118. Številka. Ljubljana, četrtek 23. maja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja v=tak dai, iivsomši pooadatfltl \m c'<<«va po pramici h, to-r vetja po poiti prolaman sa avstf o-ogerske deiolo za ceio leto 16 gld., t* pol leta H «>ld.r ■i» o« .t i leta 4 ghl, — Za LJlblj&ttO bral pobijanja aa dotfl ta noJ.o U>»o 18 fflcL, :% četrt leta 3 flld. 30 kr., r.a en mesec 1 flld. 10 kr.   Za poAiijanjo na lom ne računa 10 kr. aa nieaoo, 110 ke. u fiefci lota. — Za tujo tietelo toliko Teč, kohkur poatnina isnaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih iolah in za lijake ve1:1 cniiana oooa in aioor: El Ljubljano     fa&t krta 2 gld. 50 kr. pa polti projunuin r.a četrt leta 3 gid. — Za oznanila se plačuje od JttfiatOjpni MBtft-VffStil o kr., čo na ose*!enkrat tiska. 5 kr^ tw »e dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj ae    vole iraskVrafi. — Hokopisi *e no vračajo. — Ur od Bil t v o jo v Ljubljani v Frano Kohnanovej hiši §*. 3 „gleđaliska atolba". Opre vništvo, na katero  >ai M I »laftOV0fcQ0 poiiljati u*vofaur o r*kJ:;raaoije: r^ninila,    j, adrainivtrati /ne reči, je v „Narodi? i tiskarni" v Kol um novoj hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 22. maja. „Standard" je izvedel, da je shod evropskega kongresa T prvej polovici junija več kot verjeten.
„Times" pravi, da nij resnica, da bi britanska vlada svoj do/danji ugovor proti pošiljanju svojih zastopnikov na kongres, opustiti pripravljena bila.
Pariz 22. maja. Ruski generalni konzul Coumany, ki je bil v Peterburg poklican, odpotoval je tja. On ima kot prisvetnik Gorčakovu, ali kot drugi pooblaščenec ruski pri kongresu biti.
Kairo 22. maja. Štirje angleški parobrodi, z indijsko vojsko naloženi, prišli 80 v suečki kanal, a ker sta se dva slučaja kolere na njih pokazala, bili so parobrodi postavljeni v quarantaine.
Carigrad 21. maja. (Revolucija v Carigradu.) Nocoj je bil Ali Suavi-Efendi od onega človeka, ki je včeraj v palačo Oe-ragan udri, umorjen; potem je bil boj z vojaki in civilnimi ljudmi, 25 civilnih ljudij je bilo ubitih in ravno toliko ranjenih, tudi več vojakov je ubitih in ranjenih. Mnogo ljudij je bilo prijetih in v zapor dejanih.
Ilaz-sultan Murad pravi, da z včerajšnjo zaroto nij v nobenej zvezi. Vsled hišne preiskave pri Ali Suavi-Efendiju je še več ljudij v zapor dejanih. — Protivno vsem raznesenim govoricam se trdi, da je razsultan Murad zdaj v kiosku, ki spada k palači Thildiz-kiosk, rezidenci sultanovoj.
Vsled včerajšnje afere je bil minister za pomorstvo odstavljen, in Vessiin-paša za njegovega naslednika imenovan. Kdo
iai&iek.
Leon Brossv.
(Povest, poslovenil Fr. Kr.)
(Konec.) Jedilo in dvajseto poglavje.
Fernandez je veselja vsklikuil, ugledavši čoln tam, kjer ga je pustil.
Upanje mu jo pogum in moč dajalo, in čolo je letel kakor blisk po vodi, in v naslednjih trenutkih' je dospel Fernandez brez sape 4o šalupe. „Halo t" je vsklikuil odduhnivši Be, „©borožite se. Jaz sem hudobnežema na sledu, in vem kje da sta !tt Lejtenaut Strato je prišel iz kajite in nesel nekaj v roki ter spustil v zrak, pcgovorivši se s Fernandezom — bila je raketa. „Le pomirite se, sennor Fernandez in oddahnite se, da mi boste mogli vse natanko razložiti. To znamenje bode vse skupaj priklicalo, in kakor hitro bomo mogli, budemo
bode naslednik vojnega ministra, je še neznano. (Iz stilizacije tega telegrama je uže vidno, da je nepopoln, da manjka poročil o kakem uporu 20. t. m. v Carigradu.)
London 20. maja. V obeh zbornicah se je začela debata o vprašanji upo-rabljevanja indijske vojske zunaj Indije.
Dunaj 20. maja. „Pol. Corr." poroča : Cela rumunska armada se je naprej proti iztoku ob Karpatah pomeknila. — Itusi so v Ilodopskih gorah nekoliko te-peni bili. — Knez srbski je pomilostil na smrt obsojene zarotnike Topolske.
Stokholm 20. maja. Državni zbor je dovolil zahtevani kredit glede vseh onih priprav, ki se imajo narediti za brambo in vzdržanje ne vtralnosti. Minister vnanjih stvarij je rekel, da nij nobena oblast predloga storila, naj bi se baltiško morje smatralo kot „marc clausum" (zaprto morje); on upa, da se bode nevtralnost Švedske priznala tako, kakor leta 1854, ako se vojska začne.
