vX*X\ :$£i' 5 11 lil m:,,sr Celje - skladišče D~Per >. .srsS:? 539/1975 • • *•*•*•*•*•' '•"■*•*•*• • •• •••••••*•■•• ■' •••-•* •A*. .V..-.’ *SSm:ž SS lil IIIIII lil lili IIIII. im Sjlk 1119750609,5 \\ m CORISS o GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO XI. MAJ 1975 ŠTEV. ^ VDOR BLATA V ŠIROKO CEO V A - KOPI JAME HRASTNIK Že v 4. številki glasila Srečno smo na kratko poročali o rudarski nesreči, ki se je tokrat pripetila v jami Hrastnik in v kateri so izgubili življenje trije rudarji, člani našega kolektiva, eden je bil pa težje poškodovan. Nesrečo je povzročil nenaden vdor redko-tekoče mase iz starega dela, v količini približno 300 m3, pod katerim se pa vsi zaposleni zaradi posebnih okoliščin delovnega mesta (širokega čela), niso uspeli pravočasno umakniti. Vse dosedanje obravnave in analize tovrstnih vdorov, so zaradi vode kot glavne komponente vdornih mas, temeljile predvsem na vzrokih, ki temelje le na fizikalnih lastnostih vode in smo skratka tudi vse dosedanje vdore imenovali vdore vode in mulja. Vse intenzivnejše študije za odkopavanje v nevarnih območjih ter vsestranske analize vdornega materiala, načina vdorov ter fizikalnih lastnosti hribin pa nakazujejo na to, da moramo V starem delu, tekočo vdorno maso smatrati kot homogeno telo s posebnimi geološkimi lastnostmi. Vdorne mase so pretežno zdrobljene mase premoga in prihribine (krovnina ter vložki), katerih intergranularni prostori so zapolnjeni z glinasto suspenzijo. V skladu s količino dispergirane gline v vodi, količinskega razmerja suspenzije in nadrobljenega gregata, kakor tudi pravilnega razmerja po granulaciji, je vdorni masi že tudi odrejena določena viskoznost in masa se kaže redko do gosto tekoče blato. Zato bomo z upravičenostjo imenovali te vdore — »vdore blata«. Dne 16. aprila letos ob 12,50, je blato vdrlo v količini približno 300 m' nenadoma na široko čelo v A-kopi (16. etaža pod V. obzorom), in sicer v južnem slepem odseku čela, iz starega dela v območju prvih dveh sekcij. Ker smatramo, da je ta katastrofa za jamo Hrastnik, posebno še za zapadno krilo A-kope specifična, bomo pri tem obvestilu opustili običajen opis dogodka in opisali le posebnosti, ki so podelile nesreči tako hude posledice. V čem je bila posebnost? Pri številnih enakih vdorih blata v jami Ojstro po letu 1971, smo neposredno pred vdorom redno zaznali karakteristične znake tako, da so se zaposleni po letu 1972, že redno in pravočasno umikali, čeprav so se prožili vdori blata tudi do količine 3.000 m3. Ti opozorilni znaki so se javljali najprej kot močno bobnenje (zaradi lomljenja še neporušenih premoških ali krovnih plasti), nato pa povečan pritisk na jamsko podpor je. Če je bilo to podpor)e kombinirano z lesom (vrhači, opaž), je bil pritisk na podpor j e zaznaven tudi slušno. Vsi prisotni na tem čelu, ki so uspeli 16. IV. pravočasno pobegniti, Posnetek kaže pregrado v A-polju, široko čelo V/16 etaža v jami Hrastnik, dne 16. aprila 1975. (Foto Jože Kirič) oziroma so bili rešeni izjavljajo, da niso predhodno slišali nobenega znaka (bobnenje, povečan pritisk na podporje), razen tov. Marinška, ki pravi: »Dobro se spominjam, da je to bilo na prvi ali drugi sekciji iz kota širokega čela od zadaj. Videl sem, kako so se sekcije zadaj poniževale in premikale, takoj zatem pa je pljusknilo.« Sloj obeh kril A-kope je v tej višini zelo porušen. Celoten južni slepi odsek je zajemal prelomno cono, ki je po smeri različne razsežnosti in v vseh smereh variabilne kvalitete. Zato so slepa čela gornjih etaž različno globoko posegala v prelomnino tako, da v profilu čela (dne 16. IV.) do višine + 109 zaradi jalovosti sloja ta predel ni bil odkopan. V tej prelomni coni (široka je tudi do 60 m), je premog pomešan s krovnino in zdrobljen. Obstajajo pa mestoma tudi večji kosi, predvsem jalovin-skih vložkov (glina — tufski vložki), vendar ne v obliki, ki predstavlj a homogen, kompakten sloj. V takih geoloških razmerah je razumljivo, da je posedanje oziroma vpliv odkopavanja potekal brez lomljenja hribin, ki so v prelomnim že zdrobljene in je tudi izostal glavni karakteristični znak — »globoko bobnenje«. »Na slepih odsekih čela sta bila za separatno prezračevanje montirana električna žlotna ventilatorja s pihalno urejenim prezračevalnim sistemom. V sesalni del naprave je bila montirana po ena kovinska žlota. Ventilatorja sta se nahajala na čelu. Večje kose, ki so jih pridobivali iz starega dela, je bilo potrebno razbijati že na odkop-nem transporterju. To delo je opravljal eden od ponesrečenih s pnevmatskim kladivom, v oddaljenosti največ 8 m od vdornega mesta. Ta okolnost bi utegnila zmanjšati slišnost, saj predstavljajo ventilatorji s kovinskimi žlotami pri istočasnem obratovanju pnevmatskih kladiv in transporterjev, že precej visoko mero hrupa. V nekaterih odsekih profila čela je normalen pohod oviran. Če se za hiter umik ne koristi prostor ob odkopni fronti (po prvem transporterju), so ovire med nosilci v sekcijah, lahko usodne. Nobeden od zaposlenih, kakor tudi vodilnih na tem čelu, spričo izkustev pri dolgoletnem odkopavanju v zapadnem krilu A-kope ni pričakoval vdora vode, ker so bile vse etaže do sedaj suhe. Poleg tega je moderno in močno samohodno podpor j e vzbujalo zaupanje in ustvarilo določen občutek varnosti. Ne moremo trditi, da je ta občutek varnosti zmanjšal pozornost, še manj, da so bili s tem zanemarjeni kakršnikoli ukrepi, ki so bili pogoj za ta sistem odkopavanja v jami Hrastnik. Vendar se tako rado vsakemu občutku varnosti privesi odločujoč faktor, to je »presenečenje« in ta je bil v glavnem pri tem vdoru blata prisoten. Začasni varstveni ukrepi, ki obsegajo v glavnem prepoved pridobivanja premoga iz nad-kopnega dela, so zagotovili visoko stopnjo varnosti, naložili pa tudi obveznost, da se taka stopnja varnosti doseže na drug način, ki bo hkrati dovoljeval tudi smotrno ekonomsko odkopavanje. Ta rešitev bi morala biti podana s posebnim rudarskim projektom, katerega izdelava se je pa močno zakasnila zaradi stalno nastopajočih novih elementov pri raziskavah, ki so narekovali dodatne laboratorijske analize. Tako so nekatere upravičene nove domneve o nastajanju nevarnih blatnih akumulacij v starem delu, prav v zadnjem času odložile revizijo že gotovega tozadevnega projekta za jamo Hrastnik. Če nam bodo laboratorijski poizkusi potrdili domnevo in bomo lahko s precejšnjo var- nostjo določili območja kjer so akumulacije blata možne, potem je vsaj delna normalizacija varnega odkopavanja v jami Hrastnik vezana le na čas, da bi te poizkuse izpeljali. V nasprotnem primeru bomo pa pri nadaljnjem odkopavanju v jamah Hrastnik in Ojstro prisiljeni, da pri obstoječi metodi zavedemo dovolj učinkovite ukrepe, ki bodo preprečili dostop vode v stara dela (drenaža prihribin in kolektorjev), ali pa, da v osnovi menjamo od-kopno metodo. Poleg vseh dosedanjih ukrepanj v jami Ojstro, ki smo jih izvajali z namenom, da preprečimo, ali vsaj ublažimo vdore vode (blata), je bilo po veliki katastrofi leta 1971 še večjih in manjših 22 vdorov blata od 25 do 3.000 m3 vdornega materiala. Pogostnost je tako zgovorna, da moremo pri njej že pri najmanjši spremembi okolja in pogojev pričakovati tudi nesrečen slučaj. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Finančni rezultat poslovanja v L trimesečju 1975 S finančnim načrtom za leto 1975 so predvidene za ugotavljanje in delitev,v primerjavi s preteklimi leti, precejšnje spremembe. Stroški separacije s skupnim prevozom in jaloviščem v Trbovljah, se ne prenašajo več na rudnika Hrastnik in Trbovlje, temveč se financirajo iz doseženega izkupička za prodani premog. Stroški skupnih strokovnih služb bremenijo dohodek vseh TOZD z odstotkom, ki je določen s finančnim načrtom. Na ta način je odvisen celotni dohodek TOZD separacije od količine in vrednosti proizvodnje odnosno prodaje premoga, celotni dohodek skupnih služb pa od dohodka posameznih TOZD. Vse druge TOZD izkazujejo v svojih obračunih dejansko lastno realizacijo in samo tiste proizvodne stroške, razen skupnih služb, ki so nastali direktno v njihovi TOZD. TOZD PROIZVODNJE PREMOGA Po finančnem načrtu je načrtana za posamezne TOZD glede na predviden padec vrst premoga in dejanske prodajne cene premoga na trgu, interna prodajna cena. Ta notranja prodajna cena se za posamezne TOZD z obračuni popravi na dejansko doseženo realizacijo s fakturami za prodani premog iz TOZD. Iz obračuna za I. trimesečje 1975 je razvidno, da sta načrtovani padec vrst premoga dosegla, oziroma presegla, le rudnika Hrastnik in šolski revir RSC. Primerjava med načrtovano in doseženo prodajno ceno premoga v din/tona: TOZD načrtovano doseženo indeks Rudnik Hrastnik 192,99 197,06 102,1 Rudnik Trbovlje 137,17 128,91 94,0 Rudnik Zagorje 288,27 286,60 99,9 separacija 39,86 39,15 98,2 RŠC 220,01 224,00 101,8 Premog — skupaj 221,98 219,03 98,7 Glede na to, da so bile prodajne cene premoga sredi aprila popravljene, bo potrebno interne obračunske cene ustrezno popraviti. RUDNIK HRASTNIK Ta TOZD je zaključila poslovanje v obravnavanem obračunskem razdobju pozitivno. Doseganje in delitev celotnega dohodka je naslednje: Celotni dohodek 37,566.700 din Porabljena sredstva 15,947.000 din Dohodek 21,619.700 din Pogodbene in zakonske obveznosti 3,408.000 din Dohodek za razdelitev 18,211.700 din Bruto osebni dohodki 16,726.500 din Ostanek dohodka 1,485.200 din «/0 delitve dohodka — bruto OD 91,8 — ostanek 8,2 Poleg proizvodnje premoga, ki izkazuje ostanek dohodka 1,760.100 din, so zaključile I. trimesečje uspešno še delavnica in kamnolom, dočim imajo druge dejavnosti TOZD: toplarna, betonarna, samski domovi in menza, izgubo. RUDNIK TRBOVLJE Ta izkazuje negativni rezultat v znesku 1,243.000 din. Od tega odpade na premog 1,064.500 din, razlika pa na druge dejavnosti: delavnice, pralnice, samski domovi in menze. Doseganje in delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Izguba % delitve dohodka — bruto — izguba 26,449.400 din 12.048.700 din 14.400.700 din 2,668.100 din 11.732.600 din 12.975.600 din 1,243.000 din 110,6 10,6 RUDNIK ZAGORJE Tudi ta TOZD izkazuje po tem periodičnem obračunu izgubo v višini 5,226.900 din. Proizvodnja oziroma prodaja premoga je negativna za 5,734.000 din. V skupnem znesku so bile druge dejavnosti TOZD toliko uspešne, da so znižale negativni rezultat pri premogu na omenjeni znesek. Pri tej TOZD moram pripomniti, da je bila amortizacija vkalkulirana za približno 1,200.000,00 din previsoko in je za ta znesek dejanska izguba nižja, znašala bi torej 4,000.000,00 dinarjev. V obračunu za II. trimesečje oziroma za I. polletje bo ta napaka popravljena. POGLED M MINILO DELO Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je imel ob 30-letnici osvoboditve zelo zanimiv pogovor, ki ga je prenašal radio Beograd. Iz njegovega razgovora povzemamo tisti del, ki govori o minulem delu. Dejal je naslednje: Ko iščemo merila, po katerih naj bi določali delež osebnega dohodka delavcev v skupnem družbenem dohodku na podlagi minulega dela, se najpogosteje srečujemo, kakor navajate tudi sami, z delovnim stažem in z različnimi oblikami nagrajevanja stalnosti, nepretrgane zaposlenosti v delovnem kolektivu. No, zdaj smo se v bistvu že sporazumeli, da ta merila ne ustrezajo, ker ne izvirajo neposredno iz prispevka delavcev k večanju dohodka oziroma družbene produktivnosti. Uveljavljanje takih meril je izraz dejstva, da na minulo delo še zmeraj gledajo kot na kategorijo delitve, iz česar avtomatično izhajajo pravice delavcev na temelju delovnega staža. Mislim, da je to lahko samo merilo za določen dodatek na stalnost in dodatek ali nagrada za prispevek posameznika k razvoju delovne organizacije itd. Ni pa to kakšna posebna značilnost socialističnega samoupravnega sistema. Te metode so znane tudi v kapitalističnih državah. Novo pri nas pa je, da na podlagi minulega dela, ločenega od delavca, ni mogoče izkoriščati živega dela in da se živo delo neposredno nagrajuje na podlagi rezultatov večje produktivnosti njegovega in družbenega dela za gospodarsko uspele naložbe v sredstva za proizvodnjo, ki predstavlja delavčevo minulo delo. Nagrajevanje delavca za njegovo minulo delo, ki je bilo tako vloženo, da je prispevalo k povečanju dohodka in družbeni storilnosti, bi moralo kot pravica delavca praktično omogočiti in zagotoviti, da bi se mu povrnil del njegovega dela, ki ga je vlo- žil v povečano produktivnost dela. Minulo delo in njegov prispevek k povečanju produktivnosti kot temelj za formiranje osebnih dohodkov mora potemtakem vse bolj poglabljati neposredni ekonomski interes delavca, da bo del sredstev usmerjal tja, kjer se bodo najhitreje bziroma družbeno najučinkoviteje oplajala. Za zdaj lahko rečemo, da smo pri nas na tem področju malo storili. V nekaterih inštitutih so pripravili študije, ki so si prizadevale osvetliti problem minulega dela sploh. Zdaj je bila v okviru republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve ustanovljena delovna skupina, katere naloge je najti rešitev za vključevanje minulega dela v delitev dohodka v skladu s položajem delavca-samouprav-Ijalca, to je v skladu z njegovo popolno odgovornostjo za razširjeno reprodukcijo. ENERGETIKA -POSVET KOMUNISTOV V BEOGRADU Dne 6. maja 1975, je bilo v Beogradu pri CK ZKJ posvetovanje komunistov s področja energetike iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Na posvetu smo komunisti obravnavali ključna vprašanja, ki se nanašajo na energetsko krizo v Jugoslaviji in probleme, ki nas tarejo na tem področju. Član CK ZK Hrvatske je v uvodnem govoru poudaril, da se mora energetika razvijati kar najbolj racionalno, ne glede na lokacijo v okviru naše države. Energetska bilanca mora biti enotna, tako glede na vrste kot v teritorialnem smislu. Izdelati jo mora združeno delo, toda ne posebej za elektriko, nafto, premog, plin in jedrsko energijo, pač pa mo- Doseganje in delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodek Izguba °/o delitve dohodka — bruto OD — izguba 31.454.600 din 16,869.000 din 14.585.600 din 2,990.700 din 11,594.900 din 16,821.800 din 5,226.900 din 145,1 - 45,1 SEPARACIJA TRBOVLJE Uvodoma sem omenil, da je separacija udeležena na realizaciji premoga in seveda na izkupičku za druge storitve (nakladanje in transport premoga za TET in cementarno ter nekatere druge storitve). S temi storitvami je dosegla skupni pozitivni finančni rezultat v višini 690.600 din, od katerega odpade na premog 403.600 dinarjev. Doseženi celotni dohodek je razdeljen takole: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodek Ostanek dohodka °/o delitve dohodka — bruto OD — ostanek 16,092.400 din 7.799.100 din 8,293,300 din 1,354.200 din 6.939.100 din 6,248.500 din 690.600 din 90.0 10.0 OSTALE TOZD Ostale TOZD naše organizacije združenega dela, se način obračuna v primerjavi z letom 1974 ni v ničemer spremenil. Razlika je le v tem, da so prejšnja leta te TOZD prispevale za financiranje stroškov SS po 1 °/o od realizacije, v letu 1975 pa na temelju finančnega načrta po 2,5 % od dohodka, to je od celotnega dohodka zmanjšanega za porabljena sredstva (materialni stroški in amortizacija). RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST RGD izkazuje tako na gradbiščih v Jugoslaviji, kakor tudi v inozemstvu pozitivni uspeh. Ugodni finančni rezultat pa nekoliko znižuje popravek dohodka za neplačane račune in situacije, starejše od 60 dni. Ta ugotovitev velja tudi za vse ostale TOZD. Doseganje in delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek 22,781.800 din Porabljena sredstva 7,362.100 din Dohodek 15,419.700 din Pogodbene in zakonske obveznosti 2,359.900 din Dohodek za razdelitev 13,059.800 din Bruto osebni dohodki 11,416.200 din Ostanek dohodka 1,643.600 din °/o delitve dohodka — bruto OD 87,4 — ostanek 12,6 Od ostanka dohodka odpade na: — gradbišča v SFRJ 833.300 din — gradbišča v tujini 999.100 din — razlika med izrednimi izdatki in dohodki — 188.800 din ELEKTROSTROJNE DELAVNICE V tej TOZD vodimo obračun za tri enote, ki so zaključile poslovanje v I. trimesečju z naslednjim rezultatom (ostanek dohodka): Strojna delavnica elektro delavnica toplarna _____ SKUPAJ: Doseganje in delitev dohodka: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Ostanek dohodka % delitve dohodka — bruto OD —- ostanek 383.600 din 64.000 din — 288.400 din _159.200 din 9,872.900 din 6,469.700 din 3,403.200 din 520.900 din 2,882.300 din 2,723.100 din 159.200 din 94,5 5,5 GRAMAT Tudi pri tej TOZD vodimo obračun za tri enote, ki izkazujejo za I. trimesečje naslednji ostanek dohodka: Opekarna 468,100 din Kamnolom 31.600 din Gradbena skupina — 61.500 din SKUPAJ: 438.200 din Doseganje ih delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Ostanek dohodka % delitve dohodka — bruto OD — ostanek 2,865.100 din 1,323.800 din 1,541.300 din 238.300 din 1,303.000 din 864.800 din 438.200 din 66,4 33,6 AVTOPREVOZ »ZASAVJE« Dosegel je pozitivni rezultat v skupnem znesku 175.300,00 din. V finančnem sektorju zasledujemo učinke poslovanja za posamezna vozila. Razen osebnega prometa in nakladalca so uspešno zaključile poslovanje v I. trimesečju vse druge dejavnosti avtoprevoza: tovorni promet, viličar, volvo, buldožerji in delavnica. Glede na obseg dela je najvišji pozitivni rezultat pri tovornem prometu. Doseganje in delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek ' Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Ostanek dohodka % delitve dohodka — bruto OD —- ostanek 3,974.500 din 2.163.800 din 1,810.700 din 321.600 din 1,489.100 din 1.313.800 din 175.300 din 88,2 11,8 RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TOZD RŠC je ustvarjal celotni dohodek s proizvodnjo premoga po ceni, ki je prikazana v začetku tega članka, nadalje z dotacijo republiške izobraževalne skupnosti in dotacijami TOZD naše delovne | organizacije po stopnji 1,5 % od bruto OD. V I. trimesečju vsi ti dohodki niso zadoščali za kritje vseh stroškov, tako da izkazuje RSC po periodičnem obračunu izgubo. ra biti to enotna energetska bilanca. Nadalje je govoril o načrtovanju in v tej zvezi poudaril, da nikakor ne smemo pozabiti na to, da poraba energije hitro narašča. To pomeni, da zastoja v načrtovanju ne sme biti in da je treba delati usklajeno. Iz tega sledi, da ni mogoče graditi takšnih zmogljivosti, ki nam bodo potrebne šele čez nekaj let, ker tako ne bi bila sredstva izkoriščena dovolj racionalno. Omenil je, da je v energetiki končano ustanavljanje organizacij združenega dela ter da je v teku nadaljnje povezovanje združenega dela v višje organizacijske oblike. Toda pri tem pa se pojavljajo nesoglasja, ki utegnejo pripeljati do tega, da se i ustavna določila v posameznih okoljih ne bodo uresničila. Ob koncu svojega izvajanja je poudaril, da morajo biti smeri delovanja članov zveze komunistov na tem področju povsem jasne, ker gre za krepitev združenega dela, za objektivno in pravilno usmerjanje ter določanje možnosti razvoja. V nadaljevanju posvetovanja so nekateri razpravljale! menili, da smo komunisti s področja energetike, doslej medsebojno preslabo povezani in premalo vztrajni pri obveščanju javnosti ter pristojnih družbenih dejavnikov o tem, kolikšna sredstva so resnično potrebna za vlaganje v razširitev proizvodnje tovrstne energije. Zato velik del porabnikov gleda na energijo tako, kot da mora zanjo skrbeti neka neoprijemljiva družba, ki ne računa s tem, da se celotni energetski razvoj finansira iz minulega dela in akumulacije celotnega gospodarstva. Poudarjeno je bilo, da moramo čimprej uskladiti položaj posameznih energetskih panog ter na samoupravnih temeljih proizvajalcev, predelovalce in porabnike energije povezati v en interesni krog. V razpravi smo si komunisti bili enotni, da bo samo s skupnim sodelovanjem in skupnimi akcijami mogoče premostiti dosedanje zaostajanje pri vlaganju v energetiko, če hočemo zadovoljiti energetske potrebe v Jugoslaviji. Posveta so se udeležili komunisti iz elektrogospodarstva, premogovništva, naftne in plinske industrije ter predstavnikov porabnikov tovrstne energije. Iz revirjev sta bila na posvetu Miro Florjane iz Strojne tovarne Trbovlje za slovensko strojegradnjo in Franjo Blažun za Zasavske premogovnike. Franjo Blažun Položaj naše države je čvrst V tridesetih letih, kar obstaja naša država — samoupravna socialistična skupnost, kot miroljubna neuvrščena dežela ni bila varna pred agresivnimi napadi in stalno podtalno dejavnostjo, s strani raznih emigrantskih organizacij teroristov, raznih diverzij, kot bolnega udejstvovanja v obliki sovražne podtalne dejavnosti, sabotaže, terorja, uboja, ugrabitev, propagande itd. Reakcionarna emigracija je takoj po končani drugi svetovni vojni začela ustanavljati svoje organizacije z namenom, da jih uporabi proti novi družbeni ureditvi v Jugoslaviji. Največja in najmočnejša je ustaška organizacija, ki jo je ustanovil Ante Pavelič leta 1956, ki je po pravilih in programu povsem enaka predvojnemu ustaškemu gibanju, po imenu »hrvaški osvobodilni pokret«. Po Paveli-čevi smrti se je Lubučič na vse kriplje prizadeval, da bi prevzel vodstvo HOP. V vodstvu so nastala trenja in kmalu zatem so v tem medsebojnem obračunavanju Lubičiča likvidirali. »Glavno viječe« in vrhovno povelj ništvo HOP sta v Argentini, svoje podružnice pa imata v Evropi, Ameriki in Avstraliji. Cilj tega gibanja je odstranitev Sedanje ureditve v Jugoslaviji Doseganje in delitev celotnega dohodka: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Izguba % delitve dohodka — bruto OD — izguba SKUPNE SLUŽBE —SS 3.698.900 din 1,585.200 din 2,113.700 din 191.900 din 1,921.800 din 1.956.900 din 35.100 din 101,8 - 1,8 Pri SS nastopajo kot samostojni pridobitniki dohodka, naslednje dejavnosti: vrtalna ekipa, žaga Trbovlje, laboratorij, uprava lesa in materiala ter razne storitve za tuje. Te delovne enote pokrivajo z lastno realizacijo vse svoje stroške. Za kritje izdatkov prejšnje upravno-prodajne režije, pa je predvidena s finančnim načrtom udeležba na dohodku posameznih TOZD, in sicer: 5,2 % pri TOZD proizvodnje premoga in 2,5 °/o pri drugih TOZD. V sklopu SS je tudi obračun počitniških domov, ki pa glede na sezonski značaj izkazuje v tej obračunski dobi izgubo. V I. trimesečju 1975 udeležba SS na dohodku TOZD ni zadoščala za kritje vseh stroškov in znaša primanjkljaj 632.600 din. Kot že omenjeno, imajo tudi počitniški domovi izgubo, dočim so druge dejavnosti ustvarile nekaj pozitivnega ostanka. Obračun doseganja in delitve celotnega dohodka SS znaša, ob upoštevanju minusa upravno-prodajne režije in počitniških domov ter presežka drugih dejavnosti naslednje: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Izguba % delitve dohodka — bruto — izguba 13,249.100 din 8,962.500 din 4,286.600 din 828.900 din 3,457.700 din 3,965.900 din 508.200 din 114,7 - 14,7 ZPT Zbirni obračun doseganja in delitve dohodka v I. trimesečju 1975 je naslednji: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Pogodbene in zakonske obveznosti Dohodek za razdelitev Bruto osebni dohodki Izguba 168,005.400 din 80,530.900 din 87.474.500 din 14.882.500 din 72,592.000 din 75,013.100 din 2,421.100 din °/o delitve dohodka — bruto 103,3 — izguba — 3,3 V I. trimesečju 1974 je bil dosežen obračun za ZPT kot celoto naslednji rezultat: Din Celotni dohodek 115,750.000 Porabljena sredstva 49,713.000 Dohodek 66,037.000 Pogodbene in zakonske obveznosti 8,527.400 Dohodek za razdelitev 57,509.600 Bruto osebni dohodki 59,574.900 Izguba 2,065.300 Indeks 1975/74 ' 145,1... 162,0 132,5/ 174,5 126,2 125,9 117,4 Visok porast je bil pri porabljenih sredstvih (materialni stroški in amortizacija) ter pri pogodbenih in zakonskih obveznostih. .Slednje se nanašajo predvsem na obveznosti iz povečane mase bruto OD. OSEBNI DOHODKI Ti so se v vseh TOZD, v primerjavi z let&im povprečkom 1974, dvignili, in sicer pri zaslužkih za 182 ur mesečno za 15,2 °/o; za vse mesečne opravljene delavnike, ki jih je bilo lani 24 2/3, letos pa 25 2/3, pa za 22 °/o. Navajam pregled povprečnih mesečnih osebnih dohodkov po TOZD na zaposlenega: za 182 ur TOZD 1975 1974 indeks din din Rudnik Hrastnik 3.461 2.988 115,8 Rudnik Trbovlje 3.579 3.164 113,1 Rudnik Zagorje 3.208 2.745 116,9 Separacija 2.854 2.525 113,0 RGD 3.759 3.238 116,1 ESD 2.787 2.474 112,7 GRAMAT 2.519 2.335 107,9 Avtoprevoz 3.146 2.828 111,2 RŠC 3.620 3.116 116,2 SS 3.255 2.857 113,9 ZPT 3.343 2.902 115,2 Za vse delavnike — mesečno TOZD 1975 1974 indeks din din Rudnik Hrastnik 4.222 3.446 122,5 Rudnik Trbovlje 4.390 3.638 120,7 Rudnik Zagorje 3.893 3.153 123,5 Separacija 3.559 2.995 118,8 RGD 4.655 3.840 121,2 ESD 3.601 2.943 122,4 GRAMAT 2,993 2.685 111,5 Avtoprevoz 3.994 3.391 117,8 RŠC 4.716 3.674 128,4 SS 3.964 3.258 121,7 ZPT 4.110 3.370 122,0 Delovni čas nad 182 ur mesečno povečuje povprečne osebne dohodke v letu 1974 za 16,1 °/o v letošnjem I. trimesečju, ko smo obratovali ob vseh sobotah, pa za 22,9 °/o. Roman Turnšek Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. V. 1975 Proizvodnja premoga (ton) TOZD načrtovano doseženo doseženo + — °/o rudnik Hrastnik 233.261 222.489 — 10.772 95,4 rudnik Trbovlje 254.284 261.449 + 7.165 102,8 rudnik Zagorje 130.574 133.180 + 2.606 102,0 in ustanovitev samostojne države. S tem namenom si pridobivajo pripadnike med emigranti in našimi ljudmi, ki so na delu v tujini, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, pa so tudi odkrili nekaj ilegalnih organizacij HOP. Skupni organ organizacij HOP v Evropi je tako imenovan »Središnji odbor hrvatskih društava Evrope«, ki so ga ustanovili leta 1958, deluje pa v raznih zahodnoevropskih deželah, zlasti pa na Švedskem, v Angliji, Zahodni Nemčiji in Franciji. Organizacija »Uj edin j eni Hrvati Njemačke«. Ta organizacija izvaja podtalno in diverzantsko-teroristično dejavnost proti Jugoslaviji. V njem sta znana skrajneža Mile Rokovina in Na-hid Kulenovič, ki sta leta 1962 ustanovila organizacijo »Tajni revolucionarni ustaški pokret«. Hrvatsko revolucionarno bratstvo je v Avstraliji ustanovil znani skrajnež Srečko Rovel. To je izrazito tajna teroristična organizacija, ko njeni člani prisegajo nad nožem in revolverjem na črnem platnu. V organizaciji so naj večji skrajneži, ki se urijo za izvajanje diver-zantsko-teroritičnih akcij in 'atentatov, za netenje uporov itd. Izurjene člane pošiljajo iz Avstralije v manjših skupinah v Evropo, kjer v Zahodni Nemčiji, Švedski, Španiji in Avstriji ustanavljajo nove skupine. Pripadniki te organizacije so bili tudi nekateri člani diverzant-ske-teroristične skupine, ki se je pred nekaj meseci prebila v Jugoslavijo. Četniške emigrantske organizacije: — »Srbska narodna odbrana«, ki skrbi za Srbe zunaj srbskih meja in se ukvarja z izseljeniškimi vprašanji. Njen cilj je ustanovitev velike Srbije; — »Srbski kulturni klub sv. Sava«. Ta širi velikoskrbsko miselnost, ki ima svoje sedeže v Parizu, Chicagu, Zahodni Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji, Švici in Belgiji. SKUPAJ 618.119 617.118 — 1,001 99,8 RŠC 13.168 10:722 — 2.446 81,4 ZPT 631.287 627.840 . — 3.447 99,5 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA TOZD rudnik Hrastnik letni načrt doseženo % — betonarna (kos) — kanmolom (m3) 160.000 40.658 25,4 25.800 6.805,5 26,4 GRAMAT — opekarna (kos) — kamnolom (m3) 6,000.000 2,820.883 47,0 30.000 12.432 41,4 rudnik Zagorje — kamnolom (m3) 165.000 65.966 40,0 STORATVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) TOZD Avtoprevoz 74,700.000,00 31,193.170 41,8 »Zasavje« Trbovlje (t/km) 5,500.000 2,021.170 36,7 TOZD ESD (ure) 321.000 143.696 44,8 Erika Kavčič Belogardistična emigracija: — »Akcijski odbor za Slovensko družbo«, so na pobudo profesorja dr. Cirila Zebota ustanovili v Washingtonu že pred več leti z namenom, da odbor povezuje aktivnost slovenske emigracije proti Jugoslaviji in da vzpostavi dialog s slovenskimi komunisti. — »Organizacija slovenskih protikomunistov«, ima svoj sedež v Clevelandu, njen predsednik pa je domobranec Anton Kregelj. Organizacija širi sovražno propagando, poleg tega pa ima v programu tudi nasilno odstranitev celo z diverzantsko-terorističnimi prijemi sedanje družbene ureditve v Jugoslaviji. Njene podružnice delujejo tudi v Avstraliji, na Švedskem in Zahodni Nemčiji. Makedonska emigracija: — »Makedonska patriotiče-ska organizacija«, ima največ članov v ZDA in Kanadi, pa tudi v Belgiji. Politična osnova te organizacije je zanikanje obstoja makedonskega naroda in boj za priključitev Makedonije Bolgariji. Zavzema se tudi za nacionalno in ozemeljsko združitev vseh Makedoncev v samostojno makedonsko državo, vendar zunaj Jugoslavije. Na pobudo ameriške obveščevalne službe je organizirana Prizrenska liga po raznih emigrantih s Kosova. Liga ima svoje odbore v Kanadi, Avstraliji, Turčiji, Belgiji, Zahodni Nemčiji in v nekaterih drugih državah. Poglavitna naloga organizacije je boj z vsemi sredstvi proti jugoslovanskemu komunizmu in priključitev Kosova Albaniji. Spomnimo se nekaterih zločinskih akcij, ki so jih v zadnjih letih izvedle te organizacije. Zločini in terorizem raznih oblik in razsežnosti se nenehno nadaljujejo. Terorizem pa je dosegel vrh z akcijo, ki je bila predmet sporočila zveznega sekretariata za notranje zadeve z dne 24. 7. 1972. Šlo je za udar 19 teroristov, znanih ustaških emigrantov in kriminalcev. V sporočilu je bilo rečeno, da so varnostni organi likvidirali te teroriste. S tem je bila končana ena največjih avantur našega zunanjega sovražnika. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da snovalcem zločinov ne bo dovolj krvi in žrtev in da se ne bodo nikoli odpovedali ponovnemu obnavljanju terorizma. Toda po drugi strani je naša samoupravna družba pripravljena braniti svojo svobodo, mir in neodvisnost. To so občutili na svoji koži vsi tisti, ki so skušali ogrožati te vrednote. Sovražnik bo namreč nenehno skušal pošiljati v našo deželo razne vohune in vzpostavljati svoja gnezda. Toda v naši družbi ni prostora za plačance in izdajalce, ki delujejo proti lastni deželi. Na to moramo skrbno paziti in budno spremljati vse tiste, ki bi skušali na razne načine vnašati zdraho v naše vrste. Kljub nenehnem delovanju omenjenih reakcionarnih emigracij, je položaj naše države-čvrst. Uspehi, ki smo jih doslej dosegli pri pripravljanju naše družbe na obrambo so takšni, da predstavljajo zagotovilo za varnost in obrambno sposobnost naše samoupravne politične skupnosti. Vili Kuhar TELEVIZIJSKA ODDAJA Dne 10. maja je v času od 9,30 do 10. ure ljubljanska televizija predvajala barvni film o delavski godbi Trbovlje, to je tik pred prenosom osrednje manifestacije v Ljubljani. Med oddajo so poleg posnetih glasbenik del, govorili tudi Tone Hu-darin, Alojz Zupan, Miha Gun-zek, Janez Ocepek in nekaj mlajših godbenikov. Znano je, da je v tej godbi včlanjenih tudi precej članov našega kolektiva. Integracija je uspela V sredo, 28. maja 1975, je v ko- ločil za tajno glasovanje z listki. lektivih temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb Zasavskih premogovnikov Trbovlje ter v kolektivu Termoelektrarne Trbovlje, potekalo glasovanje o integriranju-združitvi obeh delovnih organizacij v eno delovno organizacijo z nazivom Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje. V TOZD in SS ZPT je glasovanje potekalo javno na zborih delavcev, kolektiv TET pa se je od- V TOZD in SS ZPT se je od skupnega števila zaposlenih 4.555, udeležilo zborov delavcev 3.536, od tega števila se je izreklo za združitev obeh delovnih organizacij v enotno delovno organizacijo skupno 3.507, 14 članov kolektiva je bilo proti, 15 pa se jih je vzdržalo. Število odsotnih je bilo 1.019. Zborov delavcev se je torej udeležilo od skupnega števila zaposlenih v ZPT 77,63 %, od skupnega števila navzočih se je izreklo za integracijo 99,19 % oziroma 77 0/o od skupnega števila zaposlenih. V Termoelektrarni Trbovlje je bilo volilnih upravičencev skupno 462, glasovanja se je udeležilo 451 članov, od tega pa jih je bilo za integracijo 249 ali 53,8 % od vseh zaposlenih, 191 jih je bilo proti, 11 glasovalnih listkov pa je bilo neveljavnih. Referendum oziroma javno glasovanje o integraciji ZPT-TET v REK Zasavje je torej uspelo! Franc Romih prejel Prvomajsko nagrado dela Franc Romih, rudar-kopač, gospodar čela v jami Hrastnik, TOZD Rudnik premoga Hrastnik, predsednik delavskega sveta ZPT v mandat, dobi 1974/76, dobitnik letošnje Prvomajske nagrade dela v Beogradu. Že v prejšnji številki našega glasila smo objavili kratko vest, da je naš sodelavec Franc Romih, rudar-kopač v TOZD rudnik premoga Hrastnik, sicer pa predsednik delavskega sveta ZPT, prejel 29. aprila t.l. v Beogradu Prvomajsko nagrado dela za dosežene uspehe v proizvodnji. Izkoristili smo priložnost in mu hkrati preko našega časopisa izrekli naše čestitke v imenu našega celotnega kolektiva. Letošnji dobitniki nagrade, teh je bilo 30 iz vse države, od tega pa štirje iz Slovenije, so prvi delavci, ki so dobili to izjemno družbeno priznanje za izjemne delovne uspehe v delovnem procesu. Prvomajska nagrada delavcem je visoko priznanje njihovemu izjemnemu prispevku za razvijanje in uveljavitev naših samoupravnih socialističnih odnosov. Prvomajska nagrada dela, ki se sestoji iz listine in denarnega priznanja v višini 20.000,00 din, je po delil posebni odbor za to nagrado, ki je svoje delo opravil na podlagi posebnega zveznega za- kona o Prvomajski nagradi dela. Kriteriji za izbor kandidatov so bili izredno strogi. Iz Slovenije so Prvomajske nagrade dela dobili Aleksander Pipan iz TAM Maribor, Ivan Tušar iz železarne Jesenice, Anica Jagodič iz tkalnice v Tržiču ter Franc Romih iz Zasavskih premogovnikov. Prvomajske nagrade dela je podelil Petar Stambolič. Ta je v priložnostnem govoru poudaril, da so nagrade dela dobili za rezultate, ki so jih dosegli na delovnem mestu pri povečanju storilnosti, v tehnični izboljšavi proizvodnje, v racionalizacijah in novostih, ki so jih uvedli v proizvodni proces, za prizadevanje v graditvi samoupravnih odnosov in v političnem življenju. Franc Romih se je rodil 8. 