STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo iv uredništvu do srede, 24. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št: 8-9/ 1979 srno prejeli 30 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: d. nagrada 80 din: Dora Horjak 2. nagrada 50 din: Slavi Žveplan '} 3. —7. nagrada po 30 din: Anica Poslek,- Nande Stepišnik, Slavi Peršič upok;, Ivan Rancin-ger upok., Jože Rojko. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Valentina Terje-škova, .Amazonka, Ustinov, Al, litóla, Gorki, Ola, L. F., E, atalanta, Natalija, Ne, eroti, N j asa, Ivan, Tver, etuda, Otero, Idrija, Oto Pestner, neokom, satelit, tisk, V. M., prt, lij, Tacen, ookinet, Majda, V, Ala, .dninar, Hus, ajvar,'nisan, Marta, drevak, Istrani, Arrigo, soilo, K. T., Ikar, Taufer, Aleš. (D. K.) ‘ISKRICE Pamet govori potihoma, zato jo tako pogosto preslišimo. (D. Nehru) Med, vsemi izkušnjami nam najbolj koristijo slabe. (T. Wilder) Trud, s katerimi prikrivamo mnoge svoje napake, bi zadostoval, da bi se jih odvadili. (M. Antoniom) Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini Hrastnik so v skladu s Sprejetimi dogovori prevzele pokroviteljstvo nad občinsko mladinsko delovno brigado »3. JULIJ«, ki je sodelovala na mladinski delovni akciji »GORIČKO 79«. Brigada je na akciji dosegla izredne rezultate: na delovišču, na področju interesnih dejavnosti kot tudi pri krepitvi bratstva iii enotnosti med mladimi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na osnovi takšnih rezultatov je brigada osvojila vsa .priznanja, s tem pa tudi najvišje priznanje akcije to je TRAK MDA GORIČKO 79. Pogoj za doseganje dobrih rezultatov na akciji pa je poleg dobre usposobljenosti brigadirjev in vodstva brigade vsekakor tudi dobra opremljenost brigade ter čut odgovornosti vsakega brigadirja do vseh tistih, ki so jim omogočili udeležbo na akciji in prispevali sredstva za čim boljšo Opremljenost brigade in njihovo počutje na akciji. V zvezi s tem. se v imenu mladinske delovne brigade »3. JULIJ«, občinske konference ZSMS Hrastnik in tudi; v svojem imenu ZAHVALJUJEMO vsem delovnim ljudem, ki združujejo delo v posameznih organizacijah bi temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v občini Hrastnik za prevzem pokroviteljstva in pomoč pri organiziranju ter opremljanju mladinske delovne brigade »3. JULIJ«. V naslednjem obdobju pa vam želimo še veliko delovnih zmag ter uspehov pri nadaljnji graditvi in utrjevanju naše samoupravne socialistične skupnosti ter vam kličemo brigadirski HOO-RUUK! Predsednik OK ZSMS Hrastnik Jože MEDVEŠEK \