Zatiranje svobode na Nemškem
Svet je jako prav sodil, ko je precej na prvi sluh o napadu polu oblazaelega pobalina Iliilla na nemškega cesarja, misel izgovoril kakor iz instinkta, da je mladi zločinec svojej stranki in svobodi sploh strašno slabo ustregel. Novice, katere zdaj prihajajo iz države „boga-bojazni in pobožne šege," iz (Jermanijo, obljubljene dežele Daših nemškutarskih prusija nov — glase ae vrlo čudno in novine tožijo ter jadikujejo. Videti je, da je višjim nemškim krogom, cesarju Vilhelmu in Bismarku ta atentat, kakor da bi ga b hi naročila, prav prišel. Onadva sta kuglo, ki nij cesarja zadela, hitro pobrala in jo bosta zulučila onej
pomagali," je dejal Strato. In ko je Fernandez videl, da se brez mož, koji so šli sledit, nič ne more zgoditi, bo potolaži. Lejtenant mu je prinesel kozarec vina in se pomenkoval z njim.
Ko se je Fernaadez neuoliko umiril, je ugledal čoln, ki se je naglo približeval šalupi in črez nekaj trenotkov je uže prišel k njej. „Kaj ste videli ali slišali, lejtenant Strato?" je Brossv hitro vprašal, rkaj novega od inalo-pridnežev, [ali od Karle V"
„Da, Fernandez ju je videl k ladiji iti, kojo je Karnar nalašč za to napraviti dal. Menim, da imamo priložnost jih sedaj ugrabiti. Kje so drugi vaši ljudjeVtt
nMenim, da blizu, — saj so res uže tu," čulo se je veslanje in kmalu se je prikazal drugi čoln.
„Ko smo se bližali Karnarjevi hiši, seje ta razpršila v zrak, kakor ste videli." — „Dobro," odgovori lejtenant Strato. — „Menini, da z
malej svobodi v srce, kolikor jo nemški narod še ima.
Najprej, pravijo nemški oficijozi, gre zoper delavsko stranko, socijalne demokrate. Uže je nova postava se sedmimi paragrafi narejena, ki določuje konfiskacije, razpodenja shodov, prepovedi in kazni, ki celo stranko izročuje policiji. Ker se pa ne da natanko določiti, kje se socijalistična načela začno in nehajo, ker je ono, kar ta postava zaznamuje kot „cilje, ki so protivni obstoječemu pravnemu ali naravnemu redu" — jako raztegljivo, in samovoljnemu razlaganju policijo podvrženo, jasno je, da je udarec namenjen občnej svobodi osobe sploh.
Zanimivo za nas, ki nijsmo in ne maramo biti Nemci, je to, kako so nemške novine zdaj hitro o starem „heldengreisu" cesarji Vilhelmu začele govoriti: kakor da bi bil on sam pravi in celi socijaldemokrat, in bi torej prvi spadal pod one paragrafe ki jih njegova vlada kuje-Tako na priliko pravi dunajska „Presse", ki je v duhu in sluhu oficijoznosti: „Revolucionarno mišljenje, ki sedi zdaj v spodnjih razredih (nemškega) ljudstva, vlito jim je bilo od zgoraj. Duhov, katere so poklicali, ko so jih rabili, ne bodo s policijskim klicem odpravili. Politika nasilnosti rodi zopet nasilnost v politiki. In nova nemška država se je naredila z nasilnim o vi ženjeni starih pogodeb, z nasilnim osvojenjem. Socijalisti nijso nič druzega storili, nego da načela, ki so jih videli v mej narodnem in državnem pravu vršiti se, prenašajo v pri tno in civilno pravo." — Ravno tako huda je „N. Fr. Pr.u na cesarja Vilhelma in Bismarka. „Knez je od nekdaj nasilen (ein gevvalt-th:i tiger) politikar," pravi voditelj'ca naših nemškutarjev o zdanjem prvem Nemcu, in mu
dvema čolnoma največ opravimo. Vidite luč na ladiji?" to rekši pokaže tja; „iu s pri-pomočjo te bodemo lehko dospeli na kraj, kjer leži. Ako se peljemo v Čolnih, se lehko tiho bližamo sovražniku, in potem bode lehko jih prenmgati !u — „Dobro, hočemo tedaj iolne vzeti." — „Vi, lejtenant Brossv, zapovedujte nad en:m, jaz nad drugim."
Dasiravno je bil lejtenant Brossv miren, je vendar dajal urno povelja. Koj ko je dospel drugi čoln, jo razdelil orožje in ga obljudil, potem pa dal povelje odpeljati. Njegov čoln je šel naprej in naravnost proti luči Karnar-jeve ladije strašansko hitro. Lejtenantu Stratu tudi nij bilo treba dosta zaostajati, kaj*i tudi pri njem so veslali močni možje na vso moč.
Kakor da bi jih bil veter nesel, so šli mimo obeh vasij in kmalu dospeli brez ovir do ladije. „Dobro, ljubi moji; vsak izuiej vas zasluži medaljo," reče lejtenant Strato s tihim
grehe našteva, kako je Arnima po nedolžnem uničil, kako zdaj ministre brez uzroka od-stavlja. Cesarju Vilhelmu očita isti list, da si je sam krono z altarja vzel in na glavo dejal, da vladarsko postavljenje „iz božje milosti" pri druzih ne spoštuje, temuč le pri sebi hoče spoštovano imeti in samo za to vero priporoča itd.
Mi vse to samo konstatiramo, ker peče nas ne. Soc jalni demokrati, nemška svoboda, in Bismark-Vilhelmova vest — so nam jako oddaljene stvari. Ali vendar bi take nemške dogodke in take nemške sodbe o nemških ljudeh lehko prav s zadovoljstvom konstatirali, in onim nemškim in nemškutarskirn časnikarjem v kosmati spomin poklicali, kateri leto in dan ne nehajo o slovanskem barbarstvu, o ruBkej nesvobodi in jugoslovanskej nekulturi pisariti in klevetati. Naj se zdaj Nemci v zrcalo pogledajo, ki si ga sami pred obraz drže, morda naivno misleči, da jih sosedje ne vidijo.