10. 1926 v kraju Žužem, občina Celje. Pri naši delovni organizaciji se je zaposlil 23. 4. 1954, zaposlen pa je kot rudar-kopač, gospodar čela v jami Hrastnik. Sicer pa je znan tudi po tem, da je družbenopolitično zelo aktiven, najsibo v TOZD ali delovni organizaciji, pa tudi na terenu. Večkrat je bil izvoljen v samoupravne organe, tako na rudniku Hrastnik, kot v delovni organizaciji. V svetu ZK ZPT nadomešča v tej mandatni dobi predsednika sveta v primeru njegove odsotnosti. Ob podelitvi tako visokega priznanja, je skromni Franc Romih dejal: »Presrečen sem, da sem dobil tako visoko priznanje, ki pa ni priznanje samo meni, temveč celotnemu kolektivu, rudarjem vseh treh dolin.« Nagrado mu je posebni odbor priznal zaradi tega, ker je precejšen del svojega rudarskega življenja posvetil uvajanju mehanizacije v jami, sodobnim metodam odkopavanja in novi tehnologiji. S svojo ekipo je brez težav vnašal novosti pri podpiranju širokih čel. Nova metoda pridobivanja premoga in nadkopnega dela je pripomogla k precejšnjemu povečanju storilnosti. Nagrajenec ima precejšnje zasluge tudi pri uvajanju samohodnega hidravličnega podporja neposredno na odkopu. K visokemu priznanju mu tudi tokrat iskreno čestitamo in mu želimo prav vsi še mnogo uspešnih let in uspešnega dela tudi v prihodnje. AKTIVNOST SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET ZPT Delavski svet ZPT je na svojem 14. zasedanju v tej mandatni dobi, dne 13. aprila 1975, razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — počastil je spomin treh smrtno ponesrečenih rudarjev, ki so se smrtno ponesrečili pri delu v jami Hrastnik, dne 16. aprila 1975; Zdravko Cvetkovič, rudar-kopač iz Hrastnika, Leopold Krmelj, rudar-kopač iz Šentjanža in Anton Repše, ko-paški pomočnik iz Šentjanža; — soglašal je s tem, da bo predloge za uveljavitev sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v TOZD in skupnih službah ZPT na tem zasedanju potrdil oziroma jih verificiral v skladu z določilom člena 11 tega sporazuma, medtem ko bo vse nadaljnje predloge obravnaval po postopku, ki je bil objavljen s posebno okrožnico z dne 19. junija 1974, oziroma po postopku, ki ga bodo vsebovala določila samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov na ravni TOZD oziroma ZPT; — sklenil je, da bo na svojem naslednjem zasedanju na podlagi predlogov TOZD imenoval skupino sodelavcev z nalogo, da pripravi ospove za izdelavo meril za delitev osebnih dohodkov, ki bodo služila za osnovo pri izdelovanju samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov na ravni TOZD; — ukinil je delovno mesto »vodja lesnega skladišča in žage« ter odobril uvedbo novega delovnega mesta »tehniški vodja lesnega skladišča in žage«; — v zvezi z namero, da bi honorirali udeležbo delavcev pri letnem preverjanju znanja ter dopolnilnem izobraževanju ob uvedbi novih tehnoloških postopkov, bo obravnaval vnovič na naslednjem zasedanju, ko bodo znana stališča vseh TOZD, ob možnosti upoštevanja ustreznejše variante v obliki pavšalnih zneskov; — vnovič je opozoril vse TOZD, da morajo njihovi delavski sveti obvezno razpravljati in sprejemati stališča ter predloge v zvezi s poslanim gradivom, do zasedanja delavskega sveta ZPT. Nekateri delavski sveti v TOZD so to prakso v tem času opustili, zato delegati niso mogli posredovati stališč svojega delavskega sveta; — sklenil je na temelju predhodnega dogovora s pooblaščenimi predstavniki TET, da bo v dneh 20. in 21. maja (20. maja v TET, 21. maja v ZPT), javno glasovanje na zborih delavcev o integraciji ZPT-TET. V ta namen je imenoval na ravni ZPT koordinacijski štab za spremljanje poteka integracije, ki ga sestavljajo Franc Romih, predsednik delavskega sveta ZPT in na- mestnik predsednika ZK ZPT, nadalje Ivan Vovk, predsednik KOSIRE ZPT, Stane Pavelšek, predsednik konference ZSMS ZPT in Albert Ivančič, dipl. inž. rud., generalni direktor ZPT. Delavski sveti TOZD in skupnih služb so dobili nalogo, da takoj imenujejo svoje štabe za pripravo in izvedbo integracije. Do 14. maja je bilo treba izvesti sestanke v vseh kolektivih TOZD in skupnih službah ZPT zaradi nadaljnjega seznanjanja o pomenu integracije in vsebini samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD REK Zasavje in samoupravnega sporazuma o združitvi REK Zasavje v SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije. Do tega dne je bilo treba pripraviti tudi eventualne predloge in spreminjevalne predloge. Sklenil je, da bi na zborih delavcev v TOZD in skupnih službah ZPT člani kolektivov glasovali o naslednjem: o integraciji ZPT in TET, ki se združujeta v enotno delovno organizacijo, o sprejetju sporazuma o združitvi TOZD v Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, o sprejetju pooblastil delovni organizaciji REK Zasavje za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije in o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi REK Zasavje v sestavljeno organizacijo združenega dela Elektrogospodarstva Slovenije; — potrdil je nove cene premoga na veliko in malo z veljavnostjo od 12. aprila 1975 dalje; — odobril je vlogo društev upokojencev Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, da se socialno ogroženim upokojencem, bivšim članom ZPT omogoči nakup premoga po ceni, ki je veljala koncem leta 1973. Razliko v ceni bi krile, tako kot v letu 1974, vse TOZD solidarno na temelju števila zaposlenih; — sklenil je, da imajo člani kolektiva ZPT možnost nabaviti dodatni dve toni premoga poleg pripadajoče količine depu-tatnega premoga leta 1975, pod enakimi pogoji kot v prejšnjem letu, to je po maloprodajnih cenah; — odobril je z veljavnostjo od 1. maja 1975 nove cene de-lavniškim uram v TOZD Elek-trostrojne delavnice in ostalih delavnicah ZPT; — z veljavnostjo od 1. aprila 1975 je potrdil ceno gradbene ure za gradbeno skupino TOZD GRAM AT; — potrdil je z veljavnostjo od 1. maja 1975 dalje nove cene za avtotransportne prevoze, ki jih opravlja TOZD Avtoprevoz »Zasavje«; — imenoval je petčlansko komisijo, ki ima nalogo, pripraviti idejne zasnove nadaljnje oziroma nove samoupravne organiziranosti pri ZPT, ki jo vodi pomočnik generalnega direktorja Jože Zorčič, inž.; — odobril je ustanovitev novega oddelka organizacije dela in nagrajevanje v okviru plan-sko-analitskega sektorja skupnih služb, s tem, da bo na naslednjem zasedanju obravnaval predlog za določitev faktorskih udeležb na OD za ta delovna mesta; — z veljavnostjo od 1. januarja 1975 dalje, je odobril dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v TOZD in ZPT, ki se nanaša na borce NOV in obračunavanje nadomestil osebnih dohodkov zaradi bolezni; — v odboru za splošni ljudski odpor ZPT je razrešil dva odšla člana (Leopold Grahek, dipl. inž. rud. in Miro Golob), hkrati pa izvolil v ta odbor za to mandatno dobo Ivana Zupana, dipl. inž. rud., direktorja TOZD Separacija in Ivana Slanška, inž., direktorja TOZD GRAM AT; — na predlog KOSIRE ZPT, je odobril spremembo načrta dela prostih sobot v maju 1975, s tem, da je bila 10. maja t.l. dela prosta sobota, 17. maja pa delovna sobota. Vzrok za spremembo je bila velika udeležba članov naše delovne skupnosti na proslavi 30-letnice osvoboditve, 10. maja v Ljubljani; — z veljavnostjo od 1. marca 1975 dalje je priznan vsem delavcem, ki so na strokovnem ali družbenopolitičnem izpopolnjevanju in jim pravice iz medsebojnih razmerij v združenem delu počivajo, regres za prehrano med delom v višini 200,00 dinarjev na mesec; — odobril je aneks k pogodbi o poslovnem združevanju v PZ Tehno-Impex Ljubljana; — ugotovil je, da obstajajo objektivni zadržki pri izvajanju programa odprave nočnega dela žensk na separaciji Trbovlje. Soglašal jez novimi predlaganimi roki; — na znanje je sprejel ustrezna pojasnila, ki se nanašajo na izdelavo aneksa k investicijskemu programu za modernizacijo oziroma investicijska dela v TOZD Rudnik premoga Zagorje in Rudnik premoga Hrastnik; — soglašal je oziroma sprejel je sklep o takojšnjem pristopu k reševanju problematike nelikvidnosti, ki je nastala v TOZD proizvodnje premoga, ker gre za vprašanje socialne varnosti vseh zaposlenih v proizvodnji premoga. Reševanje te problematike naj bi obravnavali v okviru republiških organov; — na znanje je sprejel vsebino sožalnih brzojavk, ki so jih posredovali posamezniki in delovne organizacije ob hudi rudarski nesreči v TOZD Rudnik premoga Hrastnik. DELAVSKI SVET ZPT Delavski svet ZPT je na svojem 15. zasedanju, dne 16. maja 1975 razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — potrdil je trimesečni finančni obračun za TOZD in ZPT, za razdobje od januarja do marca 1975; — sklenil je, da naj pristojne strokovne službe izdelajo rebalans proizvodnega in gospodar-sko-finančnega načrta za leto 1975, ob upoštevanju težav pri izvajanju proizvodnega načrta TOZD rudnik Hrastnik, novih cen premoga, delavniških in drugih storitev, itd.; — pri obravnavanju predloga za koriščenje ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974 je sklenil, da se odobrava za vsakega zaposlenega v letošnjem letu regresni delež v višini 1.100,00 din s tem, da dobi vsak zaposleni izplačanih 900,00 din, 200,00 din pa služi za kritje stroškov (regresa) zaposlenih članov kolektiva in njihovih svojcev v primerih letovanja. Nadalje je odobril sredstva za kritje odpravnin zaposlenim od odhodu v pokoj, za preventivno zdravljenje in kolektivno zavarovanje, pri čemer je upošteval dodatni predlog delegacije TOZD RGD, da je treba upoštevati višjo zavarovalnino za delavce, ki delajo v inozemstvu; — na naslednjem zasedanju bo obravnaval vprašanje jubilejnih nagrad in pa razdelitev preostalih sredstev ostanka dohodka; — nadalje je iz nerazporejenih sredstev ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974 razdelil v poslovni sklad TOZD RGD 2 milijona din za nabavo opreme in TOZD GRA-MAT 1 milijon din, za rekonstrukcijo opekarne; — iz istega vira je odobril sredstva za pomoč družinam delavcev, ki so umrli zaradi nesreč pri delu, nadalje sredstva za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov in rekreacijskih objektov, sredstva za praznovanje dneva rudarjev, obdaritev otrok ob novem letu in za članarine in objavljanje osmrtnic; — sklenil je, da naj odbor za družbeni standard ZPT takoj pripravi predlog za regresiranje letovanja članov kolektiva in njihovih svojcev v počitniških domovih; — potrdil je nove cene za toplotno energijo, ki jo proizvajata toplarni TOZD ESD in TOZD rudnik Hrastnik; — odobril je razporeditev faktorskih udeležb na OD za delovni mesti vodja oddelka za organizacijo dela in nagrajevanje ter referenta za nagrajevanje v plansko-analitskem sektorju skupnih služb; — odobril je 30.000,00 din za leto 1975 za stroške reklame in propagande in 60.000,00 din za stroške reprezentance; — odobril je spremembo datuma delovne sobote od 14. junija na 21. junij; 14. junij bo torej dela prosta sobota (zborovanje delavcev v Celju ob 40-letnici Zleta SvobodeJ; — proslava dneva rudarjev bo letos izpeljana 2. julija v Trbovljah za vse TOZD in skupne službe. Stališča glede praznovanja 25-letnice samoupravljanja so usklajena med vsemi TOZD. Imenovana bo komisija za izvedbo proslave; — potrdil je višino gradbene ure za TOZD GRAMAT z veljavnostjo do 1. maja 1975 dalje; — verificiral je komisijo za uskladitev pripomb na predlagane samoupravne sporazume o združitvi TOZD v REK Zasavje in SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije; — verificiral je komisijo za izdelavo predloga osnov novega samoupravnega sporazuma za delitev osebnih dohodkov v TOZD in skupnih službah ZPT; — odobril je plačevanje pavšalnega zneska po 12,00 din na uro za honoriranje delavcev pri letnem preverjanju znanja ter dopolnilnem izobraževanju ob uvedbi novih tehnoloških postopkov, v izvendelovnem času; — strokovne službe ZPT morajo takoj uskladiti pripombe oziroma spreminj evalne predloge ter izdelati čistopis samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu; — sprejel je obveznost oziroma zagotovilo glede dobav premoga za potrebe TET III in Toplarne Ljubljana; — sklenil je, da naj investicijski oddelek STP skupnih služb pripravi kalkulacijo za Delegati govore, poročajo... Nova ustava nam je prinesla pomembne novosti. Bistvenega pomena je naš delegatski sistem, ki je dobil v naši družbenoekonomski ureditvi pomembno vlogo, ker delovni ljudje sedaj lahko preko tega sistema uresničujejo svoj družbenoekonomski položaj v družbi. Pomemben korak, ki smo ga naredili v okviru delegatskega sistema, je bilo ustanavljanje posameznih SIS, kar predstavlja poglabljanje samoupravnih odnosov na področjih družbenega dogovarjanja. SIS je namreč samoupravna družbenoekonomska skupnost, namenjena za zadovoljevanje neposrednih potreb delovnih ljudi in občanov, zbi- ranju za to potrebnih sredstev in gospodarjenju s temi sredstvi na samoupravni podlagi. To je kratka definicija SIS — toda jaz bi rad na tem mestu, ko vem, da prejme naše glasilo večina članov našega kolektiva — med njimi so delegati SIS — spregovoril, kako je z uresničevanjem delegatskega sistema v delovni organizaciji ZPT. Za nami je leto dni, v katerem smo bolj ali manj uspešno uveljavljali svoje ustavne pravice. Bolj ali manj rečem zato, ker se je na nekaterih področjih zataknilo, saj je slišati očitke, da nekatere splošne delegacije v naši delovni organizaciji ne opravljajo svojega poslanstva tako, določitev višine režijskega delavnika za izvajanje investicijskih del in ga predloži v obravnavo delavskemu svetu ZPT; — na naslednjem zasedanju bo tehniško vodstvo ZPT podalo poročilo o vzrokih in nagibih, ki so zadrževali izdelavo programa investicijskih del in potrebnih investicijskih sredstev v TOZD in skupnih službah za leto 1975; — sklenil je, da bo na svojem naslednjem zasedanju obravnaval problematiko rudnikov Hrastnik in Zagorje s posebnim ozirom na zadnjo nesrečo v rudniku Hrastnik in zmanjšanjem proizvodnje ter zmanjšanjem dohodka in o nameravanih rešitvah v bodočih metodah dela pri odkopavanju premoga. Sklenil je, da je treba dela pospešiti in angažirati v -celoti tudi vse strokovnjake — domače in tuje, izven rednega delovnega časa, da bi na ta način čimpreje omogočili normalno izvajanje pridobivanja