12 NAšIH KOMUN KONČANI SO ZBORI VOLIVCEV MOZIRSKE OBCiNE . DOBRI PREDLOGI Pred dnevi so v mozirski občini končali z delom zbori volivcev. Bi­ lo jih je dvajset in so- zelo lepo uspeli. Nič slabši niso bili tudi zbo­ ri volivcev proizvajalcev, ki so jih letos prvič sklicali. Volivci so raz­ pravljali o predlogu petletnega per­ spektivnega programa gospodarske­ ga razvoja občine in o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961. Pokazalo se je, da so se volivci zavedali resnosti razpravlja­ nja, kajti planom so dodali vrsto svojih predlogov. Volivci v Rečici ob Savinji so naj­ več razpravljali o ureditvi brezpraš- nega. cestišča in zato predlagali, da bi naj občinski ljudski odbor v pla­ nu predvidel za to cesto, ki je veli­ kega pomena za vso občino, več sredstev. Najbolj razveseljivo pa je to, da bodo tudi sami izvedli široko akcijo med prebivalstvom za zbira­ nje sredstev za ureditev ceste. Tudi v Gornjem gradu so se loti­ li ceste. Menili so, da bi bilo treba v letošnji družbeni plan vnesti gradnjo gozdne ceste v Kotlje, kar bi omogočilo nadaljnjo eksploataci- jo gozdov in ugodnejše spravljanje lesa. Po številu udeležencev je najbo­ lje uspel zbor volivcev v Smartnem ob Dreti. Pa tudi pri predlogih niso zaostajali za drugimi kraji. Po nji­ hovem mnenju, bi moral občinski ljudski odbor zagotoviti nekaj sred­ stev za ureditev vodovoda, ker vseh prebivalci sami res ne morejo zbra­ ti. Hkrati pa so poudarili, da naj občinski ljudski odbor tudi čimprej uredi vprašanje regresiranja prevo­ zov otrok v šolo. O otrocih so spregovorili tudi v Lučah. Predlagali so namreč, naj bi v perspektivni program gospodar­ skega razvoja občine vnesli dogra­ ditev osemletke, nadalje ureditev kanalizacije in gradnjo nekaterih važnejših gozdnih cest. Za šolo na Konjskem vrhu pa so menili, da naj bi jo dogradili še letos. Ko so raz­ pravljali o pouku na podružnični šo­ li v Podvolovjeku, ki so ga lani uki­ nili zaradi pomanjkanja učiteljev, so tudi zahtevali, da naj se v letoš­ njem letu obnovi. Elektrifikacijo Crete sta predlaga­ la kar dva zbora volivcev — v Na­ zarju in Kokarju. V Kokarju so po­ tem tudi še menili, da je za ureja­ nje Drete in Savinje predvideno pre­ malo sredstev, v Nazarju pa so za­ htevali, da uredijo razsvetljavo, o kateri govorijo že več let. Zelo živahna je bila razprava na zboru volivcev v »Ljubnem ob Savi­ nji. Splošni zbor volivcev in tudi zbor volivcev proizvajalcev sta predlagala, da je treba vnesti v družbeni plan zagotovitev investi­ cijskih sredstev za rekonstrukcijo opekarne v Radmirju. Po rekon­ strukciji bi v glavnem lahko krili vse potrebe po opeki v občini, za­ poslili pa bi lahko tudi okrog petde­ set novih delavcev. Problem zapo­ slovanja delovne sile bi delno reši­ li tudi z razširitvijo lesne industri­ je Nazarje, kar bi omogočilo zapo­ slitev mnogim delavcem. Govorili so še o gradnji stanovanj, o trgov­ skih lokalih, povečanju turizma v občini itd. Izredno važnega problema so se lotili tudi volivci iz Nove Štifte. V Zadrečki dolmi nekoliko nazaduje razvoj gospodarstva. Zato so meni­ li, da bi bilo prav, če bi večja pod­ jetja drugih krajev tu ustanavljala svoje obrate. Od tod se delavci namreč vozijo zelo daleč na delo. celo v ljubljanski Li.tostroj. Zbori volivcev so bili zelo plod­ ni. O vseh predlogih je pred dnevi že razpravljal svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega od­ bora. Večino predlogov so lahko vskladili z možnostmi, druge pa bo­ do predlagali občinskemu ljudske­ mu odboru. -er ŠOLA MLADIH LJUDI V Celju že nekaj mesecev dela mladinska večerna politič­ na šola. Ta oblika izobraževa­ nja mladine je za naše mesto že tradicionalna, saj je že .tret­ ja po vrsti. Ker pa dela po no­ vem sistemu in v skladu s pri­ poročili centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, smo poprosili upravnika tovariša Joška Plahutnika