Politični razgled.
\o(rtuiJ<' dežele.
V Ljubljani 22. maja. Gospodska zbornica je zadnjo soboto obravnavala prvo nagodbeno postavo, statut o nacijonalnej banki.  Flener je govoril ostro proti temu, da se dualizem tudi v ta zavod prenaša. Knez C z a r t o r y s k i je govoril proti dualizmu a za napravljenje nagodbe.   Ou je dejal, da nij nobenega vestnega človeka več, ki ne bi škodljivosti dualizma izpoznal. Storjene napake bodo tudi Magjari izprevideli in se k drugej polovici bolj pritisnili. Vnanje položenje je tako, da bi želeti bilo notranjega miru, in konca vednega prepira.  Zato mora vsaka vlada zapisati  si   na svoj prapor: spravo  narodnih in političnih p roti v j i j  v posameznih deželah in kraljestrih — Kaiserfeld govori za nagodbo. Negotovost, katero nam naklada nenarejena na godba teži vse gospodarstvo, kredit in pod-vzetnost. Glede dualizma pravi, da ne ve, ka tera državna oblika bi boljša bila. Perso nalna unija nikdar, ker ona bi naredila iz monarhije dve mali neodvisni državi, Avstrijo in Ogersko, ki bi nič skupnega ne imeli, nego osobo cesarjevo.   Taka Avstrija bi ne imela uzroka ni opravičenja obstati in biti. —
V pondeljek se je debata o bankovem statutu v gospodskej zbornici nadaljevala, in dotična postava po vladnem predlogu spre jela kot veljavna do konca 1887. leta. Prvi govornik ta dan je bil grof Leon T h u n , ka terega govor je velik vtis naredil. On je rekel da če se nacijonalna banka uže tako razširjuje da tudi ogerske interese zastopa, zakaj se
potem tako ne, da bi gospodarstvo in trgov
stvo tudi druzih dežel monarhije ne pospe-1 vijo, da rusko vojno gibanje uže postave
sevala, torej federalistična banka. Zato je pa treba druge politične po lloge in namestil banke na akcije — državno osrednjo banko, ki bi pa morala varna biti pred strankarskimi vplivi. Dalje so govorili: II as ne r, Winterstein, Moser in minister financ.
Cesarjevič Mtiitloif ima to poletje Prago obiskati. „Pol.u se iz Dunaja brzojavlja, da Magjari agitirajo v višjih krogih zoper to.
VnaiH«' «3 rž»ve.
Iz Berlina poroča 20. t. m. telegram, da e grof ^»wr#»/»t? tja prišel in odpotoval v F i iedrchsruhe h kne/u Bsmarku. od koder se vrne v London, kjer bode lord Beaconsfield odločil o miru ali vojski, t. j. ali so Angleži s tem zadovoljni ali ne, kar Rusija popusča. Berlinska „National Ztg.", ki je včasi z nemškim državnim kancelarstvom v dotiki, dvomi, da bi bila imela Šuvalovega misija dober ali miroven vspeh. Tudi ruski neodvisni listi ne kažejo velicega zaupanja v miren razvoj stvarij.
V „D. Z.u se pa iz Berlina telegrafira, da so v nemškem ministerstvuyvnanjih stvari zadovoljni s tem, kar nese ftuvalov v London ponujat. Južno Bolgarijo hoče Rusija popustiti, ako Avstrija Bi>sno zasede, kar se v Peter-burgu in v Berlinu želi Tudi se bode baje nasvetovalo, naj bodo Dardanele vojnim ladi jam vseh narodov odprte.
Iz kalnega poljskega vira se v „N. Fr. Pr." poroča, da so v Kijev** našli skrivno tiskarno z veliko zalogo brošur, v katerej se car pozivlje, naj odstopi s prestola na korist cesarjeviču nasledniku, ki je panslavističnega mišljenja. Mej kompromitiranimi so baje osobe h najvišjih krogov. — Kakor omenjeno, to je iz poljskega vira, torej malo resnici podobno.
Vsa poročila iz Kotora in Dubrovnika o razporu mej tirnof/orci in katoliki v Albaniji so neresnična, kakor se v „Presse" telegrafuje. Tudi prebivalci v Baru so povsem mirni in zadovoljni s Črnogorci.
It ulijt* zbira pri Veroni tri vojne kore, kakor pravi zarad manevrov. Možno pa je, da hoče Italija pripravljena biti, če se pogajanja ne končajo povoljno za evropski mir
Na JVemiketn je odstop ali odpust ministra Falka velikansk vtis naredil. Liberalci so silno preplašeni, in uže vidijo, da se bode začela glede cerkve na zunaj vsa dru?a politika, nego je bila dozdanja; v notranjosti pa, pravijo, pride reakcija in zatrenje dozdanjih svoboščin. Sodijo, da pojdejo za Falkom še drugi njegovi kolegi v odpu3t.