premoga. Vsi delegati ter ostali navzoči so predsedniku delavskega sveta Francu Romihu, toplo čestitali k podelitvi Prvomajske nagrade dela, ki jo je prejel 29. aprila 1975 v Beogradu. T. L. kot smo od njih pričakovali. Delegati, ki prihajajo nazaj v bazo splošne delegacije izjavljajo, da udeležba naših TOZD ni zadovoljiva v posameznih SIS. Kaj storiti, kako nadoknaditi zamujeno? Kot vodja splošne delegacije SIS — SS ZPT predlagam družbenopolitičnim organizacijam ZPT, naj bi nekako poskušale povezati in uskladiti delo delegacij vseh TOZD in SS ZPT. Delo bi lahko po mojem mnenju uskladili tako, da bi organizirali občasne — redne sestanke vodij posameznih splošnih delegacij oziroma delegatov sa- mih. Zato pa je potrebna podpora omenjenih organizacij, saj bo le tako prišla do uveljavitve aktivna vloga neposrednih proizvajalcev, da bi se uresničevala ustavna načela. Zakaj je tako pomembno delegatsko delo v SIS? Za opravljeno delo dobi delavec osebni dohodek, ki je opredeljen kot bruto dohodek, od katerega samoupravno združuje sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v okviru SIS. Miselnost, da delavca zanima le končna vsota denarja, ki jo prejme ob izplačilu OD — je nazadnjaška in pomeni odmik v socialističnem samoupravnem sistemu. Zato moramo naš delegatski 'sistem in vlogo delegatov v SIS okrepiti. Okrepili pa jo bomo tako, da bodo vsi delegati aktivno zastopali interese tistih, ki so jih izvolili v prepričanju, da bodo prav oni tisti, ki bodo najbolje zastopali njihove interese. Moj namen v tem sestavku je bil — opozoriti na določeno pomanjkljivost aktivne udeležbe v SIS, ki se jo da prav gotovo odpraviti, saj bomo le tako, če bomo samokritični, lahko uspešno reševali vse probleme in uveljavljali naš samoupravni delegatski sistem. Ivan Juvan Maj, mesec mladosti V današnjem tempu življenja, ko se vse odvija z neverjetno naglico, človek ne opazi, kako čas hiti. Minili so meseci, za katere še opazili nismo, da so šli mimo nas. V to vrtoglavo naglico sem se kot za stavo vključila tudi jaz. Ko pa se je narava obdala s čudovitim cvetjem, ko je vse okoli nas ozelenelo, sonce postalo toplejše, sem opazila, kako zelo čas hiti. Saj tu je že maj, naj lepši mesec v letu. Maj, mesec mladosti, mesec, ki je en sam praznik. V maju se odvijajo številne proslave v počastitev praznika dela, v počastitev dneva mladosti. Koncu se bliža tudi štafeta mladosti s toplimi pozdravi in čestitkami tovarišu Titu za njegov jubilej, ko se bo 25. maja združila v zaključno slovesnost ob praznovanju rojstnega dne tovariša Tita in praznovanju dneva mladosti. Letošnji maj je še posebno prazničen, saj smo pravkar proslavili trideseto obletnico zmage nad fašizmom. Minilo je trideset let od tistega lepega dne, ko je postala naša domovina svobodna, ko so naši narodi spoznali, da so njihove sanje o svobodi, ki so jih sanjali vsa dolga štiri leta vojne, postala realnost. Postavili so si cilj, da bodo v novi Jugoslaviji zgradili pogoje za življenje, kakršnega so si želeli naši očetje, pa tudi naši dedje. Vedeli so, da bo za to potrebno precej naporov, vendar so se lotili dela z vso resnostjo. Danes, ko ugotavljamo, da je večinoma zadanih nalog opravljenih, ko temelji naša družba na temeljih samoupravne socialistične ureditve, se z žalostjo v srcih spominjamo junakov, padlih borcev, ki so dali življenje, za to kar imamo danes mi, za lepše življenje bodočih rodov. Danes, ko je naša mladina srečna, mladina, ki je bila deležna drugačne vzgoje, vzgoje v duhu socializma, so nam mladim zaupali nalogo, da dokončamo tako mogočno delo, ki so ga zečeli že naši predniki s Titom na čelu. Mladi se moramo zavedati, kako odgovorna je naloga, pa vendar se bomo potrudili, da bomo opravičili dano zaupanje. Vendar dandanašnji svet še ni ukrojen po človeški meri. Še so sile, ki snujejo nova osvajanja in namenjajo človeškim domovom usodo pogorišč. Med njimi so tudi sile neofašizma, delčki tistega, kar je bilo zlomljeno pred tridesetimi leti. Od tu pa tudi izvira naša obveznost, da se moramo odločno postaviti po robu vsem agresorskim načrtom in težnjam, ker samo to lahko zagotovi, da bo človeštvo gradilo svojo srečnejšo prihodnost in uveljavljalo družbeni napredek. To pa je ena glavnih in najbolj odgovornih nalog, ki se jo moramo mi mladi zavedati prav tako, kot so pred leti naši dedje, pristopili k delu z vso resnostjo. Mladi obljubljamo, da bomo našo svobodo ohranili in če bo potrebno, tudi branili. Zato se lahko vsi, ki ste nam zaupali tako odgovorno nalogo na nas zanesete. Obljubljamo, da bomo dano zaupanje opravičili, kajti ponosni smo na dosežene rezultate, ponosni smo na vas, naši očetje, ponosni smo nate tovariš Tito, na tvoje mogočno delo. In na koncu se pridružujemo čestitkam ostalih mladih v naši domovini, za tvoj rojstni dan tovariš Tito in ti želimo še mnogo let med nami, kajti dragi naš tovariš Tito, radi te imamo! Stanka Lipovšek NOV REŽIM KOPANJA V ZAPRTEM BAZENU Komisija za šport in rekreacijo STKS Trbovlje, je uvedla nov režim kopanja v zaprtem bazenu Cementarne Trbovlje. Za člane kolektiva vseh TOZD in skupnih služb ZPT je odprt vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. ZPT ima na razpolago skupno 25 vstopnic. Razdelje-nje pa gre vsakokrat preko športnih referentov osnovne organizacije sindikata v TOZD in skupnih službah. SPOMIN NA OSVOBODITEV TRBOVELJ Prve mesece leta 1945 je bilo polno prepričljivih znakov, da se druga svetovna vojna bliža koncu tako tistih z bojišč, v zaledju, pa tudi onih, ki so obravnavali zaključke jaltske konference. To je pomenilo za nas borce ne le konec vojne, pač pa tudi zmago ciljev, za katere smo se borili z vsemi našimi mladimi močmi proti nesorazmerno močnejšemu in moderno oboroženemu nemškemu fašističnemu okupatorju in proti zvestim sodelavcem naših sovražnikov — domačim izdajalcem. Naša III. brigada VDV je bila od napada fašistov na osvobojeno ozemlje v zgornji Savinjski dolini, novembra 1944, do aprila, v neprestanih borbah po Štajerski. Zadnje težje borbe brigade kot celote so bile med 10. in 20. marcem 1945 na Mozirski planini, kjer smo bili z našo brigado zaščitnica enot IV. operativne cone in se je z drugimi enotami zmagoslavno prebila v razne smeri iz tega zadnjega obroča nemške ofenzive. Naš I. bataljon VDV je kot zadnji kril tudi brigadne sile ter je bil odrezan. Preboj v smeri ostalih enot nam je bil onemogočen. Koncem marca se je naš bataljon po manevrskem pohodu tja čez Olševo na Koroško v stalnih bojih otresel sovražnikovih napadov in zased ter se uspel pri Št. Andražu nad Savinjsko dolino zopet vključiti v brigadni sestav. Veselje v štabu brigade in tudi v drugih bataljonih je bilo veliko, saj so mislili, da smo večinoma padli. Štab našega bataljona je uspel, kljub pomembnim izgubam, ohraniti živo silo in seveda tudi opremo. Morala borcev je bila odlična. Naše enote VDV so se nahajale na enem izmed najpomembnejših vojno strateških področij za Nemce in z njimi sodelujoče bande. To je bilo ozemlje v smeri umika sovražnika, ki je bežal pred našimi zmagoslavnimi partizanskimi enotami. Področje in naloge naše brigade so bi- le ogromne za naše razmeroma skromne sile, saj takrat VDV še niso bili priključeni odredi in nekatere druge enote. To je bilo izpeljano šele ob osvoboditvi. Naše brigadno operativno področje je obsegalo Štajersko s Pomurjem, razdeljeno na posamezne bataljone. V začetku aprila smo bili z bataljoni vsak na svojem področju, z odrejenimi bojnimi in drugimi nalogami. Naš I. bataljon VDV, se je iz Rečice nad Laškim po uničenju enote SS premaknil na Kal nad Hrastnikom. Po zajetju okrog 130 Nemcev na Dolu pri Hrastniku in napadu na Zagorje, so se začele zadnje priprave za obvladanje našega področja, v katerem so bili poleg Celja, najpomembnejši revirji. Preko radijske postaje Kamniško-Zasavskega odreda, smo dobili skupno z odredom zadnja navodila, ki so se glasila: »Izpolnite naloge v dolini črnega zlata! Mi vam zaupamo! Mi vam zaupamo!« To so bile besede komandanta IV. operativne cone tovariša Petra Staneta-Skale in so bile dopolnilo smernic naše komande in drugih organov, pristojnih za odrejanje naših nalog. Te dni smo tako kot nikoli dotlej, skupno s prebivalci, slavili z akcijami, mitingi, kresovi naše praznike, 27. april in 1. maj. Dne 4. maja 1945 je sledil premik na Katarino nad Trbovljami in 7. maja v dolino pred Hrastnikom, s sočasno mobilizacijo novih borcev, večinoma mladih letnikov. Dne 8. maja smo s celotnim bataljonom začeli zasedati zgornji del Hrastnika ter zaupali nadaljnjo nalogo tovarišu Dušanu Povšetu z okrepljeno četo VDV in terenskimi aktivisti. Proti večeru se je preostali del bataljona in del štaba bataljona s komandantom Benjaminom na čelu odpeljal proti Trbovljam, preko Sv. Marka. Težava je bila s prevozom, ker smo prej razrušili cesto v Bobnu zaradi zavarovanja pred tanki, sedaj pa jo je bilo po- trebno usposobiti. V Trbovlje smo prispeli v prvem mraku ter začeli takoj z zasedanjem pomembnejših strateških točk. Začasni sedež štaba smo imeli v sedanjem otroškem vrtcu v zgornjih Trbovljah. Na vsej naši poti so nas ljudje z navdušenjem sprejemali, pripravljali in razobešali zastave, vili vence ter pripravljali priložnostne mitinge. Sprejem v Trbovljah je bil veličasten. Povsod pesem, zastave in pozdravi dobrodošlice. Toda ta večer Trbovlje še ni bilo povsem svobodno. Šele proti jutru so se umaknili zadnji Nemci iz spodnjega dela Trbovelj. Spominjam se, da sem se odpeljal še ta večer po ostanek bataljona v Hrastnik, pa me je šofer Dolanc s tovornjakom zapeljal proti trboveljski postaji. Jaz kraja nisem poznal, on pa je mislil, da se bova peljala ob Savi v Hrastnik, zapeljala pa sva se naravnost v za-ščitnico Nemcev in njihove protiletalske strojnice. Le šoferjevi iznajdljivosti gre zahvala, da se je srečno končalo, nakar sva se peljala po okrepitev preko hriba. Preko noči, do jutra, smo Trbovlje zasedli in to je bila tudi svoboda. V jutranjih urah smo dobili okrepitev, vkorakal je tudi Kamniško-zasavski odred. Mi pa smo medtem že izvršili naloge zavarovanja, pa tudi drugo potrebno za prevzem ljudske oblasti. Ta dan je bil dan sreče, dan, ko je vsakdo mislil le na lepše svobodne dni, dan, ko je v Trbovljah zmagala revolucija. Bil je dan poraza nemških sil in njihovih sodelavcev v dolini, čeprav je marsikdo ostal te dni prikrit in ga ni dosegla roka pravice, morda tudi ne pozneje. Slavnostno okrašene Trbovlje in praznično razpoloženje Trboveljčanov, niso mogle prikriti skrbnih zavarovalnih ukrepov naše vojske z namenom, da bi lahko čimprej s polnim zagonom zaživeli rudarski kopi in drugi obrati, potrebni obnovi naše domovine. Dne 9. maja je bil ve- lik zbor Trboveljčanov pred občinskim domom, pred tem pa slavnostna parada naših borcev pod komando komandanta bataljona VDV. Borci v slavnostnem razporedu pred stavbo, so dobili v dar s strani mladink cvetje in cigarete. Na balkonu občinske stavbe so bili zbrani oficirji in aktivisti. Govorniki, med njimi sem v imenu VDV govoril tudi jaz, so govorili o težki, a zmagoslavni borbi ter o bližnjih in daljnih nalogah. Trboveljčani so neprestano prekinjali govornike z vzklikanjem in klicanjem parol osvoboditvi, naši vojski, partiji in voditeljem nove Jugoslavije. Spominjam se, da sem s svojim govorom osvojil občinstvo tako, da me je pozneje marsikdo poznal prav po tem govoru. Popoldne so nam priredile aktivistke v bivši rudniški restavraciji zelo prisrčen sprejem, ki pa je bil zaradi varnostnih ukrepov zgodaj zaključen. Medtem smo našo enoto VDV naselili v osnovno šolo na Vodah, jasno, da za počitek ni bilo časa. Organizacija vojske, pomoč organom oblasti in vrsta drugih nalog so bile pomembnejše kot vse drugo. 10. maj je bil lahko rečem, usodno pomemben zaradi tega, ker se je hotela nemška 373. divizija prebiti ob Savi preko Trbovelj — Savinjska dolina v Avstrijo. Niti s celo četo borcev VDV, je načelnik bataljonskega štaba tovariš Riček v soteski Save uspel prevarati njihov štab, preteč z močjo naših zased, da so odložili orožje, le oficirji so smeli obdržati pištole. Komandant te enote je bil zelo trdovraten, saj je dejal, če bi imel težko orožje v ozadju, namesto pred kolono, se ne bi predal pod nobenimi pogoji. Usmerili smo jih v Št. Pave1 v Savinjski dolini in tako verjetno preprečili uničenje gospodarskih in drugih objektov v Trbovljah, pa tudi marsikatero življenje. No, takih akcij je bilo tiste dni več, vendar za nas je bila to ena najpomembnejših in je bil pohod te razorožene enote skozi revirje najštevilnejši. Mislim, da so bile naše takratne taktične zamisli, premiki, borbe in izpolnjevanje nalog vzorne in da smo s svojim ravnanjem opravičili zaupanje našemu bataljonu s strani štaba naše brigade. Vsi borci VDV, ki smo bili takrat po večini prvič v revirjih, smo bili resnično ganjeni nad sprejemom v Trbovljah. Ganjeni zaradi domačnosti in nad vsem, kar smo videli, slišali, saj smo vedeli, da se Trbovlje ne bodo izneverile svoji veliki borbi in njenim sadovom. Toda pred borci naše enote so bile nove naloge. Se ta dan smo morali naprej, zopet z zmanjšano močjo bataljona v Celje, kamor smo prišli kot prva vojaška enota. Pozneje ko smo v celoti obvladali področje bataljona od Kamnika do Savinje ter od Save do Pohorja smo se vedno znova z veseljem spominjali na lepe dni osvoboditve Trbovelj. Milan Kožuh Kako in kje bomo letos letovali? Smo tik pred letovalno sezono. Naša želja je bila, da bi stališča okrog letovanja v letošnjem letu razčistili — pripravili že takoj v prvih mesecih. Žal, kot že nekaj let sem, se je tudi tokrat zataknilo. Danes, ko pišem ta prispevek, še niso povsem znani kriteriji letovanja, prav tako nam še doslej ni bila povsem jasna delitvena masa regresa. V posameznih TOZD so predlagali drugačno delitev mase, kot pa jo je predlagal odbor za družebni standard ZPT. No, naj bo delitev taka ali drugačna, pred nami je čas, da se odločimo, kje bomo pravzaprav letovali. Kot prejšnja leta, lahko rečemo, da sta naša osrednja počitniška domova Rab in Crikveni-ca. Letovalna sezona naj bi trajala na Rabu od 1. 6. do približno 10. 9. 1975. V počitniškem Za prvomajske praznike je odšlo preko 200 članov našega kolektiva s svojimi svojci na kratek oddih v Novigrad. V hotelu Laguna so imeli oskrbo in prenočišče po razmeroma ugodni ceni. (Foto inž. A. Bregant) N domu v Crikvenici pa bi pričeli z letovanjem 10. 