in še nekatere člane sveta šole, da nam nekaj povedo o njenem delu, sluša­ teljih in uspehih. »Najprej bi moral povedati« je začel tovariš Plahutnik, »da se šola precej razlikuje od prvih dveh. Le-ti sta imeli dva raz­ reda, v katerih smo ločili de- lavsko-kmečko in šolsko mladi­ no. Ko smo to nameravali tudi pri tej, so slušatelji sami pred­ lagali, da tega ne bi storili. In prav je tako. Mladosti ne mo­ remo ločevati na delavsko in kmečko in šolsko in kar zani­ ma šolsko mladino, zanima tu­ di delavsko. Doslej smo imeli že sedem predavanj in sedem razprav in pokazalo se je, ka­ ko prav smo storili. No, tudi svet šole imamo. Se­ stavljen je iz slušateljev, pred­ stavnikov delavske univerze — ki nam je v veliko pomoč — in članov občinskega komiteja mladine. Je nekakšno samo­ upravno telo in moramo pri­ znati, da je stik med upravo .šole in slušatelji znaj mnogo tesnejši. Našo šolo smo začeli že v decembru, pa smo jo mo­ rali zaradi nekaterih težav za nekaj časa prekiniti. Zato jo bomo tudi nekoliko pozno kon­ čali — šele v juniju, ko bomo slušatelje zbrali k zaključnim izpitom. To bo preizkušnja nji­ hovega znanja, pa tudi naših uspehov.« Tovariš Plahutnik nam je po­ tem povedal, da predavanja izbir-a delavska univerza in da zajemajo predvsem teme iz gospodarstva in samouprave, marksizma, mladinskega med­ narodnega gibanja itd. »Pri iz­ biri predavateljev je še vedno težko. Včasih se menda ne za­ vedajo, da predavajo mladim ljudem in svojega izvajanja ne prilagodijo mladosti. Kljub te­ mu pa je izbira predavanj in njihova kvaliteta dosti boljša kot je bila v prvih dveh poli­ tičnih šolah. Katera je bila naj­ boljša, ste vprašali? Po prizai devnosti in disciplini nedvomne prva — takrat je bila to nova oblika — po kvaliteti pa tretja, ker smo dobili že nekaj izku­ šenj.« Predvsem so dobre ure naših diskusij. V prvem delu sprašuje predavatelj, v drugem pa slušatelji.« Naš pomenek o slušateljih mladinske večerne politične šo­ le je postal prav živahen. Tako smo izvedeli, da so slušatelji predlagali, da bi ob letošnjem jubileju 20. obletnice vstaje obiskali kakšno vas, ki je zna­ na iz narodnoosvobodilne bor­ be in se tam pogovorili z mla­ dino o njihovem delu in izme­ njali izkušnje. Tako bi tudi oni skromno prispevali k velikemu praznovanju. Predsednik občinskega komi­ teja Ljudske mladine Janez Ko- vačič je povedal, da bo poli­ tična šola postala tradionalna oblika izobraževanja in da jo bodo organizirali tudi nasled­ nje leto. Razmišljajo pa tudi o možnostih, da bi šolo nekake združili ali nadaljevali s semi­ narji za mlade predavatelje ker slušatelji politične šole svo­ jega pridobljenega znanja brez takega seminarja ne bodo mogli posredovati drugim. Kljub temu, da mladinska politična šola dela v nekolike neprimernem času, ko je tudi po rednih šolah največ učenja lep« uspeva in junija bo vrste mladinske organizacije okrepi­ lo petdeset' mladih ljudi. Že v pripravah na štafeto mladosti Letošnja zvezna štafeta mladosti bo šla tudi čez celjski okraj. Na na­ še območje bo stopila na Kozjan­ skem, potem bo verjetno prenočila v Rogaški Slatini, naslednji dan pa bo krenila v rnariborski okraj. Celj­ ski okraj bo nato zopet prestopila v Velenju, nadaljevala pot proti Mo­ zirju in naprej. Mladina celjskega okraja se na ta veliki dogodek že pripravlja. Ker je gibanje štafete v okraju odvisno le od okrajnih prirediteljev in ker je določen le čas prevzema in oddaje štafete, nameravajo štafeto v centrih — Rogaška Slatina, Mozirje in Ve­ lenje — kar najbolj slovesno spre­ jeti. Mladina v teh centrih bo pri­ pravila pestre kulturno zabavne spo­ rede in štafeta se bo tu zadržala dalj časa. Naslednji dan pa bodo zato, ker bo štafeta lahko opremlje­ na tudi na primer s kolesi, nekoliko pohiteli. Republiška štafeta bo naš okraj prestopila pri Slovenskih Konjicah in bo verjetno prenočila v Celju, pot pa