Iz tinci-i? r poroča telegraf 20. t. m. iz Nevviorka, da Rusija nadaljuje obravnave zarad nakupa hitrih parobrodnih ladij. — Poprej pa „Times" poročajo iz Filadelfije IG. t. m. o ruskih vojnih pripravah v Ameriki sledeče: „Ruske operacije v zjedinjenih drža vali dospele so uže na takovo stopinjo, da bode Angleška prisiljena te priprave pred očmi imeti.   Razni amerikanski časopisi pra
o
nevtraliteti prelamlia, k^kor tudi trdijo, da se trudijo Rusi, da bi Re one postave na kongresu prenaredile. Ruski častniki vidijo se po vseh mestih atlantskega morskega nabrežja, ter kupcu jejo za Rusijo. Več nego 20 oficirje? in vebko amerikanskih meSetarjev je pri teh kupčijah udeleženih. Nakupavaio pa po postavnem potu, tako, da ne delajo zoper zakone, a jih vendar kolikor možno raztezajo. Britanski konzuli iih ostro opazujejo. Ruski častniki parnike, ki so na prodaj, ogledujejo in navadno se protivijo visoko ceno izplačati, katera se od njih zahteva. Tiho in skrivnostno nakupujejo ladije in parnike, in sodi Re, da se bodo jednetra dne v-^e ladije, ki so zdaj v amerikanskih lukah, izpremenile v rusko kapersko floto, kntera se bode zjedinila na višini amerikanskih nabrežij. Tudi je dosti uzroka, ako se sklepa, da so Rusi parnik „State of Californija", kateri bode odšel jutri iz Filadelfije, tudi nakupili.
Dopisi.
Iz ]vTttterMe 19. maja. [Izv. dopis.] Pretečeno Bredo popoludne smo imeli tu V.aj Čudno vreme. Ko je bila južno-zahodnja stran n ba čisto jasna,  so se proti severo vzhodu podili črni oblaki  in nad nami so strele švigale,  da se je videlo, kot bi nebo gorelo, in  pri najlepšem solnčnem svitu je kot lešniki debel dež padal.   V istem času se je pa v bližnjih T ubij ah  zgodila velika nesreča. Nek kmet je namreč na njivi poleg vasi nakladal nekaj p evela na samokolnico, katero je mislil domov peljati, ker se je k dežju napravi j alo. A glejte! pri tej priči zabliskne in strela udari ravno v kmeta.   Samokolnico je vso razbilo, njega pa je vrglo ob tla in obleka se mu je na več krajih unela.   Bližnji pastirji, ki so to videli, tekli so od straha v vas ljudi klicat,  namesto da bi bili šli gorečega gasit. Na mesto dospevši ljudje so našli reveža v nezavesti v gorečej obleki na tleh ležati. Hitro so ga ognja oteli, preoblekli ga in domov nesli. Velike rane nij bilo na životu nobene zapaziti,  le od ognja, ki mu ga je strela zanetila, bil je ves opečen in osmojen. Vsltd strela je popolnem ob sluh prišel. Kar je najbolj čudno, je to, da je bil mož na prostem, daleč proč od visocih rečij,  da je bilo nebo popolnem jasno,  in nij niti takrat, ni prej, ni poznej le kapljica dežja padla. Kmalu potem je  prišel nesrečnik k zavesti, je bil previden se sv. zakramenti  in drugi dan bo ga v bolnišnico v Trst peljali.
Letina kaže tudi pri nas še precej dobro. Sadja ne bodemo pomanjkanja trpeli, če obstane. Koščičastegi sadja bo prav mnogo, ne
glasom, „kakor se vidi, se nam bode dobro izšlo." Brossv in Strato sta si morala na vso moč prizadevati, da sta ljudi od veselega krika odvrnila, ko so se ladiji bližali in videli, da bode uboga jetnica rešena.
Nekaj minut in čolua sta bila prišla do ladije.
„Na ladijo!" zapovedal je lejtenant Strato. Hipoma se je njegovo povelje zvršilo. „Povežite te ljudi in jih peljite v spodnji del," nadaljeval je in hipoma so bili mornarji, kateri Be od strahu nijso branili, povezani in pospravljeni. ,/Zdaj pojdite vi vsi v sprednji del, pripravite puške in bodite pripravljeni priti kedar vas bodem klical. Lejtenant Brossv in jaz ostaneva tu gori."
Tri minute je bilo vse tiho na ladiji, kakor v grobu, možje so bili vsi v sprednjem delu, Brossv in Strato pa sta se skrila v kajito.   „Edino, kar me skrbi je to, da smo
čolne doli pustili," pravi Brossv, „pa saj so na vodni strani in menim, da jih ne bosta zločinca ugledala. Bog daj, da bi kmalu prišla." — rUjemite hudobneža živa," reče Strato, „vsaj se nama bo to posrečilo s pomočjo, kojo imava."
Nekaj minut je bilo vse tiho, — strašni trenotki za Brossvja; potem pa se je Čulo veslanje od obrežja sem. „Pridejo," je šepetal, „niti trenotka nij-mo prišli prezgodaj." Zmiraj bližje je prihajalo veslanje
Črez nekaj trenotkov tihote se čuje Kar-narjev glas: „Halo! Kaj se tu godi? Niti moža ga nij na površji. Dajte mi deklico, Moratin, hočem jo v kajito nesti."
Moratin je pomagal Karli na površje in jej sledil, ker je šel za njem kapitan, koji se je z njima vred vrnil.
„To je prokleto čudno," reče Karnar nemirno okolo sebe gledavši. „Halo! kje ste pa
vi vsi?" Tropa oboroženih mož skoči na ta klic proti njemu. Hud boj se vname. Moratin in Karnar sta bila oba ustreljena, ker ju živa nij bilo moč ujeti, in Karla je kmalu le« žala rešena v rokah ijubčeka.