6. do približno konca avgusta. Zmogljivosti posteljnega fonda ostanejo v letošnjem letu nespremenjene. Na Rabu bo na razpolago skupno 130, v Crikvenici pa 35 ležišč. Glede prehranjevanja članov kolektiva in ostalih letovalcev, ne bo problema, kajti v obeh počitniških domovih so zadostne kuhinjske zmogljivosti. Prevoz letovalcev na Rab bo zagotovljen s Sapo-vimi avtobusi, prevoz v Crikve-nico pa ostane zaenkrat še odprt zaradi previsoke cene prevozov. Torej, kaj več o letovanju v teh dveh počitniških domovih, zaenkrat ne bi mogli napisati. Tudi to nam še ni znano, koliko letovalcev se bo prijavilo v posameznih TOZD, vsekakor pa je naša želja in namen, da zmogljivosti v celoti izkoristimo. O cenah dnevnega Rudartvo doma in po svetu DOLGOROČNI RAZVOJ ENERGETIKE V BiH Po projektu dolgoročnega razvoja energetike v BiH od leta 1965 do 1980, bo poraba električne energije naraščala letno povprečno za 8,73 %, od tega termoelektrarne 8,65 %>, hidroelektrarne pa 9,21 °/o. Glede na velike rezerve premoga, eksploatacij ske in druge pogoje predvsem pa novo energetsko situacijo in pridobljene izkušnje v razvoju na tem področju, zato se teh proporcev ne bo mogoče v celoti držati. Intenzivneje bodo razvijali namreč proizvodnjo električne energije na temelju premoga. Da bi lahko zadostili porabi premoga do leta 1980 v termoelektrarnah in na drugih področjih računajo, da bodo v oskrbnega dne, pa so člani kolektiva že seznanjeni. Še nekoliko o letovanju v Novigradu. V primerjavi z lanskoletno ceno koriščenja priko-kolice, je v letošnjem letu cena močno narasla. Ne gre drugače, kot da gre oprema na stvarne stroške koriščenja prikolic. Lanskoletni izračuni so nas močno zapeljali. Izguba, če bomo v letošnjem letu izkazali stvarni izračun, ne bi smela biti tolikšna. Kljub temu pa smo prepričani, da se bodo letovalci v Novigradu v prikolicah prijetno počutili. Člani kolektiva pa bodo imeli v letošnjem letu tudi možnost letovanja v počitniških hišicah v Novigradu, v naselju počitniške skupnosti Hrastnik, kjer bo na razpolago 24 ležišč. Kot vsa leta doslej, bomo tudi v letošnjem letu lahko letovali v okoliških postojankah, iz- BiH po eni varianti do leta 1980 dosegli okrog 30 milijonov ton letne proizvodnje premoga. V letu 1985 pa preko 36 milijonov ton. Druga varianta pa predvideva proizvodnjo v višini okoli 22 milijonov ton. V vsakem primeru je to velik skok, od dosedanjih 11,4 milijona ton na 22 oziroma 36 milijonov ton premoga. V ISTRI IMAJO TEŽAVE S PREMOGOM Istrski premogovniki Raša, ki pridobivajo črni premog, imajo trenutno na zalogi okoli 50.000 ton svojega premoga različnih vrst. Do teh zalog je prišlo nepričakovano, ker so podaljšali remont termoelektrarne Plo-min. Zavoljo tega imajo težave pri nadaljnjem deponiranju oz. prodaji. Računajo na to, da bi zaloge premoga prodali drugim kopcem, morda železnici in industriji. POSVETOVANJE V TUZLI V dneh 16. in 17. maja 1975 je potekalo v Tuzli na Rudarsko vzemši Partizanski vrh, kakor tudi v organiziranih počitniških domovih. Regres bodo lahko uveljavili le tisti člani kolektiva, ki bodo preložili uradno potrdilo oziroma račun o letovanju. Kot že omenjeno, o letovanju v našem počitniškem domu na Partizanskem vrhu še ne moremo razpravljati. Dom je trenutno še zaprt, vsekakor pa bo treba v bližnji prihodnosti rešiti tudi to vprašanje, kajti članom kolektiva je treba dati pojasnilo. Torej več o letovanju bomo pisali v prihodnjih številkah našega glasila. Do takrat pa bo na razpolago že tudi več podatkov o številu prijavljenih letovalcev, lahko pa bomo napisali tudi kaj o njihovem počutju. Vsekakor pa je naša želja, da bi o letovanju objavljali prispevke v glasilu tudi letovalci sami. Vanda Šturbej geološki fakulteti posvetovanje na temo: Pomen in vloga predmeta strojništva v procesu izobraževanja inženirja rudarstva. NA POLJSKEM SE ZAČENJA NOVA DOBA PREMOGA Prej kot so pričakovali, je dala poljska vlada zelen signal za zgraditev novega premogovnika za eksploatacijo, ki bo eksplo-atiral bogata nahajališča premoga v Dublinski oblasti. Še letos bodo zgradili severovzhodno od Lublina dva obrata. S tem začenjajo uresničevati naj večji po^-vojni projekt na Poljskem. Trenutno še traja doba konjukture za prodajo premoga, zato so s pričetkom odpiranja novih premogovnih obratov pričeli preje, kot so predvidevali. Za zgraditev prvih dveh jaškov bodo potrebovali dve leti, redna proizvodnja pa bo stekla najkasneje do leta 1980. V začetku bo letna proizvodnja premoga znašala 3 do 4 milijone ton, po končani investiciji pa 25 milijonov ton premoga letno. V zgraditev premogovnika bodo v prvi fazi vložili vključno z izdatki za iz- gradnjo infrastrukture okoli 60 milijard zlotov. Nahajališče premoga se razprostira v dolžini 175 km, med rekama Bug in Wipre. Skupna površina bogatih slojev znaša 4.500 km2. Zaloge cenijo na 40 milijard ton, kar je okoli 60 °/o celotnih zalog premoga na Poljskem. Premog ima od 6.000 do 6.500 kcal. Leži v globini med 460 in 1.000 metri. Področje, kjer bodo eks-ploatirali premog, je razmeroma slabo naseljeno. Hkrati so sprejeli sklep o začetku izgradnje kombinata rjavega premoga pri kraju Belšat, južno od Lodža, kjer so prav tako ogromna nahajališča rjavega premoga. Tu bodo v naslednjih letih nastali veliki proizvodni kompleksi, ki bodo vključevali premogovnike in termoelektrarne. POSVETOVANJE O RUDARSKIH MERJENJIH Jugoslovanski komite za rudarska merjenja pri ZGRMIT Jugoslavije, je organiziral od 8. do 11. maja i.975 na Bledu in v Velenju drugi jugoslovanski simpozij o rudarskih merjenjih. Izpeljavo tega simpozija sta omogočila republiška skupnost za znanstveno delo SR Srbije in Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Posvetovanje je potekalo v okviru proslave 100-letnice rudnika Velenje. V teku simpozija je bila tudi druga redna spupščina jugoslovanskega komiteja za rudarska merjenja. NI PREMOGA ZA DOLŽNIKE Premogovniki v tuzlanskem bazenu proizvedejo dnevno od 23 do 26.000 ton lignita in rjavega premoga. Dobavljajo ga domala vsem republikam v SFRJ. Delajo vse sobote in tudi nedelje, tako da zadovole številnim kupcem in velikemu povpraševanju. Titovi rudniki Kreka-Bano-viči so zmožni, da bodo letos proizvedli okoli 8,1 milijona ton rjavega premoga in lignita, pod pogojem, da bi ga kupci prevzemali sproti in enakomerno tu- di preko poletja in ne samo jeseni. Pač pa so omejili dobavo premoga tistim kupcem, ki ne poravnavajo svojih obveznosti do dobaviteljev premoga. Kupci so jim dolžni okoli 160 milijonov dinarjev. V Titovih rudnikih je zaposlenih 16.000 rudarjev, vendar doslej še niso bili okrnjeni pri osebnih dohodkih. Vendar so onemogočili zaradi takšnega stanja, dobavo premoga vsem nerednim naročnikom. UPORABA PREMOGA V TERMOELEKTRARNAH EGS Struktura porabe posameznih vrst goriva v termoelektrarnah v državah Evropske gospodarske skupnosti, se je precej spremenila zaradi varčevanja z naftnimi derivati. V vseh državah opažajo, da se zmanjšuje poraba nafte in njenih derivatov ter povečuje poraba plina. Prav tako vse več uporabljajo premog kot gorivo v termoelektrarnah. V letu 1974 so uporabljali v termoelektrarnah 36,7 % črnega premoga, 10,9 °/o rjavega premoga, 33,7 °/o naftnih derivatov, 14,1 °/o zemeljskega plina in 4,6 % drugih vrst goriv (jedrsko itd.). BOLJE ZA RJAVI PREMOG V ZR NEMČIJI Vlada ZR Nemčije in pokrajinske vlade v državi so sklenile, da bodo dale v svojih energetskih programih največjo možno prednost domačim energetskim virom. Predvsem rjavi premog izpoljnjuje zanesljivo oskrbo, posebno zaradi zalog, ki so na razpolago v renski pokrajini. Tu bodo premog lahko pridobivali vsaj še 100 let v istem obsegu kot ga proizvajajo sedaj. Najpomembnejša perspektiva leži v bodoče predvsem v novi vlogi, ki jo bo premog igral na področju oskrbovanja kot surovina. Tržišče bo v proizvodnji koksa iz rjavega premoga, nič manjši pa niso poskusi, da bi razvili postopek za pridobivanje plina iz rjavega premoga tudi po ekonomskih cenah. Več nemških tvrdk se intenzivno bavi s temi problemi. RAZVOJ INDUSTRIJE PREMOGA V ARGENTINI Argentina je objavila uradne podatke za pospešitev ekspanzije premogovnikov tako, da bi do leta 1977 proizvedli 1,5 milijona ton, v letu 1980 pa že 3 milijone ton letno. RUDNIK PLEVLJE IMA NOVO SEPARACIJO Premogovnik Pie vi j e bo sredi prihodnjega leta dobil novo separacijo, ki bo omogočila sepa-riranje 800.000 ton premoga letno. Premogovnik je sklenil z RUDISOM iz Trbovelj pogodbo o kompletnem inženiringu za izgradnjo tega objekta. Vrednost novih naprav bo znašala okrog 35 milijonov din. Nova separacija bo najsodobnejša po tehnološki plati, ob uporabi popolne avtomatike. V ROMUNIJI PRVA ELEKTRIČNA CENTRALA NA oljne Skriljavce Pri Oraviti v Romuniji bodo zgradili prvo električno centralo, ki bo koristila naftne oziroma oljne škriljavce. Z deli bodo pričeli v drugi polovici tega leta. Trije turboagregati bodo imeli po 330 MW moči. Ker je toplotna vrednost škrilj avcev majhna, bodo potrebovali letno okrog 12 milijonov ton škrilj av-ca, ki ga pridobivajo na površinskem kopu pri Aninu. Transportni trak do centrale bo dolg 8 km. Zaradi zaščite človekovega okolja bodo zgradili dva dimnika, visoka po 280 m, ki bosta opremljena z elektrostatičnimi filtri. SSSR BO ZGRADILA NOV ENERGETSKI KOMPLEKS V Sibiriji bodo zgradili izredno velik energetski kompleks, ki ga bodo sestavljali premogovniki, termoelektrarne in podjetja za inženiring v energetiki. Premogovniki, ki bodo eksploatirali premog v nahajališče Kanskj-Asinjsk, bodo proizvedli letno okrog 1 milijardo ton premoga. Energetski kompleks bodo zgradili zaradi transporta cenenega goriva iz Sibirije do evropskega dela SSSR, Urala in Centralne Azije. V prvi fazi bodo zgradili od 6 do 8 termoelektrarn s po 6,5 milijona kilovatov. V GRČIJI NAČRTUJEJO POVEČANJE PROIZVODNJE Grška vlada je sprejela odlok o pospešitvi raziskav in koriščenju nahajališč rjavega premoga, da bi na ta način v čimvečji možni meri izkoriščali domače izvore energije. Večjo proizvodnjo rjavega premoga bodo uporabili predvsem za povečanje proizvodnje električne energije. V ta namen so pričeli z raziskovalnimi deli, predvsem vrtanji, na sedmih področjih Grčije. Že sedaj so ugotovili, da ima Grčija zelo velike zaloge rjavega premoga, čeravno raziskave še niso končane. TOVARNA ZA PREDELAVO PREMOGA V PLIN Firma American Gas Supply pričakuje odobritev federalne komisije za energijo, da bi v tovarni v Severni Dakoti zgradili tovarno za pridobivanje plina iz premoga. V SSSR TRILIJON kWh Po uradnih podatkih bo SSSR letos proizvedla trilijon kWh električne energije. V zadnjih 30 letih so se skupne zmogljivosti električnih central povečale za 20-krat. Okoli 80 °/o električne energije proizvedejo v termoelektrarnah, medtem ko znaša delež pridobljene energije v hidroelektrarnah 14,6 °/o. PRETVARJANJE PREMOGA V ZDA Pod površino ZDA leži preko 3 bilijone ton premoga, kar znaša po nekaterih ocenah od 'A do V2 skupnih svetovnih rezerv premoga. Skupna količina energije, ki jo danes letno uporabijo v ZDA, znaša ekvivalentno količini 3 milijard ton visokoka- loričnega premoga, zato bi ‘Ao naj dostopnejših ameriških rezerv premoga zadostovala teoretično, da bi obdržali pospešeni tempo razvoja ameriškega gospodarstva, za nekoliko generacij. Zadnja leta je eksploatacija premoga nekoliko zamrznila, zato vlagajo sedaj velike napore, da bi proizvodnjo spravili z mrtve točke. V nekaterih rudarskih družbah v zapadni Virginiji je črna reka premoga, ki teče po transportnih trakovih, vzpodbuden dokaz produktivnosti. Medtem pa tekočina iz laboratorijske epruvete pomeni mnogo več — pomeni uspešen pričetek pretvarjanja premoga v sintetično gorivo. Raziskave v zvezi s premogom zasledujejo danes tri cilje, in sicer: spremeniti premog v sintetične derivate nafte, od surove nafte do bencina; proizvesti plin velike toplotne vrednosti, ki bi zamenjal zemeljski plin in nazadnje zamenjati gorivo modernih elektrarn s poceni sintetičnim »energetskim« plinom, ki je učinkovit kot pogonsko sredstvo. Čeprav je osnovna tehnologija rešena že nekaj časa, pa doslej še ni blia dovolj ekonomična, da bi jo uporabljali. Upajo, da bodo kmalu tudi to plat uspešno rešili. ZDA IMA NAJVEČJE ZALOGE PREMOGA NA SVETU Procentualna razvrstitev svetovnih zalog po državah je na- slednja: Država % ZDA 48,2 Sovjetska zveza 19,9 LR Kitajska 16,7 Zv. rep. Nemčija 4,8 Vel. Britanija 2,8 Kanada 1,4 Poljska' 1,3 Južnoafr. republika 1,1 Avstralija 1,0 Indija 1,0 Ostali svet 1,8 PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski premogovniki so v prvih treh mesecih leta 1975 dosegli naslednjo proizvodnjo premoga: Celokupna proizvodnja od tega: črni premog rjavi premog lignit 9,086.396 ton 142.596 ton 2,440.379 ton 6,503.421 ton Rudniki črnega premoga so proizvedli: Raša 90.220 ton Ibarski rudniki 41.566 ton Vrška Čuka 10.810 ton Rudniki rjavega premoga: Srednjebosanski 752.245 ton Kakanj 305.533 ton Zenica 176.003 ton Breza 178.708 ton Mostar 68.057 ton Abid Lolič-Bila 23.944 ton Titovi rudniki Banoviči -Djurdjevik 604.411 ton Zasavski premogovniki Trbovlje 467.700 ton Združeni rudniki rjavega premoga Srbija 302.115 ton Rudniki lignita: Kolubarski bazen 1.982.480 ton Titovi rudniki Kreka Kosovo Velenje Kostolac 1,386.408 ton 1.403.585 ton 1.159.000 ton 306.814 ton Podatki o proizvodnji so navedeni le za večje premogovnike. V nekaj vrstah O REFERENDUMU Dne 15. maja 1975 je potekal v popoldanskih urah na občini Zagorje posvet s političnim aktivom TET, predstavniki ZPT in občinskih konferenc ZKS iz Zasavja. Obravnavali so vprašanje integracije ZPT—TET v Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje. Tega posvetovanja so se udeležili tudi Miran Potrč, predsednik komisije za družbenoekonomska vprašanja pri CK ZKS, nadalje Drago Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko, dr. Rudi Babič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, inž. Tone Tribušon, generalni direktor Elektrogospodarstva Slovenije in predstavniki REK Velenje. Na posvetu so poudarili, da predlagana integracija ni le pomembna samo za TET in ZPT, temveč je širšega družbenega pomena. Za to povezovanje je zainteresirano celotno slovensko gospodarstvo. Zavoljo tega je treba odločno izpeljati akcijo za izvedbo integracije. Poudarili so tudi, da je nemogoče pričakovati, da bi že s to združitvijo lahko že čez noč rešili vse probleme. Delavci obeh kolektivov se bomo odločali o integraciji dne 28. maja 1975. ZPT IN TOZD SO REGISTRIRANI Okrožno gospodarsko sodišče iz Ljubljane je s sklepom Srg 2131/74 z dne 25. marca 1975 vpisalo v sodni register konstituiranje delovne organizacije s firmo: Zasavski premogovniki Trbovlje, n. sol. o. Trbovlje, Trg revolucije 12. Hkrati s tem aktom je vpisanih tudi vseh devet temeljnih organizacij združenega dela. KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE Prešernova družba ima kot družbena organizacija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja z zelo nizko ceno svojih publikacij, kar pa je možno le ob izdatni podpori vseh družbenopolitičnih in gospodarskih faktorjev. To pa bodo lahko dosegli le ob večjem številu naročnikov. Koncem letošnjega leta bo izšla vnovič zbirka, ki bo vsebovala Prešernov koledar 1976, nadalje roman Bena Zupančiča, Plat zvona, roman Milene Mohorič, Hiša umirajočih, mladinska po- vest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, ter priročnik higiena in kozmetika. Broširana zbirka bo stala 70,00 din, vezana pa 100,00 din. Naročniki, ki bodo plačali naročnino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. SPREMEMBA DATUMA GLASOVANJA O INTEGRACIJI V prejšnji številki našega glasila smo objavili vest, da bo speljano glasovanje o integraciji ZPT-TET v REK Zasavje 20. in 21. maja. Med tem pa se je datum spremenil. Dne 13. maja je namreč zasedal politični aktiv ZPT in sprejel po predhodnem dogovoru s političnim aktivom TET, da je treba glasovanje o integraciji med ZPT in TET izvesti skupno 28. maja 1975. Sprememba datuma glasovanja je nastala zato, ker je po oceni odgovornih družbenopolitičnih organizacij Zasavja bilo umestno, da se aktivnost na področju integriranja in pojasnjevanja časovno nekoliko podaljša in da se da tudi nekaj več časa za izdelavo in usklajevanje pripomb na predložene samoupravne sporazume. Razpisne roke so uskladili nato tudi delavski sveti vseh TOZD in skupnih služb ZPT. Sicer pa je bilo sklenjeno, da je treba že sprejeti program akcij v zvezi z integracijo v posameznih TOZD izpeljati tako, kot je bilo programirano. DENARNA POMOČ SINDIKATOV Zveza sindikatov Jugoslavije, odbor za industrijo in rudarstvo, Beograd, je nakazal osnovni organizaciji sindikata TOZD Rudnik premoga Hrastnik, denarno pomoč v višini 9.000,00 dinarjev, namensko za pomoč družinam treh smrtno ponesrečenih rudarjev, ki so se ponesrečili v jami Hrastnik, 16. aprila 1975. Osnovna organizacija sindikata TOZD Rudnik premoga Hrastnik je sklneila, razdeliti to pomoč družinam pone- srečenih tovarišev ob upoštevanju socialnih kriterijev. Sicer pa je tudi izvršni odbor KOSIRE ZPT odobril nepreskrbljenim otrokom smrtno ponesrečenih rudarjev, pomoč v višini po 1.500,00 din. NOV PODPREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ Na seji predsedstva SFRJ so imenovali dr. Vladimirja Baka-riča za podpredsednika predsedstva SFRJ za dobo enega leta, to je do 16. maja 1976. Dosedanji enoletni podpredsednik je bil Petar Stambolič. DEJAVNOST PODRUŽNICE ZRGMIT V sejni sobi skupnih služb ZPT je strokovna podružnica ZGRMIT pri ZPT, dne 6. maja organizirala predvajanje treh strokovnih filmov. Inž. Štefan Mozer je komentiral dva filma firme Brieden — zapihovalne naprave in stroji, tretji film pa je komentiral svoj film inž. Rudi Sikovec, o oblikovanju hri-binskih pritiskov. Vsi trije filmi so bili zelo poučni. ŠPORTNA VEST Dne 27. aprila 1975 so potekale na Voglu občinske smučarske tekme Trbovlje. Udeležila se jih je tudi ekipa ZPT. V veleslalomu so bili najboljši člani iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, ESD in RGD. Vsi so tvorili ekipo ZPT, ki je bila prva. PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE V soboto, 10. maja 1975, je potekala v Ljubljani veličastna manifestacija ob 30-letnici osvoboditve. Potekala je na novem Trgu revolucije v Ljubljani. Ob tej priliki je bil odkrit spomenik, ki ga je izdelal Drago Tršar. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Proslave se je udeležilo okrog 140.000 ljudi iz vse Slovenije. V kulturnem delu programa je nastopila tudi delavska godba iz Trbovelj, skupno z vojaško godbo in godbo milice. Hkrati je potekal tudi XIX. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Predvideno je bilo, da se bo iz vseh TOZD in skupnih služb ZPT udeležilo skupno 620 udeležencev. Točne številke dejanskih udeležencev ne moremo navesti. Vsak udeleženec je dobil brezplačno vozno karto za prevoz v Ljubljano in nazaj ter po 50,00 din za kritje osebnih stroškov, ki so jih plačale osnovne organizacije sindikata. Udeležbo so organizirali občinski sindikalni sveti. OSEBNI DOHODKI NA HRANILNE KNJIŽICE Tudi v revirjih, to je v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju že dalje časa poteka akcija v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, da bi zaposleni prejemali osebne dohodke preko hranilnih knjižic. Podružnica Ljubljanske banke v Trbovljah je ugotovila pred nedavnim, da od 16.000 zaposlenih in 5.000 upokojencev vseh treh občin prejema osebne dohodke preko hranilnih knjižic le okrog 2.000 zaposlenih in okoli 150 rudarskih upokojencev. Akcija pa še nadalje poteka, da bi se to število zvišalo. Člani kolektiva skupnih služb ZPT so se za ta način izplačevanja osebnih dohodkov, odločili na zboru kolektiva, dne 9. maja 1975. VRTALNA EKIPA ODSLEJ V SESTAVU TOZD RGD Delavski svet skupnih služb ZPT je na svojem 22. zasedanju v tej mandatni dobi, dne 18. aprila 1975 sklenil na podlagi predhodnih razgovorov, da naj s prvim majem 1975 prevzame od skupnih služb .ZPT. raziskovalno vrtanje z operativnim delom S tem dnem je prevzel tudi vrtalni stroj Longyer I. in vrtalni stroj Longyer II. ter pripadajočo opremo po posebnem seznamu, to je vrtalno drogov-je, vrtalne krone, obložne cevi, črpalke itd. Hkrati so se vključili v RGD tudi člani te vrtalne ekipe. Geološki oddelek sektorja za tehniško pripravo skupnih služb ZPT, bo odslej imel na skrbi iste naloge kot doslej, z izjemo vrtanja, tj. izbiranje lokacij za vrtine, geološko vrednotenje vrtin in drugo. OBISK SLUŠATELJEV POLITIČNE ŠOLE V petek, 25. aprila je obiskalo ZPT 22 slušateljev srednje politične šole, ki deluje v okviru CK ZKS, kot oddelek v Dober-ni pri Celju. V dopoldanskih urah so si ogledali jamo rudnika Trbovlje, od 12. do 14. ure pa so imeli razgovore v sejni sobi skupnih služb ZPT o organizaciji ZPT, delu samoupravnih organov, delu družbenopolitičnih organizacij itd. Z njimi so sodelovali Franjo Glavica, tehniški sekretar družbenopolitičnih organizacij, Franc Romih, predsednik delavskega sveta ZPT in namestnik predsednika ZK ZPT ter generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rudarstva. USTANOVLJEN JE AKTIV ZRVS PRI ZPT Dne 9. maja t.l. je bil v sejni sobi skupnih služb ZPT ustanovni sestanek aktiva 'zveze rezervnih vojaških starešin Trbovlje. Aktiv je bil ustanovljen na področju TOZD in skupnih služb ZPT v Trbovljah. Vodil ga je Peter Schneider, dipl. inž. rudarstva. Novice iz TOZD USPEH TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD RGD že dalje časa gradi preko RUDISA, skupno z itali- jansko firmo I.CO.RL, dva predora na hitri cesti Hoče—Levec. Medtem, ko so predor Golo rebro dogradili že tako daleč, da bo sredi leta predan investitorju, to je Republiški skupnosti za ceste Slovenije, pa so predor Pletovarje, 24. aprila ob 12. uri prebili. Sam predor je dolg 680 metrov, s priključki pa 722 metrov. Graditi so ga pričeli januarja 1974, vendar je 23. aprila pri 118 metrih nastal zrušek. Zavoljo tega bo končna dograditev tega predora nekoliko kasnejša. Predor je visok 7 metrov, širina pa znaša 10 metrov. Predvidoma naj bi dela dokončali do konca septembra t.l. Ob tej delovni zmagi so bili navzoči predstavniki Republiške skupnosti za ceste, predstavniki tamošnjih občinskih organov, predstavniki RUDISA, I.CO.RL in ZPT. 14. JUNIJA V CELJE V soboto, 14. junija t.l. bo v Celju velika proslava ob 40-letnici delavskega »Zleta Svobod«. Računajo, da se bo te proslave udeležilo okoli 40.000 delavcev in drugih občanov iz vse Slovenije. Na proslavi tega pomembnega jubileja delavskega gibanja Slovenije, bo govoril Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Pred štirimi desetletji so na Zletu Svobod v Celju pod vodstvom komunistične partije zbrali delavce iz vse Slovenije, kjer je prvikrat javno prišla do izraza orientacija slovenskega delavskega razreda za odpor proti fašizmu. Zleta Svobod se je pred 40 leti v Celju udeležilo okrog 12.000 ljudi. Letos, kot smo že omenili, pa se jih bo udeležilo vsaj trikrat več. Na proslavi, ki bo v mestnem parku v Celju, pripravlja Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevski zbori, pihalne godbe in recitatorji. Skupno bo nastopilo okrog 200 pevcev pod vodstvom Radovana Gobca in Pavla Bukovca ter 130 godbenikov. Na prizorišču proslave bodo udeleženci prihajali v petih povorkah, ki jih bo vodila godba. V popoldanskih urah pa bo- do nastopili še drugi zbori in orkestri. Ob tej priliki bodo izdali tudi brošuro, ki bo vsebovala podatke o dogodkih pred 40 leti. Na predvečer proslave bodo podelili nagrade samoupravlj alcem, ki jih podeljuje sindikat, svoje nagrade pa bo podelila tudi ZK PO. Tudi iz vrst članov našega kolektiva se bo udeležilo tega zleta večje število članov kolektiva. PRIZNANJE OF Ob letošnjem prazniku ustanovitve OF, 27. aprilu, so občinske konference SZDL oziroma njihove žirije, v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, podelile letošnja priznanja OF, nekaterim občanom in organizacijam, ter priznanja krajevne skupnosti. Ponekod pa so podelili tudi hkrati državna odlikovanja. Iz naših treh dolin so letos ta priznanja prejeli: V HRASTNIKU: Elizabeta Ačkun, Ernest Babič, Justi Babič, Štefka Brečko, Slavko Draksler, Julijana Fli-sek, Stanko Hafner, Alojz Hribar, Martin Hribernik, Ljudmila Jelen, Marija Jerič, Srečko Klenovšek, Antonija Kordon, Vili Kuhar, Jože Matek, Karel Medved, Anica Peteline, Ivan Razdevšek, Franc Romih, Ljud-tnila Strmi jan, Marija Špeglič, Ivana Šunta, Marija Trotovšek, Srečko Vabič, Ivan Zagožan, Planinsko društvo Dol pri Hrastniku in godba na pihala Svobode 2. V TRBOVLJAH: Radio Trbovlje, smučarsko društvo Kum-Dobovec, Štefka Bi-vic, Franc Cestnik, Štefan For-te, Pavel Gričar, Zlata Hutar, Frida Kaj bič, Vinko Kamnikar, Aleš Maček, Slavko Pavlič, Franc Potokar, Leopold Ravni- kar st, Alojz Rabič, Jože Skri-nar, Franc Štrumelj in Vili Zupančič. V Trbovljah so podelili tudi priznanja za delo v krajevni skupnosti pri uresničevanju 5-letnega plana akcij krajevnih skupnosti. Zvezno priznanje je dobila Pavla Mrak, priznanje za delo v krajevni skupnosti pa Lado Kranjc, Franc Dež jot, Justa Gnedič, Leopold Ravnikar, Jože Jager, Edi Dolenc, Silva Bivic, Ivo Sluga, Peter Jeglič, Vili Zupančič, Tone Valentinčič, Vili Detela, Jože Sakeljšek, Vida Guček in krajevna skupnost Klek. V ZAGORJU: Prosvetno društvo Mlinše, Polde Anžur, Jože Dobršek, Janko Grošelj, Viljem Grošelj, Ivan Grom, Dragica Kamnik, Viktor Kovač, Jože Ocepek, Franc Poženel in Franc Štrajhar. Na proslavi v Zagorju so izročili tudi odlikovanja predsednika Tita 39 občanom za zasluge v NOV in povojni socialistični graditvi. Odlikovanja red za hrabrost sta prejela Janez Koprivšek in Anton Pavšič, red zasluge za narod s srebrno zvezdo Janez Koprivšek, Vinko Sedlar, Franc Uran, Jože Urbančič in Erna Žerko, medalje za hrabrost pa Viktor Baš, Anton Kovač in Marija tendler, medalje zasluge za na- rod so dobili Stanislav Berlič, Vlado Benko, Franc Bren, Ana Guna, Franc Merle, Jože Kaj -bič, Olga Kaljo]a, Adolf Klan-šek, Anton Kovač, Julijana Kra-utberger, Edvard Leber, Stanislava Osredkar-Meserko, Ivan Potočnik, Ivanka Poznič, Andrej Remic, Jože Slapar, Milka Štan-car Franc Štarkelj in Ana Štendler. Red dela s srebrnim vencem sta dobila Anton Tomažič in Anton Kovač. Prvikrat so bili podeljeni sindikalni znaki Pred letošnjim praznikom dela 1. majem, so občinski sindikalni sveti Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, na temelju posebnega pravilnika, prvikrat podelili sindikalne znake — zlate in srebrne. Podelili so jih predsedniki svetov, vsak na svojem področju. Svečanosti so potekale v okviru proslav ob prazniku dela in 30-letnici osvoboditve. V Hrastniku so znake prejeli: a) zlati znak: Franc Zdovc; b) srebrnega: Jože Ceč, Marko Podkoritnik, Franc Poglajen, Vili Oberčkal, Ivan Košir in Karel Šergan. V Trbovljah: a) srebrni znak: Franjo Bla-žun, Rado Kantužar, Mirko Pir-naver, Jože Poglajen, Karel Razboršek, Franc Šipek ter OOS ZPT TOZD Rudnik premoga Trbovlje. Sicer pa so poleg naših nagrajencev, prejeli srebrni znak še naslednji sindikalni delavci in organizacije: Ivo Bočko, Božo Eberlinc, Karel Gorjup, An-da Guzej, Stane Grabnar," Hinko Jazbec, Ivo Jere, Mira Kamnikar, Milan Hladnik, Slavko Knez, Ivan Krošelj, Rezi Na-drah, Mili Pelcar, Mirko Prašnikar, Franc Sadar, Drago Sotlar, Ciril Urek, Alojz Žibert ter dosedanji predsedniki in tajniki občinskih in okrajnih svetov Trbovlje: Alojz Toplikar, Vili Škrinar, Pavle Kovač, Jože Laznik, Florjan Plevnik, Štefan Forte. ter Janez Ocepek, srebrna značka pa je bila podeljena tudi OOS: Društvo upokojencev, Osnovna šola Trbovlje, Vzgojno varstveni zavod Trbovlje in STT - TOZD Tovarna strojev. V Zagorju: a) srebrni znak: Rado Forte, ter upokojeni sindikalni delavci: Jože Bračun, Ivan Hribar, Leopold Hribar, Leopold Jelnikar, Slavko Marn, Pavel Prosenc, Ivan Rahne, Alojz Zupan, Avgust Zupančič, Anton Zupančič in OOS ZPT TOZD Rudnik premoga Zagorje. Iz drugih delovnih organizacij pa so srebrne znake prejeli: Justi Černelč, Jože Gale, Vili Napotnik, Ignac Prašnikar, Karel Vedlin, Anton Draksler, Leopold Drnovšek, Bogomil Gostiša, Alojz Lukač in Pavel Tomažič. **********-********-K Ob 50-letnici partijskega tiska - zahvala Praznovanje 50-letnice pisane partijske besede smo v Zagorju dostojno proslavili. K delovnemu in slavnostnemu obeležju in precejšnji odmevnosti med vsemi našimi delovnimi ljudmi in občani, predvsem pa komunisti je precejšen delež s svojim sodelovanjem in pomočjo prispevala tudi vaša delovna organizacija. Zato se vam v imenu komiteja občinske konference ZKS Zagorje in preko njega v imenu vseh zagorskih komunistov iskreno zahvaljujem s prepriča- nostjo, da bomo s takim sodelovanjem tudi v bodoče nadaljevali. Za komite obč. konf. ZKS Zagorje ob Savi, sekretar Emil Štern Nesreča v razdelilni postaji V glavni razdelilni postaji Neža v Trbovljah, se je 26. aprila 1.1. smrtno ponesrečil Ferdo Škrinar, rojen 1. oktobra 1927 v Trbovljah. Pokojnik je bil že več let zaposlen v TOZD Elek-trostrojne delavnice kot vodja skladišča elektro delavnice. Občasno, posebno pa ob prostih sobotah in nedeljah pa je sodeloval tudi pri raznih remontnih delih. Usodnega dne je bil pokojni Ferdo dodeljen skupini treh kvalificiranih elektrikarjev, ki so imeli nalogo v RTP Neža preurediti napajanje iz RTP Plesko IV. iz prostega voda, v kablovod. Skupina je v RTP Neža izklopila vse visokonapetostne dovode in odvode tako, da so bili pod napetostjo le še prevodni izolatorji prostega voda Plesko IV. Med tem, ko so čakali na iz- Francoski časopis Presence du Groupe CdF, Pariz, informacijski bilten francoskih premogovnikov, prinaša v letošnji prvi številki naslednji članek: LIEVIN spoznati vzroke Lievinska katastrofa, ki je klopitev prostega voda še v RTP Plesko IV. je po izjavi prič, šel Ferdo Škrinar po lastni odločitvi, t. j. brez naloge odvijati vijake na prevodne izolatorje, pri tem pa je prišel v stik z visoko napetostjo 3000 V. Posledica dotika z visoko napetostjo, je bila takojšnja smrt ponesrečenca. Vprašujemo se, ali je bila ta huda nesreča potrebna? Odgovor je vsekakor negativen. Kaj pa je potem vzrok te smrtne nesreče? Vzrokov je več in to: 1. Ponesrečeni ni bil kvalificiran za to delo in bi smel takšno delo opravljati le pod nadzorstvom za to usposobljene osebe in to šele takrat, ko so naprave predpisno izklopljene in zavarovane pred pojavom nevarne napetosti dotika (kratko-staknjene in ozemljene naprave). 2. Nekvalificirani delavec sme vstopiti v RPT le ob spremstvu odgovorne osebe, ponesrečeni pa je slučajno imel prost in nekontroliran vstop v visokonapetostni razdelilec. 3. Pokojnik je hotel opravljati delo za katero ni prejel naloge. Vsi navedeni vzroki izvirajo iz kršitve predpisov in navodil. Podobnega kršenja navodil je pri našem vsakdanjem delu na žalost mnogo preveč, vendar pa na srečo, vsako takšno kršenje ne zapusti tako hudih in bolečih posledic. Zato ne smemo dovoliti, da bi nas takšni dogodki prisilili upoštevati predpise in navodila. Stane Toplak, inž. el. veljala življenja 42 rudarjev, je največja, kar jih je bilo v francoskih premogovnikih od osvoboditve. Rudarstvo je težko prizadela in želja vsakogar, posebej pa odgovornih pri premogovnikih je, da bi čim hitreje ugotovili vzroke te nesreče in s O rudarskih nesrečah - mnenja tem preprečili ponovitve. To sta ponovno naglasila predsednik in generalni direktor premogovnikov in na kar opozarja tudi zadnje sporočilo generalnega direktorja premogovnikov bazena Nord-Pas de Calais. Jean Matteoli, predsednik upravnega sveta francoskih premogovnikov : »Bolj kot kdorkoli želimo, da bi vzroke nesreče z vsemi možnimi sredstvi temeljito raziskali. Želimo, da bi jih poznali. Želimo, da se, če je treba in če je to mogoče, določijo odgovornosti, kajti tako kot drugi tudi mi ne mislimo, da bi nesrečno naključje moralo obvezno pojasniti to nesrečo. Kajti če pridemo do spoznanja, vzrokov nesreče, bomo lahko podvzeli ukrepe, ki nam bodo omogočali, da se take nesreče v bodoče ne bodo ponavljale.« Paul Gardent, generalni direktor francoskih premogovnikov: »Ne ocenjujem vnaprej izida preiskave, ki teče glede devinske nesreče. Toda, če tudi imamo ob taki nesreči zavest, da je bilo narejeno vse, kar je treba v zvezi s predpisi, ostaja še vedno potreba, da raziskujemo naprej, da iščemo nove metode in nove delovne priprave, kajti vemo, da v človeškem delu ni popolnosti in da je torej treba vztrajno trdovratno iskati, da bi mogli delati bolje.« Max Hacquet, generalni direktor bazena Nor d in Pas de Calais: »Ce so bile krive napake, bo stvar sodstva in administracije, da iz tega potegne konsekvence, kakor smo to v preteklosti vedno delali, toda za direkcijo premogovnikov je najbolj važno, da pozna vzroke, da bi iz tega lahko črpali izkušnje za bodoče. Napori vseh, ki so odgovorni za varnost v jamah, se pravi na vseh stopnjah, vseh ki delajo v njih, vsi morajo doprinesti k zmanjšanju rizika nesreč te vrste. Varnost mora ostati naš prvi smoter.