nadaljevala proti Rimskim Topli­ cam in ljubljanskemu okraju. Obširen program Aktiv LMS na gimnaziji v Celju je imel pred dnevi svoj prvi letošnji setanek šolskega komiteja, ki je se­ stavil delovni program za tekm.ova- nje, ki ga letos že drugič prireja občinski komite Ljudske mladine Program je obširen, zanimiv in ima delovni naslov »20-letnica ljudske vstaje«. Politično ideološka komisi­ ja je organizirala šolo za življenje in poživila delo v študijskem in marksističnem krožku. Kulturno-za- bavno življenje bo letos na gimna­ ziji zelo pestro. Poleg plesov in bri­ gadirskega večera bodo organizirali še PrešernoN-" teden. Večer borbenih pesmi in veliko akademijo v poča­ stitev Dneva mladosti. Športno dru­ štvo »Kajuh« pa bo vse priprave po­ svetilo letošnji otvoritvi športnega stadiona, ki bo dobil ime po narod­ nem heroju in bivšemu dijaku celj­ ske gimnazije Karlu Destovniku- Kajuhu. Njemu v spomin bodo po­ stavili tudi spomenik. Tako bo športni aktiv takrat pripravil šport­ ni teden, v katerem se bodo zvrsti- ^ la pestra tekmovanja v košarki, od-j bojki, atletiki in rokometu. Seveda pa bo tudi letos — to pot že tretjič-i — tek po mestnih ulicah »Baklada^' 61«. Na vsa ta tekmovanja bodo po-' vabili tekmovalne ekipe iz raznih krajev Slovenije in I^vatske. Program je dovolj obširen in de­ la bo dovolj. Z vsemi temi priredit­ vami bo celjska gimnazija dostojno proslavila 20-letnico vstaje. vrto Ob obletnici vstaje Osrednja proslava 20. obletnice revolucije bo za mozirsko občino 4. julija v Gornjem gradu, kjer je bil delj časa sedež IV. operativne cone. Poleg odkritja grobišča v Homu pri Gornjem gradu, bodo tudi improvi­ zirali napad na Gornji grad, občin­ ska odbora Zveze borcev in Zdru­ ženja vojaških vojnih invalidov pa bosta razvila svoj prapor. V spomin na prvo borbo Štajer­ skega bataljona na Creti bo 20. av­ gusta partizansko slavje. V poča­ stitev 22. julija bodo organizirali številne partizanske pohode, obiska­ li partizanske družine in jih obda­ rili. V tem času bodo tudi pri kra­ jevnih organizacijah Zveze borcev slavnostne proslave in akademije, kjer bodo podelili borcem, interni- rancem in vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni bxirbi, številna odlikovanja. Od 25. maja do 15. junija bodo v Lučah, Mozirju in Gornjem gradu tri večje razstave o narodnoosvobo­ dilni borbi, še prej pa bo 27. aprila — na dan ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije — v Mozirju slav­ nostna seja občinskega odbora So­ cialistične zveze. Omenjenim prireditvam se bodo pridružile tudi druge, s katerimi bo mozirska občina dostojno proslavila veliki jubilej. -er TEČAJ PRVE POMOČI Pred dnevi so v Lesičnem zaklju­ čili tečaj mladine za prvo pomoč Obiskovalo ga je 26 fantov in de­ klet, vodila pa ga je tovarišica Ade- la Rauter. Tečajniki v Lesičnem so bili prvi, ki so zaključili tak tečaj v šmarski občini. Seminarji za mladinslca vodstva Pred dnevi so na okrajnem komi­ teju Ljudske mladine razpravljali o novem sistemu dela okrajnega komiteja. Predsedniki komisij so pri­ pravili okvirne programe dela, ki jim bodo orientacija v letošnjem letu. Prva naloga vseh komisij okrajnega komiteja bo, da bodo utrdile pomožna telesa občinskih ko­ mitejev Ljudske mladine, kajti po­ kazalo se je, da ponekod o njih še vedno razpravljajo le načelno, točno odločenega področja dela pa zanje ne najdejo. Okrajni komite Ljudske mladine bo zato proti koncu tega meseca na Teharju organiziral dva seminarja za vodstva občinskih komitejev. Na prvem se bodo zbrali sekretarji, predsedniki komisij za delovne ak­ cije, društveno aktivnost, socialno ekonomskih komisij, na drugem pa predsedniki vseh ostalih komisij. Se­ minarja bosta trodnevna, temeljila pa bosta predvsem na razgovorih in izmenjavi medsebojnih izkušenj. Kmetijsko gospodarska zl)ornica Celje razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj srednja šolska izobrazba s prakso v ra­ čunovodstvu. — Prošnje dostavite na naslov Kmetijsko gospodarska zbornica Celje Cankarjeva l/I. O PETLETNEM PLANU OBCINE Te dni bodo pri vseh kraijevnih organizacijah Sociailistične zveze v Lašikem razširjene seje odborov, kjer bodlo razpravljali o perspek­ tivnem planu razvoja obaine La­ ško. Pred 'dnevi so o tem govorili že na plenarnih sejah obainsiksga odbora Socialistične zveze in ko- miiteja Zvezie komunistov, občin­ ski ljudski odbor pa bo o njem stklepal še ta mesec. OB DNEVU 2ENA V LAŠKEM V Laškem iso dan žena prosla­ vili piri vseh kraijevnih argaini- zacijah Socialiistične zveze delov­ nega Ijiuidstva. Ob tej prilild so pripravdli kuiltume isporede, naj­ starejše lin naij,prizadevnejše žene pa so pogostili in obdarili. PROSLAVILI SO DAN ŽENA Ob letošnjem praznovanju Dne­ va žena je bilo na področju kon- jižk.e občine več priredi(tev in pro­ slav. Skoraj v vsakem podjetju in ustanovi so pripravi'li za zaposle­ ne žene krajše prograime in jih obdarovali s prafctiičninrui darili. V Slov. Konjicah je bila posebna prireditev v okviiru Dneva žena. na kateri je med drugim nastopila kulturna sfcupina »Mirče Acov« iz Makedonije. OPIS, VZDRŽEVANJE IN OPREMA KOLESA Glavni deli kolesa so: okvir, vilice, vodilo (krmilo), sprednje in zadnje kolo, gonilni mehanizem, zavorni mehanizem, sedež in oprema. OKVIR je nosilno ogrodje kolesa. Iz­ delano je iz specialnih jeklenih cevi. Po izdelavi okvira so kolesa moška, ženska, otroška, eno- ali večsetležna in troko- lesa. VILICE so nataknjene in pričvrščene na prednji del okvira. Na vilice je pri­ trjeno SPREDNJE KOLO in VODILO KOLESA. Vodilo mora biti v vilicah tako pritrjeno, da z lahkoto obračamo spred­ nje kolo. Obroč s pnevmatiko, zračnico in ven­ tilom je pritrjen s vilicami na prednje kolo in sestavlja SPREDNJE KOLO. ZADNJE KOLO sestavljajo fl^broč s pnevmatiko, zračnico in ventilom, žbice in prosiotečno pesto ali torpedo. Pri- čvr.ščeno je na okvLr kolesa. GONILNI MEHANIZEM sestavljajo pe­ dala, gonilki, ziibato kolo, veriga in tor­ pedo. Pritisk kolesarja na pedala se spre­ minja preko gonfilk, zobaftega kolesa, verige in torpeda v vrtenje zadnjega ko­ lesa. Veriga je pri poganjanju kolesa najbolj obremenjena in jo moramo zato skrbno negovati. Veriga je sestavljena iz niza čvrstih in gibljivih sklepov. Spoj­ nica verige oziroma sklepov mnra biti vedno obrnjena nazaj. Kolo zaviramo s pritiskom noge na pedala v smeri, ki je nasprotna pogonu. Tako vkl.iučimo za­ vorni sistem torpeda, ki zavira zadnje kolo. Zaviranje ie lahko 'tudi mehanično in sicer na zadnie in sprednie kolo. V OPREMO KOLESA SODIJO: — iSorednja nebleščeča bela luč, ki mora biti nameščena in pritrjena tako. dn ni<»d voJnio ne spreminja smeri svet­ lobnih žarkov. — Zndnja rdeča luč. ki mora biti dob­ ro v"d"in vs»i nn varnostno razdaljo mo­ tornega vozila pri največji hitrosti, to ie na r.iizdalio okoli 100 m. Namesto rdeče luči imamo lahko rdečo steklo, rd kate­ rega se odbiia svetlo1)a ' žarometov nio- • -rnih vozil. Odb"ino steklo mora svet­ lobo zanesljivo odbiiati na razdaljo vsaj ' kMi 10« m. Rdf^čn Inč ali odbojno steklo m-^rata biti nameščena največ 70 cm vi­ soko. Pr-porofamo še odbojna stekla v peda­ lih, ki zaradi spreminiania položaja za­ nesli vo in vidno odbijajo svetlobo. Rdeča zadnja luč ali cdbojno steklo je varnostna luč, ki ji je zato treba po- sietit'- nnivečje Dozornrsti. — Zvonček mora imeti oster glas. — Ščitnik verige. — Elatniki nad sprednjim in zadnjim koles^fni. — Mreža na zadnjem kolesu pri žen­ skih kolesih. — Torišča z najnujnejšim rrodiem. \entJli, po«od» za mazanje, krpicami, le­ pilom itd. — Zračna tlaailka. — Sedež za otroka in .držalki za no­ ge. Pazimo, da so sedež in držalka pri­ merni otrokovi starosti. — Ključavnica za zaklepanje kolesa. VZDRŽEVANJE Ce se hočemo voziti varno, udobno in pi