Nečemo dalje govoriti o srečnem snidenji uiti o poznejših dogodkih; Karla je bila kmalu očetu nazaj dana in vse se je veselilo, kakor ko bi jo bil vsak kot sestro nazaj dobil.
Črez neknj mesecev Bta se Palo Marino in Jola Brossv tako ljubila, kakor sta se Karla in Leon ter sta si razodela svoje notranje čute. Bda sta ob jednera s Karlo in Leon Brossy;em poročena. Naš junak je nekaj časa služil na morji, potem pa je postal senator črez domače pokrajine, in se je slednjič povzdignil do najvišjo Btopinje, in bil narodni svetovalec. Prijatelji, s katerimi se je bil mej omenjenimi dogodbami seznanil, ostali so mu zmirom dragi, katerih nij nikdar pozabil.
-toliko pečkastega. Marelic in mandeljnov pa prav malo. Mrzli dnevi v marcu in aprilu so rašco zadrževali, a kljubu temu so začele najbolj zgodnje marelice in mandeljni prezgodaj poganjati, in še precej mrzle noči so cvet -poparile. Bog nam daj saj druzega obilo, kajti pri našem kmetu se hitro spozna, če se mu je sadje dobro oponeslo. Žito se je pa začelo pri nas v sadjereji še precej napredo vati, in kar še manjka, k temu — upamo — nas bo naša šola spodbujevala, katera, če tudi še le dve leti stara, je letos uže več divjakov in cepljencev iz svoje drevesnice mej šolsko mladino razdelila.
Ker sem pa uže pri šoli, naj mi bode dovoljeno še nekaj omeniti. Veliki dobrotnik in stari prijatelj naše šole g. K. Kastelic, tukajšnji posestnik in trgovec je letos mej drugimi stvarmi daroval šoli veliko plehasto nadvratno tablo v slovenskih barvah z napisom: Narodna šola. Bi rekel kdo, kaj ta malenkost! Dobro, ali ravno na tej malenkosti bi se gotovo marsikateri c. kr. šolski nadzornik na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem spod-tikal. V „tužnej" Istri je vendar nekaj svobode doma!
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj na ukaz c. kr. državnega pravdništva konfisciran zarad uvodnega Članka z naslovom: „Zrak se čisti."
— (Volilni shod v Žavci.) Na volilnem shodu v Žavci, kateri je sklican na nedeljo 2G. t. m., bode, kakor se uam piše, državni poslanec g. dr. Vošnjak poročal o delovanji v državnem zboru z ozirom na notranjo in vnanjo avstrijsko politiko, g. dr. Dominkuš pa o delovanji v deželnem zboru štajerskem.
— (Deželna vlada) je ovrgla vse sklepe zadnjega burnega občnega zbora ljubljanske hranilnice o tem, ali naj se nova hranilnica zida na Kozlerjevem vrtu, ali na Novakovem prostoru, ter ukazala, da naj na novo sklicani občni zbor hranilničin o tej zadevi ukrene, a prej da naj se deželnej vladi predloži načrt hranilničnega poslopja na Kozlerjevem vrtu.
— (Vihar in velik dež) je bil tu pri nas predvčeranjem skoro ves dan in vso noč". Voda je vsled tega močno narasla. Pravijo, da je blizu tukaj po deželi tudi toča šla, a dozdaj nemarno izvestnih poročil, da li je kaj Škode naredila. Zdaj, (v sredo popoludue) imamo hladno, in boje se, da bi se naglo zjasnilo in bi slana pritisnila ter uničila vse upe dobre letine.
— (Imenovanje.) Pravosodni minister je imenoval okrajnega tajnika, Antona Zadnika v Krškem, za inšpektorja c. k. ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem. — Finančna direkcija za Kranjsko je imenovala finančnega praktikanta Alojza Dloubv ga za provizoričnega koncipista.
— (V al vazo rja) v novej izdaji gosp. Krajca v Novem mestu, izšel je včeraj 33. zvežčič, nadaljevanje knjige o mestih, trgih, gradovih in kloštrih na Kranjskem.
— (Novomeškej požaruej straži) je cesar dal 80 gld. za to, da si bodo mogli orodja kupiti.
— (Okrajna učiteljska konferenca za Postojno) bode letos 4. junija v Postojni. Program je obširen in ima li to-ček. Posebno zanimiva je 5 točka, ki se glasi:
„Vzbujenie in gojenje domoljubja zunaj šole". Za to točko je poročevalec g. Prne. Poročevali bodo še: gg. Arko in Adlešie kako naj se goji ustni in pismeni izraz mislij, da ho koristen učencem, ki zapuščajo ljudsko šolo, a gg. Kalan in Rozman o praktičnem raču nenji od 1 — 100.
— (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Dne 17. t. m. je sedel na zatožnej klopi Janez Alin, iz Srednje vasi, okraj ljubljanske okolice, obdolžen, da je 25. febr. t. I. po noči napal Ignacija Zajca iz Rudnika, s kolom ga po glavi mahnil, da je Zajec padel na tla, ter mu vzel potem srebrno Žepno uro in verižico, ter je ubogal. Alin trdi, da nij Zajca s kolom udaril, in je uro na tleh našel ter jo soboj vzel. Ker se je pa dokazalo, da je reB Alin Zajca napal in obropal, izpoznali so ga porotniki za krivega in so ga sodniki obsodili na pet let teške ječe. — Dne 18 t. m. pak je bila 55 let stara Marija Simšič iz Brezja obdolžena da je svojemu svaku hlev zažgala, vsled česar je vse njegovo pos lopje in še treh druzih gospodarjev zgorelo. Vendar porotniki nij so mogli prepričanja dobiti, da je ona zažgala, zato so jo nekrivo izpoznali.