« Prizadet ob zadnji jamski nesreči v Hrastniku, posredujem besede tujcev po njihovi veliki rudarski katastrofi. V prevodu jih pošiljam uredništvu ker menim, da bi ne bilo napak, če ta zapis preberejo aktivni tovariši. Pravijo, da tuja beseda več zaleže od domače. Ivo Pust ŽRTVAM RUDARSKE TRAGEDIJE V SLOVO Anton Repše II., rudarski ko-paški pomočnik, v jami Hrastnik, žrtev rudarske nesreče 18. aprila 1975. V sredo, 16. aprila 1975 se je delovni dan pričel tako kot vsi drugi. Rudarji so odšli na delo po razporedu, ki ga je odredil nadzornik. Nihče še slutil ni, kakšna usoda jih čaka oziroma s kakšnim gorjem, strahom in trpljenjem se bodo morali spoprijeti. Uro pred koncem šihta se je naglo razširila vest, da je v jamo Hrastnik — A-kopa, V/16 etažo — vdrla voda z muljem. V nekaj trenutkih je nenadna in uničujoča sila zalila delovišče in kruta smrt, ta večna spremljevalka, tragično ugasnila življenja treh rudarjev. Smrtno so se ponesrečili: Anton Repše II, star 41 let — s tremi nepreskrbljenimi otroki iz Češnjice 33, Šentjanž; Leopold Krmelj, star 44 let — s štirimi nepreskrbljenimi otroki iz Gaberce 28, Šentjanž, in Leopold Krmelj, rudar-kopač, v jami Hrastnik, žrtev rudarske nesreče, 16. aprila 1975. Zdravko Cvetkovič, rudar-ko-pač, v jami Hrastnik, žrtev rudarske nesreče 16. aprila 1975. Pokojnega Zdravka Cvetkoviča smo pokopali z vsemi rudarskimi mastmi (- oto Jože Gerhard) Zdravko Cvetkovič, star 52 let z enim nepreskrbljenim sinom iz Loga 1, Hrastnik. V času reševanja smrtno ponesrečenih rudarjev pa so v trboveljski bolnišnici nudili zdravniško pomoč težje poškodovanemu rudarju Janezu Ma- rinšku, očetu treh otrok ter lažje poškodovanemu Jožetu Raku, očetu enega otroka. Anton Repše se je rodil 20.12. 1933 v Češnjici. V rudniku Hrastnik se je zaposlil leta 1962, medtem ko je pred zaposlitvijo v Hrastniku delal v Krmelju. Leopold Krmelj se je rodil 18. 11. 1930 v Ovsenovem. V hrastniškem rudniku se je zaposlil leta 1962, po ukinitvi rudnika Krmelj. Od pokojnega Zdravka Cvetkoviča se je na dolskem pokopališču poslovil Alojz Pavčnik, dipl. inž. rud., direktor TOZD Rudnik premoga Hrastnik, v imenu hrasta iških rudarjev in Zasavskih premogovnikov. (Foto Jože Gerhard) Dne 19. aprila smo v popoldanskih urah na pokopališču na Dolu pri Hrastniku pokopali ponesrečenega Zdravka Cvetkoviča, ob spremstvu številnih njegovih sodelavcev, uniformiranih rudarjev, godbe, pevcev in drugih občanov. (Foto Jože Gerhard) Zdravko Cvetkovič se je rodil 22. 7. 1922 v Vidmu. Pri rudniku se je zaposlil leta 1954. V mandatni dobi 1976/68 je bil član skupščine kolektiva Rudnik premoga Hrastnik. V istem mandatnem obdobju pa je bil tudi član upravnega odbora. Od vse prezgodaj preminulih tovarišev Antona Repšeta in Le- Umrl je član kolektiva, delovni tovariš, naš prijatelj. Nevidna sila je segla med nas in si izbrala žrtev tam, kjer tega ni nihče pričakoval. V nemi grozi nam je stisnilo srca v hladu med življenjem in smrtjo, v nas se je vselila bolečina, ki ne mine. Kadrovske vesti V času od 1. aprila do 30. aprila 1975, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Funkl Jožefa, čistilka; Kosec Peter, kopač; Glavaš Anton, vozač; Kus Franc, vozač; Javornik Drago, zunanji delavec; Zdolec Venčeslav, vozač; Zajec Franc, vozač; Rotar Ciril II, elektrikar; Duvnjak Pejo, vozač; Alauf Vinko, kopač; Flajs Vojko, strugar. opolda Krmelja, smo se poslovili v petek, dne 18. aprila 1975 na pokopališču v Šentjanžu, od Zdravka Cvetkoviča pa v soboto, dne 19. aprila 1975 na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Dobre, vestne in marljive tovariše bomo ohranili v trajnem spominu. M. B. Umrl je Ferdo Škrinar, vsi smo mu rekli Nande. Bil je vodja skladišča elektro delavnice TOZD Elektrostrojne delavnice. Omahnil je pri delu in sredi dela, po njem je ostalo še nešteto drobnih in velikih stvari, ki ne bodo nikoli dokončane. Pokojni Nande je prišel v ko- lektiv pred 28 leti in je bil 8 let skladiščnik v glavnem skladišču, pred 20 leti pa je prevzel mesto vodje skladišča v Elektro delavnici. Čeprav se je pri tem usmeril v njemu dote-daj neznano stroko, je v kratkem času postal neprecenljiv sodelavec pri izvajanju delovnih nalog kolektiva elektro delavnice. Svoje zaupanje so mu sodelavci izkazovali med drugim tudi s tem, da so ga pogosto izvolili kot svojega zastopnika v raznih organih upravljanja. V njegovo skromno pisarno smo prihajali, kadar smo potrebovali njegovo strokovno sodelovanje, pogosto pa tudi takrat, kadar smo želeli dobiti njegovo mnenje o reševanju raznih osebnih in kolektivnih problemov. Bil je tak, da sodelovanja ni znal odreči, čeprav še je moral pri tem velikokrat odreči svojemu prostemu času. Nikoli ni pričakoval in ne sprejemal protiuslug za storjena dela. Razdajal se je široko brez zadržkov in pogojev. Tak je bil in tak bo ostal v naših spominih. Jože škrinar Odšli: Dolanc Ivan, kopač — upokojen; Gračner Martin, kopač — upokojen; Medvešek Mirko, kopač — upokojen, Povhe Peter, kopač — upokojen; Zavrl Franc, kopač — upokojen; Kovač Vojka, ekonomski tehnik — sporazumna prekinitev; Krajnc Štefan, kopač — v zapor; Cvetkovič Zdravko, kopač — smrtna nezgoda; Krmelj Leopold, kopač — smrtna nezg.; Repše Anton II, kop. pomočnik — smrtna nezg.; Eminovič Ju-suf, vozač — samovoljna prekinitev; Kus Franc, vozač — samovoljna prekinitev; Zdolec Venčeslav, vozač — samovoljna prekinitev; Kupec Stanko, kopač — samovoljna prekinitev; Kovač Alojz III, kovinostrugar — JLA; Sotošek Drago, pom. elektrikar — JLA; Cešnovar Marjan, kopač — samovoljna prekinitev; Habrun Slavko, vozač — samovoljna prekinitev; Lamovšek Jože, kop. pomočnik — samovoljna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Strok Željko, vozač; Pomper Ivan, kovinar; Babič Lazar, kop. pomočnik; Pajk Jože, vozač; Vrabič Karel, kop. pomočnik; Kozel Maksimiljan, kopač; Jer-še Ivan, kopač. Odšli: Koprivc Alojz, strež. kom-pres. — upokojen; Jerše Ivan, kopač — samovoljna prekinitev; Grivec Jože, kopač — upokojen; Dolenc Franc, elektrikar — umrl; Marušič Ivo, kopač — porazumna prekinitev; Mak Nande - zadnji Srečno! Jože, kopač — samovoljna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Drolc Boris, posl. z vrač; Rep Bojan, strež. z vrač; Završnik Božo, šofer; Halilovič Salko, kop. pomočnik; Beja Anton, vozač; Dadanovič Refik, strež. zvrač.; Završnik Drago, kovinar; Gracar Cveto, ključavničar; Omerovič Muhidin, zunanji delavec; Glavaš Niko, vozač; Gradišek Matevž, kopač. Odšli: Režun Franc, progar — sporazumna prikinitev; Gradišek Matevž, kopač — izključen; Tadič Franjo, vozač — samovoljna prekinitev; Miljevič Nenad, vozač — JLA. TOZD SEPARACIJA Sprejeti: Ljubi Željko, pom. del.; Mark Dušan, pom. del. Odšli: Zagorc Branko, pomožni delavec — JLA. Novi predpisi Zakon o zveznih blagovnih rezervah (Uradni list SFRJ, št. 14-167/75) Zvezne blagovne rezerve so namenjene za zagotavljanje potreb države v vojni in ob drugih izrednih razmerah ter za zagotavljanje stabilnosti trga ob večjih motnjah na trgu. Ustvarjajo in uporabljajo se TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST Sprejeti: Ikanovič Ibrahim, vozač; Dedič Saban, vozač; Doberšek Franc, vozač; Podbukovšek Franc, vozač; Petrovič Ante, šofer; Marko Rudolf, vozač; Mujič Sulejman, avtomehanik, Golob Rajko, vozač; Sošter Marjan, kopač; Mazalovič Še-fik, vozač; Ibrahimevič Musta-fa, kopač; Roglič Bojan, avtomehanik; Semič Martin, vozač; Grah Drago, vozač; Rogovnik Stane, kopač; Kostanjšek Otelo, vozač; Gole Peter, vozač. Odšli: Oblak Božidar, elektrikar — sporazumna prekinitev; Mernik Franc, kopač — sporazumna prekinitev; Gračner Janez, vozač — sporazumna prekinitev; Vidmar Jože, vozač — sporazumna prekinitev; Stojanovič Dragan, vozač — sporazumna prekinitev; Krajičič Dimitrije, kopač — sporazumna prekinitev; Kovač Uroš, vozač — sporazumna prekinitev. skladu s smernicami, določenimi v družbenem planu Jugoslavije, smernicami za obrambo Jugoslavije ter v skladu z drugimi akti Skupščine SFRJ in Zveznega izvršnega sveta. Blago, ki sestavlja zvezne blagovne rezerve, finančna sredstva, skladišča, oprema v skladiščih ter druga oprema so družbena lastnina. Subjekta pravic, obveznosti in odgovornosti glede zveznih blagovnih rezerv sta Zvezna direkcija za rezerve živil in Zvezna direkcija za rezerve in-drustrijskih izdelkov. TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE Sprejeti: Franko Franc, ključavničar; Logar Jože, strugar; Kapi Anton, strugar; Jurečič Milan, ključavničar; Butara Dušan, pom. delavec. Odšli: Zelenšek Zmago, pom. delavec — JLA; Skrinar Ferdo, skladiščnik — smrtna nezgoda. TOZD AVTOPREVOZ »ZASAVJE« Sprejeti: Poglajen Ivan, avtoelektrikar. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Sprejeti: Prašnikar Mirko, kopač. Odšli: Savšek Martin, kopač — upokojen. SKUPNE SLUŽBE Sprejeti: Hanžekovič Justina, sklad, manipulant; Senčar Martin, sklad, manipulant. Odšli: Fele Alojz, lesni delavec—JLA. Vladimir Sihur Zvezne blagovne rezerve so stalne blagovne rezerve in tržne blagovne rezerve. Stalne blagovne rezerve sestavljajo kmetijski pridelki in druga živila, industrijski izdelki, surovine in drug reprodukcijski material. Uporabljajo se za kritje potreb države ob vojni ter za preprečevanje oziroma odpravljanje motenj, ki jih utegnejo v gospodarstvu ali na drugih področjih družbenega življenja povzročiti ali so jih povzročile izredne razmere v državi ali izven nje. Tržne blagovne rezerve sestavljajo osnovna živila, osnovni industrijski izdelki, drugi važnejši izdelki in surovine ter drugi materiali za proizvodnjo živil in industrijskih izdelkov. Uporabljajo se za intervencije, s katerimi se zagotavljajo stabilna razmerja na trgu in izvaja določena politika cen, kadar nastopajo ali utegnejo nastopati večje motnje na trgu. Zakon obravnava še poslovanje z zveznimi blagovnimi rezervami, sredstva za ustvarjanje in uporabo zveznih blagovnih rezerv ter vsebuje tudi kazenske določbe. Gradnja novega dimnika pri Termoelektrarni Trbovlje napreduje v skladu z načrtom. Posnetek kaže stanje 29. aprila 1975. Sedaj je dimnik že mnogo višji. (Foto inž. A. Bregant) Družbeni dogovor o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS,'št. 7-298/75) Družbeni dogovor temelji na resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 in na zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sklenili so ga izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, mesta Ljubljane, skupnost obalnih občin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Podpisniki so se dogovorili, da bo rast splošne porabe v letu 1975 v republiki zaostajala za rastjo družbenega proizvoda v letu 1975 za 6 °/o. Zavezali so sfe, da bodo z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi racionalno gospodarili in varčevali pri vseh oblikah splošne porabe. V občinskih proračunih za leto 1975 se zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, v skladu z možnostmi pa tudi za komunalne in druge dejavnosti ter za kmetijstvo. Občine se zavezujejo, da z obstoječimi sredstvi v okviru dogovorjene porabe, ne bodo prevzemale novih obveznosti za posege v gospodarstvo. Obvezna razlaga tretjega odstavka 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74), po katerem so v 10-letno dobo imetniku stanovanjske pravice šteje delovna doba, dosežena pri katerikoli organizaciji združenega dela (Ur. list SRS, št. 8-325/75). Obvezna razlaga določbe zakona, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije, določa, da je treba tretji odstavek 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih razumeti tako, da imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe za stanovanje, ki ga je dobil od organizacije združene- ga dela kot stanodajalca, če je dopolnil 10 let delovne dobe v katerikoli organizaciji združenega dela ali v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu. Enako velja, če je dopolnil takšno delovno dobo izven Jugoslavije na delu, na katerega ga je poslala naša organizacija združenega dela in je v medsebojnem razmerju v združenem delu pri tej organizaciji. V to dobo pa se ne všteva delovna doba pridobljena z benefici-ranjem po posebnih predpisih. Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8-343/75). Uredba ureja posamezna razmerja s področja gospodarstva, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane pri izvrševanju zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 16/74). Gozdnogospodarski načrt sprejme organ upravljanja organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi, katere zajema načrt. Sprejeti gozdnogospodarski načrt območja in gozdnogospodarski načrt gospodarske enote potrdi republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Letni gozdnogospodarski načrt pa potrdi za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ. Uredba določa, da morajo biti gozdnogospodar- TOZD GRAM AT bo v kratkem pričel z rekonstrukcijo opekarne. Pred dnevi je prispel prvi del opreme za modernizacijo te proizvodne enote. (Foto inž. A. Bregant) ski in lovskogospodarski načrti med seboj usklajeni. Pri uskladitvi je treba upoštevati ohranjevanje in vzdrževanje pestre naravne sestave drevesnih in z drevjem poraslih osredkov v' gozdu ter ohranjevati in vzdrževati primerne vrste divjadi in njihovega staleža v gozdovih. Pri nameravanih graditvah javnih cest, gozdnih cest, daljnovodov, žičnic, smučišč in drugih objektov v gozdu, mora možnost poseganja v gozd ugotoviti za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ po poprejšnjem mnenju pristojne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. V gozdu se lahko seka na golo samo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu, ali če za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izda dovoljenje ali nalog za tako sečnjo. Paše domače živine (razen koz in konj) se lahko izjemoma in začasno dovoli le v gozdovih, v katerih se je do uveljavitve te uredbe že paslo in če bi takošnja odprava paše povzročila zmanjšanje števila te živine. Dovoljenje izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ. Steljo, listje in mah je dovoljeno pridobivati le s kolobarjenjem in če to ni škodljivo " za gozdno mladje. V gozdu ali v varnostnem pasu petdesetih metrov je prepovedano netiti ogenj. Kot naravni spomenik se lahko v gozdu zavarujejo posamezna drevesa ali skupine dreves zaradi značilnih oblik, izredne debeline ali redkosti ali svoje zgodovine, ali če imajo poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen. Poleg teh so vsa drevesa nad 120 cm premera v gozdovih v družbeni lastnini zavarovana kot naravni spomeniki. Gozdnogospodarska organizacija združenega dela mora označiti svoje gozdne ceste na obeh vhodih z opozorilnim napisom, da je cesta gozdna cesta in da jo drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Uredba vsebuje tudi kazenske določbe. Odlok o maksimalnih cenah za premog (Uradni list SFRJ, št. 18-233/75). Proizvajalne organizacije združenega dela — proizvajalci premoga smejo povečati svoje sedanje prodajne cene za vse vrste premoga ob nespremenjenih sedanjih prodajnih pogojih največ za 33 %. Proizvajalci premoga, ki so s termoelektrarnami sklenili dolgoročne pogodbe o preskrbova-nju s premogom in dinamiki njegove dobave, lahko premog prodajajo po cenah iz takih pogodb, s pristavkom, da cene ne smejo biti podlaga za povečanje cen električne energije. Navodilo o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Ur. list SRS, št. 9-400/75). Navodilo našteva devet vrst čistilnih objektov in čistilnih naprav za vodo ter štiri vrste čistilnih naprav za zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Družbeni dogovor o uskladitvi pokojnin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 9-403/75) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo v letu 1975 pri uskladitvi pokojnin, upoštevajoč gibanje življenjskih stroškov in porast družbene produktivnosti dela v letu 1974 v primerjavi z letom 1973, pokojnine povečale v povprečju za odstotek, s katerim so se v letu 1974 povečali minimalni osebni dohodki na zaposlenega. Sklep o uskladitvi pokojnin (Uradni list, SRS, št. 9-404/75). Zneski pokojnin, določeni s sklepom o povečanju pokojnin, se v letu 1975 povečajo še za 5 °/o. Sklep o mejnem znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov (Uradni list SRS, št. 9-405/75). Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1975 določi na 1.358 din. Sklep o določitvi višine enkratnega prispevka za rekreacijo (Uradni list SRS, št. 9-407/75). Enkratni prispevek za rekreacijo v letu 1975 znaša 340 din in gre tistim uživalcem pokojnin, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. junija 1975. Sklep o dopolnitvi sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja Skupina rudarjev pri popravilu objemk za TH podporje v jami Dol. (Foto inž. A. Bregant) pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 10-518/75). Pri ugotavljanju upravičenosti do, otroškega dodatka se v celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada ne upošteva: — osebni dohodek od dela preko polnega delovnega časa po 27. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci; — dohodek za nočno delo; — povečanje osebnega dohodka obračunano za delo na dan državnega praznika; — nagrada ob delovnem jubileju; — odpravnina ob odhodu v pokoj; — štipendija, vajenska nagrada; — dohodek od inovacij. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega ljubljenega moža in očeta ANTONA REPŠETA, rudarja, se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje. Tovarišem, prijateljem, ki ste bili z njim v najtežjih trenutkih brez moči, prisrčna hvala, prisrčna hvala tudi kolektivu rudnika Hrastnik, kakor tudi celotni delovni organizaciji Zasavskih premogovnikov Trbovlje za vzorno organizacijo pogreba, za številno udeležbo in za vso izkazano pomoč. Rudarski godbi in moškemu pevskemu zboru Svobode I iz Hrastnika za zaigrane in zapete žalostinke lepa hvala, enako tudi tovarišu Alojzu Pavčniku, dipl. inž. rud., za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči — žena Martina, otroci — Tonček, Alenka in Boža. Mali leksikon samoupravljanja NARODNI DOHODEK Novoustvar j eni del vrednosti družbenega proizvoda, predstavlja vrednost količine blaga in proizvodnih uslug, ki jo družba ostvari v enem letu in ki služi za zadovoljitev potreb družbe v tem letu, ne da bi se pri tem izkoriščevalo obstoječe bogastvo. Ostvarja se v vseh proizvodnih dejavnostih, vključno s prometom in trgovino, kakor tudi v vseh sektorjih lastništva. Narodni dohodek je sestavljen iz sklada osebnih dohodkov in presežnega dela (akumulacija in skladi). Pri postavljanju mlaja za letošnji praznik dela 1. maja 1975 na dvorišču TOZD Rudnik premoga Trbovlje, so se poslužili tudi mehanizacije. (Foto in h A. Bregant) NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Investicije v družbeni standard, vlaganje sredstev v negospodarske, vendar družbeno koristne dejavnosti: v prosveto in kulturo, socialno skrbstvo in zavarovanje, narodno zdravje, upravne in stanovanjske zgradbe, komunalne službe itd. Pri nas se razvrščajo v tri skupine: v stanovanj sko-komunalno dejavnost in ostalo. Za nekatere investicije je težko določiti, ali gredo v gospodarske ali v negospodarske namene, ker obenem služijo za gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Na primer, v kmetijstvu služi uvajanje elektrike predvsem za dvig standarda, vendar se uporablja tudi za hlevsko živinorejo; hiša v kmetijskem gospodarstvu je včasih poleg stanovanja, tudi gospodarsko poslopje. ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Organizacija industrijske proizvodnje, ki omogoča, da se odvisno od stopnje tehnike in razpoložljive sile in z gledišča družbene koristnosti in rentabilnosti, sredstva za proizvodnjo naj rentabilne j e izkoristijo. Osnovne organizacij sko-proiz-vodne oblike so: koncentracija, specializacija, kooperacija in kombiniranje. V kapitalizmu: razvoj organizacij sko-proizvodnih oblik v industriji ima značaj stihije in protislovij in je povezan z ja-čanjem monopola, povečanjem eksploatacije delavskega razreda in jačanjem protislovij med družbenim značajem proizvodnje in raznimi oblikami privatnega prisvajanja. V naj razvitejših kapitalističnih državah je več specializiranih podjetij in kombinatov, za katere je značilna visoka stopnja tehnike in organizacije proizvodnje; poleg teh pa je na tisoče zaostalih podjetih univerzalnega tipa. V socializmu: razvoj navedenih organizacij sko-proizvodnih oblik ima planski karakter. Stalni porast in izpopolnjevani socialistične proizvodnje na podlagi višje tehnike je neločljivo povezano z izpopolnjevanjem organizacijskih oblik družbene proizvodnje, to izpopolnjevanje pa je važen pogoj za razvoj tehnike, masovne proizvodnje in blagostanja naroda. Velika in racionalno specializirana podjetja in kombinati omogočajo uspešno uvajanje moderne tehnike, kompleksne mehanizacije, avtomatizacije in napredne tehnologije. Izpopolnjevanje organizacijskih oblik družbene proizvodnje omogoča stalni porast produktivnosti družbenega dela. Nekaj o računalništvu Naša delovna oragnizacija že dalj časa obdeluje določene podatke preko računalnika. Z marcem so bili tudi osebni dohodki za TOZD Rudarski šolski center in skupne službe že avtomatsko obdelani preko računalnika, čeprav ne lastnega. Po statističnih podatkih iz leta 1972, je v Jugoslaviji instaliranih približno 300 računalnikov, pri čemer pa seveda niso všteti razni mehanografski stroji in namizni ali žepni kalkulatorji. Okrog 30 °/o računalnikov je v naši republiki, kar kaže da število računalnikov oziroma njih gostota, pri nas ne zaostaja za zahodnoevropsko ravnijo. Večinoma so delovne organizacije pri nas nabavljale računalnike srednje velikosti, in sicer pri večjem številu raznih dobaviteljev oziroma tvrdk, zaostajala pa je vzgoja kadrov, zato že nekaj let ugotavljamo hudo pomanjkanje izšolanih delavcev za računalniške potrebe. V Sloveniji primanjkuje po približni oceni od 1.500 do 2.000 izšolanih organizatorjev in programerjev. Tako pomanjkanje kakovostnih kadrov, se kaže v sorazmerju z nizkim izkoriščanjem velikega števila računal- nikov. Zavoljo splošnega nepoznavanja problematike avtomatske obdelave podatkov, v mnogih delovnih organizacijah mislijo, da so problem posodabljanja poslovanja v glavnem rešili že s tem, ko nabavijo moderno računalniško opremo, pri čemer pa zanemarjajo organizacij sko-kadrovska vprašanja kot predpogoj za uspešno uveljavljanje nove tehnologije upravljanja. Računalnik lahko uporabljamo kot sredstvo za masovno obdelavo podatkov na komercial-no-administrativnem področju, nadalje kot orodje za pretehtane poslovne odločitve organov upravljanja in vodstvenih organov ter kot pripomoček za tehnične in znastvene proračune. Že pred leti se je zaradi teh ugotovitev rodila ideja o ustanovitvi večjega računskega centra, ki naj združuje sodobno opremo in ustrezno število visoko kvalificiranih ljudi, da bi s tem pokrili pomanjkanje večjega računalnika v Sloveniji. Tudi majhnim porabnikom, ki niso v stanju niti nimajo potrebe po nabavi lastnega računalnika, bi nudili dovolj sposoben sistem. Tako je ta ideja dobila tla in maja 1972 so v Ljubljani instalirali velik računalnik Cyber 70 pri Republiškem računskem centru. Sedaj ima RRC že 12 partnerjev, obratuje pa v treh izmenah, od maja letos dalje pa dela neprekinjeno tudi ob sobotah in nedeljah. Pokazala se je ekonomska upravičenost velikega stroja in združitev sredstev za nabavo. Že v letu 1976 bodo nabavili drug računalnik in s tem povečali svoje zmogljivosti za okrog 160 % pri le 60-% večjih stroških. Analize in dosedanje izkušnje dokazujejo potrebe in smotrnost koncentracije in koordinacije nabavljanja ter izkoriščanja človeških in strojnih zmogljivosti. Le tako bomo lahko uspešno uresničevali projekte dolgoročnega razvoja računalništva pri nas, pri katerem bi zajeli tudi poenotenje organizacije avtomatske obdelave podatkov, standardizacijo, izmenjavo programov, usklajeno zajemanje podatkov, skupna vlaganja in skupno reševanje kadrovskih problemov. Republiški računski center - RRC je samostojna enota pri institutu Jožef Štefan v Ljubljani. Vodi ga poslovni odbor poslovnih partnerjev. Osnovna dejavnost centra je nudenje strojnih zmogljivosti, to je računalniškega časa, medtem ko so poslovni partnerji sami ustanovili svoje programerske in organizacijske skupine. Dosedanje delo centra je potrdilo upravičenost njegove ustanovitve v letu 1968. Tine Lenarčič Ob skorajšnji 30-letnici. Dne 24. 8. 1946, je mladinski pevski zbor Titovi Črni pionirji iz Trbovelj, zapel maršalu Titu na Bledu. Zbor je takrat vodil zborovodja Rudi Dolničar. Krvodajalska akcija Sedmega marca 1975 so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Flis Jože 6-krat, Pliberšek Stanislav 18-krat, Zupančič Alojz 6-krat. b) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Polanec Anton 20-krat, Grobelj šek Ludvik 9-krat, Mali Ivan 5-krat, Obolnar Slavko 14-krat, Palčič Rudi 19-krat. Štirinajsetga marca 1975 so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Jerman Milan 10-krat, Potokar Jože 10-krat, Potočnik Jože 13-krat. b )iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Lebeničnik Ivan 16-krat. Enaindvajsetega marca so podelili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik: Draksler Milan 4-krat, Drnovšek Jože 4-krat, Medvešek Jože 6-krat, Žibret Tomo 6-krat, Detič Pavel 6-krat, Gaberšek Peter 12-krat, Kirn Milan 2-krat. Osemindvajsetega marca 1975 so podarili kri naslednji naši sodelavci: i a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: ( Uršič Albert 3-krat, Bregar Dušan 2-krat, Pongrašič Božo 2-krat, Kreže Vid 6-krat, Glavan Ivan 2-krat, Kos Herman 15-krat, Laznik Franc 9-krat, Sadušek Milan 18-krat, Fijačko Jurij 12-krat. b) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Bregar Rudi 1-krat, Rozman Jože 1-krat, Amigoni Franc 2-krat, Kol j op Alojz 5-krat, Taš-kar Boris 2-krat, Zajc Vladimir 4-krat, Kodra Vinko 1-krat. Četrtega aprila so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Sotlar Milan 14-krat, Lapor-šek Mirko 6-krat, Samastur Stanko 9-krat. b) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Benko Peter 13-krat, Zorko Andrej 5-krat. Enajstega aprila so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Hudarin Franc 18-krat. b) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Grden Ivan 7-krat, Juvan Franc 7-krat, Borišek Miroslav 1-krat, Dolinar Jože 9-krat, Ilič Ludvik 13-krat. Osemnajstega aprila so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Rožič Božo 11-krat, Potokar Jože 11-krat, Škof Anton 10-krat, Belak Franc 8-krat, Starina Jože 7-krat, Obrovnik Srečko 9-krat, Borovšak Anton 3-krat, Matko Ivan 4-krat, Mo-toh Drago 16-krat. b) iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik: Catič Safet 2-krat, Kajtna Karel 10-krat, Vuga Ludvik 1-krat, Rupnik Alojz 7-krat, Klenovšek Srečko 7-krat, Zakov-šek Karel 13-krat. c) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje: Magdič Feliks 12-krat, Leben Stanko 1-krat, Jontez Jože 5-krat. Petindvajsetega aprila so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Podlesnik Franc 6-krat, Jeler Stanko 11-krat, Laporšek Miran, Ričko Viki 5-krat, Samastur Stanko, Dolenc Slavko 6-krat, Cestnik Janez 7-krat, Ce-rinšek Milan 3-krat, Cestnik Jože 14-krat, Zidar Franc 8-krat. Vsem krvodajalcem izrekamo vse priznanje z željo, da bi tudi v bodoče sodelovali pri tem humanem delu oziroma akciji! V nekaj vrstah DELEGATI SO ZASEDALI Dne 9. aprila 1975 je potekalo drugo zasedanje zbora delegatov združenja TOZD energetike. Udeležilo se ga je 37 delegatov, ki so zastopali 61 TOZD s področja energetike SR Slovenije. Tudi s strani TOZD ZPT so se udeležili tega zasedanja nekateri delegati. Na zboru so razpravljali poleg običajnih zadev še o posameznih integracijskih tvorbah in povezovalnih akcijah na področju energetike o zaključnem računu GZS za leto 1974, o finančnem načrtu in določitvi stopnje za obračunavanje prispevka za skupne potrebe GZS za leto 1975, nadalje o stopnji in prispevku za potrebe združenja TOZD energetike za leto 1975, nekaterih kadrovskih vprašanjih ipd. Med drugim so obravnavali tudi vprašanje pokrivanja razlike med proizvodnimi stroški in prodajno ceno premoga za TOZD Rudnik premoga Zagroje, ker tudi po zadnji podražitvi premoga še vedno posluje z izgubo. Zbor je bil mnenja, da je vprašanje pokrivanja izgube v takih premogovnikih potrebno obravnavati diferencialno in rešiti na drug ustrezni način. Pri obravnava- nju kadrovsknh vprašanj je bil naš sodelavec, vodja projektivnega oddelka v sektorju tehniške priprave v skupnih službah, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., izvoljen kot namestnik koordinacijski odbor za kompleksni transport. PRIZNANJE MIHI MARINKU IN FRANCU LESKOŠKU Dne 14. marca 1.1. je predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher na posebni slavnosti v vili Podrožnik v Ljubljani izročil odlikovanje jugoslovanske velike zvezde Mihi Marinku in Francu Leskošku. S tem odlikovanjem je predsednik SFRJ Josip Broz Tito odlikoval oba tovariša za dolgoletno revolucionarno delo in posebne zasluge pri izgradnji SFRJ, za razvijanje in' krepitev zavesti naših občanov v boju za svobodo in neodvisnost naše države in pomemben doprinos njene politike miru, prijateljstva in sodelovanje z drugimi državami. Ob izročitvi tega odlikovanja je imel Sergej Kraigher daljši govor, v katerem je osvetlil dejavnost obeh revolucionarjev v njunem dolgem življenju in dolgi dobi revolucionarnega dela. Izročitvi odlikovanja je prisostvovalo večje število javnih in političnih delavcev. Dne 15. maja smo v imenu vseh rudarjev in vsega kolektiva ter v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ZPT, čestitali tovarišu Mihi Marinku k podeljenemu priznanju. Pri tem smo poudarili, da si štejemo v posebno čast, da je visoko priznanje prejel tudi kot častni član našega kolektiva. UGOTOVITEV SDK V času od 14. do 23. aprila 1975 je SDK podružnica' Trbovlje, opravila po svojem inšpektorju pregled izvajanja investicijskih del pri TOZD ZPT, katerih vrednost presega 5 milijonov din, in sicer po stanju 31. marca 1975. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so bile pri nekaterih objektih ugotovljene prekoračitve zneskov po investicijskem programu. O teh ugotovitvah so bili 8. maja seznanjeni predsedniki delavskih svetov in samoupravnih delavskih kontrol ter direktorji vseh prizadetih TOZD, predsednik delavskega sveta ZPT, pomočnik generalnega direktorja ZPT ter področni vodja sektorja pri skupnih službah. Žreb je odločil Uredništvo glasila Srečno je prejelo do odrejenega roka, to je do vključno 7. maja 1975, na objavljeno križanko ob prvem maju 1975, v številki 4/75, skupno 18 rešitev. Od teh je bilo 9 pravilnih, ostale so bile nepravilno rešene. Od pravilno rešenih je žreb naklonil razpisane knjižne nagrade, naslednjim reševalcem: I. nagrada: Marjanca Lapornik, Operkarna 8, 61420 Trbovlje. II. nagrada: Tjaša Casagran-de, Levstikova 4, 61410 Zagorje. III. nagrada: Jože Goršek, Ojstro 33, 61420 Trbovlje. Nagrajencem bomo poslali knjige po pošti. Tine Lenarčič REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V glasilu Srečno številka 4/75 smo objavili nagradno Prvomajsko križanko. Pravilne rešitve so: VODORAVNO: Trideset, prezir, LR, let svobode, šota, odiranje, žep, ike, raja, ' ikra, borat, trani, viva, amonal, ai, prepir, oktroa, RTH, salama, stropnik, eliot, au, Diana, sram, niobij, VK, nahod, DD, En, Haag, limita, vdab, zloglasnost, kolo, lavina, tatrman, kij, Irena, gib, Terezija, jeza, raketar, vinar, od, baraba, srna, smaragd, astenik, BH, KE, oslič, komutator, ato, tana, ribi, rov, Lesnina, bela stena, Praga, skeč, anet. NAVPIČNO: ŠIBA, SD, HELIJ, SKALP, LOKOMOTIVA, AREOMETER, PETEROKRAKA ZVEZDA, OSA, TRTA, ANTON, GLINA, RO, NG, RES, TARPAN, ONA, BASTIA, IZVOR, LON, ALGA, RAGLAN, DIODA, AISHIL, GARDINA, ERBIJ, KRAMATI-KA, CA, S, ORATAR, ADIS ABEBA, ELDA, RITEM, TNT, TASK, BS, TRENTA, HL, AORTA, TOREK, JAN, IND, SMER, EMILE, ELIPSOID, TAR, SNUBAČ, RATO, NEVRITIS, ŽIVEL, BEVK, ZINKA, TA, EKIPA, INDOKINA, TREN, PRVI, MAJ, ALIJA, BOONE, AARAU, BOJAR, HRVAT. Humor in anekdote Na svetu res ni pravice, več ima več dobi, je zadnjič potožil majhen vrtičkar, ko je bilo tako pomanjkanje snega. »Poglej, kake malo snega imam na vrtu, sosed pa, ki ima velik grunt, ga ima pa toliko več.« .□□□□□□□ »Kaj imate?« je vprašal mlad zdravnik starejšega knapa v ambulanti. »Čimer pa kuhinjo,« je ta hitro odgovoril. »Ne to, kaj vam manjka?« »Ja, kopalnico pa stranišče bi še rad!« Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Koline Emil, dipl. inž. rud., Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. mi\, Oberžan Janez, Pikš Anton, šum Anton, Šuštar Miro. Odgovorni urednik: Kohne Emi! dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Lenarčič Tir.e. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.