— (Na smrt obsojen.) Izpred celjskega porodnega sodišča: Okrajnej sodniji pri sv. Lenartu je došlo 2. marca naznanilo, da je posestnik France Satler svojo pastrko umoril, in da jo hoče na tihem zakopati. Ko so šli gledat mrtvo dete, potrdilo se je, da je Reza Rojs na prisilni način umrla. Preiskovalnemu sodniku je trdil Satler, da nij nameraval svoje Gletne pastrke, katere nij mogel trpeti zarad njene nesnažnosti hipoma umoriti, nego je le hotel toliko časa jo mučiti, da bode umrla. Tudi soproga zatoženčeva pri znava, da je le ta njo in njene otroke hudo trpinčil, ker mu je bilo na tem ležeče, da bi otroci pomrli, katerih dedščina je na posestvu zagotovljena ; sorodniki pričajo tudi zoper njega, da je z otroci surovo delal. Tako je prišel 1. februara o poludne domov, in ker mu pastrka njegova nij takoj vrat odprla, splete dve vrvi skupaj ter jo s tem tepe, ob steno meče, jo potem do nazega slečo ter jo dene v kad polno vode — (meseca februara!) kjer je bila ves čas ko je on jedel. 6 februara jo je toliko tepel, da je padla ob vrata, ter jedne roke in jedne noge nij mogla gibati. 15. februara vrgel jo je naj preje v posteljo, potem na tla, od tukaj na peč, potem zopet na tla, jn jo je z nogama teptal in jej skoraj vse lase populil. Prvega marca mučil jo je tolikanj in tepel, da je jedno uro pozneje deklice umrlo. Ko se je pre sodiščem ta živalski čin opisaval, slišati bila jo mej poslušalci in tudi mej porotniki glasna nevolja. France Satler je bil torej jednoglasno krivega izpoznau in v smrt na vešalih obsojen. Ko je slišal razsod, zgrudil se je na klop in dejal: „Sodišče naj mi odpusti, vsega nijsem jaz sam kriv."
— (Tri s mrko ve konje), ki so v Lju bljano pripeljali, pošte kočevske, sov četrtek v živinozdravniškej šoli na Poljanah pobili. Da bi se ta kužna bolezen ne zatrosiia še daljo, zaprli BO nemudoma konjski hlev Malice v, kjer ljubljanska pošta ostaja, in prenovili tla ter iz nova ometali stene. Tudi preiskujejo še druge Konje pošte kočevske, da so prepričajo, nij li med nj;mi še kakega smr kovega ali pa te bolezni sumljivega konja.
— (Toča.) Iz Mirne Peči, so „81.■ 18. t. m. piše: Zgodaj je začela toča uničevati upa-
nje kmetovo. IG. t. m. proti večeru se je vsul« precej debela in voglata po Grčvrhu, posnela južno stran Golobinske gorice, in segla tudi do Golobinskega polja ter mnogo škode uzročila. Sicer trta letos kaže lepo in strn obeta obilo žetev. Bog nas obvaruj v prihodnje še kake večje nesreče! —
— (Trgovina z lesom.) Od 1. junija naprej bode italijanska vlada za vsak kubičen meter lesa, kateri se iz Avstrije v Italijo uvozi, 1 frank voznioe pobirala, kar bode zadelo mnoge naše slovenske trgovce z lesom.
— (Južna železnica) je dobila — kakor so nom pi3e — višje povelje, vladi naznaniti narodnosti svojih uradnikov. Vsled tega je moralo vodstvo železnice vse tuje uradnike odstraniti pri takih postajah, katere so strategične važnosti. Tako je mogel neki uradnik, rodom Prus, v P o d d r a v 1 j a h na Koroškem na drugo postajo preseliti se, ker ima tu most črez Dravo v Btrategičnem obziru velik pomen.
— (Boj moj gozdnimilovciin div-jačinskimi tatovi.) Iz Cilovca se nam piše: Hud boj se je bil 18. t. m. ob 2 zjutraj vnel mej lovci grofa Christalnika in mej tatovi divjačine ali neopravičenimi lovci. Ustrelili so bili tatovi desetorogega jelena na Svinj-skej planini, na Koroškem, a bili so takoj od lovcev zapaženi. Eden izmej lovcev dospe do tata in ga zagrabi; na to prideta še dva ta-tpva in se vržeta na lovca, katerega z noži hudo obdata. Še le potem, ko še dva lovcu svojemu tovarišu na pomoč prihititi, posrečilo se je dva tatova ujeti. Prvi lovec je menda tako hudo ranjen, da nij upati da bi okreval. Tatovi so tudi zelo ranjeni.
Ra^ne vesti.
* (Strašen razlet in posip hiš v Parizu.) V 114. št. svojega lista smo poročali ob kratkem o velikej nesreči, ki se je v Parizu 14. t. m. zgodila. Ono poročilo do« polnjujemo B6 sledečim po druzih listih: Strašen grom, kakoršnega Parižani tudi ob času Komune nijso nikdar slišali, pretresel je ves trg Chateau d' Eau 14. t. m. ob devetej uri zvečer, ravno ob času, ko ljudje navadno večerjajo. Za tem gromom sta prišla še dva druga, podobna najhujšemu potresu. Razletela so je bila namreč fabrika v zrak, katera je napravljala razne užigalne igrače za otroke, kakor n. pr. pištole, kanončke, i. dr. Videli so ljudje, kako je hiša, v katerej so one reči delali, se najprej vzdignila v zrak, potem se z gromom razpočila in v tla pogrez-ttila. Druga hiša, prav tik prve, ki se je y zrak razletela, bila je gostilnica, v katerej je bilo tudi kakovih 40 ljudij, tudi ta se je razrušila ter zasula vse ljudi. Strah, krik, zmešnjava in stokanje ranjencev bilo je nepopis-Ijivo. V tem stoletji, pravijo francoski listi, se v Parizu še nij taka nesreča pripetila. Ranjencev in mrtvih je blizu 200, in akopram so lju Ije takoj po nesreči pričeli kopati, nijso do zdaj več mrtvih našli, nego 14. Živega nijso nobednega rešili.
* (Napad.) Neki France Rozman, doma iz Št. Ju rja na Štajerskem, ključarski pomočnik, seznanil se je bil na Duaaji z neko vdovo, po imenu Vogel; ta je zahtevala, da bi jo za ženo vzel, kar pa Rozman nij hotel storiti. Zato sta se čestokrat prepirala, koncem pa Rozman iz revolverja ustreli vdovo Vogel v vrat. Jednajstletna hči vdove, kričaje hiti pomoči iskat, a Rozman tudi za njo ustreli; krogla je ranila deklico na čelu. Rozman nastavi potem revolver sebi proti čelu, ter v sebe ustreli, in ko zapazi še jedenkrat vdovo, zapali zopet za njo. Zdaj še le so prišli ljudje na pomoč, ter so Rozmana sodniji uročili. Pri končnej obravnavi, katera se je oni petek vršila, trdil je zložinec, da je hotel vdovo Vogel
le ostrašiti, a je kupil revolver za to, da bi eebe usmrtil. Obsodili so ga na 9 let teške ječe. Vdova je uže ozdravela in tudi zločinec sam, akopram se je dvakrat v glavo ustrelil, je zopet zdrav.
* (Umor.) Iz Velicega Enzcnsdorfa se poroča: Minoli petek 10. t. m. izvlekli so iz Dunava mrtvo truplo neznanega moža, ki je pa imtlo znamenja, da je bil mož se silo umorjen. Ker se je sodniji prepozno np-naDilo, ogledati je mogla mi tvega še le 14 t. m. Mrtev tujec je bil star 25 let ter je 4 t?dne v vodi ležal. Na glavi in na desnej roki jc imel ve like rane, in kakor izvedenci pravijo teh ran • nij dobil v vodi, marveč, da ga je moralo vet osob napasti, katere so ga potem tudi v Du nav vrgle. Ker pii mrtvem nijso našli nikakih refij, sodi se, da so ga zločinci tudi oropali. Obleko nesrečnika spravili so v občinskej pisarni v Orthu.
(Sto s r e n j s k i h ali občinskih šol) ima zdaj — mesto Lerolin! Poslednjo, s katero je to število dopolnjeno, so odprli letos 30. dan meseca marca s posebno slavnostjo.
Izmoj  vseh boleznij,  katere bogate Statistiko emrtij, je pljučna sušico, za katero jin vsak dan na tisuću umre in katera največjo žalost nosi v družin sko življenje, najnavadnejša.
Poskusi, katere so najprej delali v Bruslju, a jih potem tudi drugodi skoraj povsodi ponavljali, bo dokazali, ka je ter, smolnat jelkin produkt, vrlo dobrega in srečnega vpliva na vse, ki trpe za jetiko ali bronhitis.
Ter se dade najbolj So uporabljati v obliki kapsul in so mej tenu ie osobito (Juvotove teme kapsule proti onim boleznim mej ljudmi popolnem udomačile. Najnavadncjšo jemlje pii vsaceui obedu po 2 do 3 kapBidc in bolnik skoraj na lup občuti nckovo olajšanje.
Da izogncS mnogim ponarejanjem, oziraj se na to, da ima etiketa Bkleničina podpis g. Gnvota v trobarvenem tisku. (80—2)
Zaloga v JJubljani: *if. M'iftnli, Ickarničar.
Umrli ▼ JLjublJuul.
15. maja: Urša Vidmar, reva, v ubožnej hiši, na odtoku krvi.
17. maja: Gottfried Hofbauer pl. Hohemvall, C kr. generalat major v pokoji, 53 1. 6 m., poljanska cesta št. 6, na srčnej vodenici.
Štev. 7402.
(162—2)
Razglas.
dne ob
cctrtclt 33. maja t. 1. do polu
9. uri hg bode košnja mestnih travnikov v Latermanovem drevoredu pod Tivolijem po oČitnej dražbi v najem dajala.
Najemniki se vabijo določeni dan na travnike v Latermanovem drevoredu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
17. maja 1878.
Premestenje.
Usojam si, slavnemu občinstvu in vsem svojim čestitim naročnikom naznanjali, da imam zanj svoje stanovanje in svojo delavnico
v hiši št. 13 (nova) na starem trgu,
v polnadstropji; pri tej priliki prosim tudi, mu z mnogimi naročili počesiiti.
Z vsem spoštovanjem
-A^iiton Tippcl,
(166) krojaški mojster.
Karel S. Tili
trgovatvo a knjigami in papirjem f pod Trančo št. 2,-2aloga vseli potrebnostij za urade in kupčijstvo p zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za inorjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalno m opravilno knjige. Izdoljujejo se tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—4;
Pekarija.
V KniMvji tik dolenjske ceste in farne cerkve so dajo pekarija v najem, taista se tudi lebko za hi a c ii n i p porabi. Opomni se, da od Ljubljane do Št. Vida nobeno pekuriju nij. Več o tem se izv«': v Šmarji št. 21. (15J—3)
ki je izurjen v vseh poslih prodajalnico mešanega biag;i, in z dobrim spričevalom previden, bi rad v službo stopil. Ponudbe v ta namen naj so izvolijo pošiljati pod naslovom: ,,K.. II." i»ot*tc restuute
Bralce« (157—2)
a MI
Cf3
•S Ko
Loterij ne ereche.
V Trstu 18. maja: 34. 82. 59. 12. 48.
V Liuci 18. maja:  39. 69. 46. 27. 44.
Dunajska borza 22 maja.
(Izvirno teleeraficno porodilo.) ■notni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru , Zlata renta .......
Akcije narodne banke
Napol. . C kr. oekini , Srebro     .   . . Državno marko
62 gld. 10			ki.
65		—.	
71	m	85	
114	m	—	•
796	p	—	a
215	■	90	■
121	n	40	n
9	m	71	■
5	m	73	•
105	n	50	
69	m	90	
B I
. I r Im.« mM
i m i E3P5i t ■
.-S 1 <*?. g i b T.
pr- rti
5. S na^ »    5" „
p E M
, I'o
1 ■ g
btf
sa do 1
CB
»«. -i o
Bi 5' a C- H*
S.«- SL o
I § g
|i i
m
SI ms
" p P o
N 1-^3
dO "
II1 i •
rs"
C. 00  H H!
ŠT
N   1 CB ^ wfi N
^ ^ TT O . » a i fO(K »i
p E 8- fr S- a> ■ H
i p?s
H
£
i
Oznanilo.
t. m.
Karel  \Vailllis<*lia  zaloga blaga se od 13. naprej po zelo znižanej ceni razprodaja. V Ljubljani, 12. maja 1878.
Opravništvo konkurzne mase. KKKKKKKHHKKKKKKKKKKKKKKK
Na dunajske} svetovne} razstavi obdarjeno z meilalijo za  napredek in 3^ srebrno r Limu
..... g
K M K K
n n n n u n n n
K
n
PreenstiteJ duliot mcIii! !
meščan in izdelovalec cerkvenih dragocenostij,
priporoča Be va izdelovanje fi-rkvdolu, vsako vrste, kakor tudi talarov, duhovenskih sukenj i. t. d., so!idno in po
ni z kuj ceni. (145—3}
Karoline Beiiyak-ove vezenje se zlatom,
priporoča so v izdelovanje nebes (baldahinov), zastav, zastav za pevska, strelna, veteranska, in društva požarnih straž, l'rojeinajo su tuUi ornati za polaganju.
Vezenin, ako se doda tudi tvarina, obrobijo se In skrbno izdelajo, kakor se tirni vsim vprašanjem nemudoma odgovarja.
^^"brilsia, in zaloga:
Dunaj, mesto, CMriinansvrtrasMC »t.
19.
*XU%**XUn*HX*X**XX**U*HK
Štev. 589.
(165)
Dražtai razglas.
Od c. kr. okrajne sodnije v Logatci ee bodo vsled prostovoljne prošDJe g. Josipa Blažona, posestnika v Planini, nekatere k zemljiščem sub reetf. St. 85 (t. 85/a, 26 in 26Va Ilaasberške graščine Bpadajoče njive in senožeti
dno        maja 187 S
od 9. do 12. ure do polu dne, in od 3. do 5. ure po polu dne v Planini, na javnej dražbi, posamezno s tem pristavkom prodajale, da ostane zastavna pravica na imenovanih zemljiščih zavarovanih upnikov neozirno na kupnino prihranjena.
Dražbeni  pogoji  se  lahko  o navadnih uradnih urah pri podpisanej sodniji ogledajo.
C. kr. okrajna sodnija Logatec,
_ dne 30. apiila 1878.
javno ni j v druž
(167)
oznanjam, da gosp. Matija Mlekuž službi „Poštanske? zavarovalno bo**
Franc Drenik.
ii
vzajemno-zavarovalno društvo v Lobercu
(Reichenberg in Bohmen).
Uljudno naznanjamo, da smo za vojvo«latvo liruiijuho
Glavni zastop
b6 Bodc£em v Ljubljani ustanovili in zi vodjo izvolili gospoda
Igrr^-3,ciaa, "Tš7"a.lei^-tlrxčlč-a,,
liiNiieKu iioMVištuiku v Ljubljani.
Liberec (Beiobenbcrg in 15dhmeii), 1. marca 18V8.
Ha vnateljstro.
Glede na gornje naznanilo, kakor tudi glede na to, da so bodo zavarovanja pri meni pod najugodnejšimi pogoji sklepala, ter da bodo moja posebna skrb, p. n. stranke VBeBtransko zadovoljiti, — si dovoljujem slavno občinstvo na meni izročeni glavni zastop prav posebno opozoriti, ter k obiinej udeleibi vabiti.
,,C'oii<'0»**li.ji»** zuv;iru,e \ roti škoili po hk".)' 11:1 poslopjih, prctu:ikljivih rečeh in poijskdi pri«leikili, kakor tudi na človeško življenje v različnih primcrljejili.
Ponudbo za »prijem zastopništva, kakor tudi ponudbe za zavarovanja so spro-jemajo v mojej pisarni: fc»v- Petra cokIu drt. T C S, kjer bo tudi pojasnila brezplačno dobivajo. Odličnim spoštovanj m
hišni posestnik.
V Ljubljani, 1. marca 1878. (14D—3)
1 1
k
izdataij ta ureanUc Jouip Jurčič.
L osumiti m tisk .Narodne tiskarne*.