Ameriška Domovi ima

AH€R!CAN IN SPIRIT #OR€MMi'IH LANGUAGE ONLY
NO. 240
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1965
SL0V6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXm — VOL. LXHI
Moskva doiii Peiping
Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” je v uvodniku preteklo nedeljo obdolžilo Kitajsko, da noče sodelovati z ostalim komunističnim svetom v boju pri ZDA v Vietnamu.
MOSKVA, ZSSR. — Pred nedavnim je rdeča Kitajska obdolžila Sovjetsko zvezo, da ne nudi dovolj pomoči Severnemu Vietnamu v boju z Združenimi državami za Južni Vietnam. Preteklo nedeljo je glavno glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze v uvodniku obdolžilo rdečo Kitajsko, da ne mara sodelovati z ostalim komunističnim svetom v boju proti Združenim državam v Vietnamu.
“Ni opravičila za zavračanje sodelovanja, za odklonitev edinosti akcije v sveti stvari podpiranja bratske demokratske republike Vietnam in vsega vietnamskega ljudstva,” izjavlja Pravda. Rdeča Kitajska je po trditvi Pravde zavrnila poseben predlog Sovjetske zveze za sodelovanje pri podpiranju komunistične “osvobodilne vojne” v Vietnamu. V čem je bil posebni predlog, Pravda ni razkrila, poudarila pa je izredno važnost skupnega nastopa komunističnega bloka proti Združenim državam v Vietnamu.
Pravda obtožuje znova Peiping za razkol v komunističnem svetu, pa ga poziva, naj rajše daje prednost onemu, kar druži, ■namesto tistemu, kar loči. Edino na ta način bo namreč mogoče premagati težave in priti do skupnega nastopanja.
Ameriška vojna mornarica bo prevzela boj proti rdečim na rokavih in kanalih Mekonga
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci uporabljajo v velikem obsegu za svoje premike, pa tudi za oskrbo rokave in kanale fra področju Mdkongove delte. Domača južnovietnamska vojna mornarica proti njim doslej ni sploh nastopala v večjem obsegu, v kolikor je pa, je dosegala kljub ameriškim svetovalcem sorazmerno malo uspehov, ker ji manjka primernih ladij.
Po sklepu vojaškega vodstva bodo boj proti rdečim na rokavih in prekopih Mekongove del 4e prevzeli sedaj ameriški mornarji s posebnimi, naglimi ladjami in čolni, ki so sposobni pluli tudi po zelo plitvi vodi. Napovedujejo, da bo do poletja o-koli 100 takih čolnov čuvalo vodovje Mekongove delte.
Novi grobovi
Frank Kozlevčar Včeraj zjutraj je umrl zadet od srčne kapi pri delu v National Acme Co. 44 let stari, v Clevelandu rojeni Frank Kozlevčar s 16804 Grovewood Ave., sin 2. novembra letos umrlega Louisa in januarja 1950 umrle Jennie, roj. Otrin. Pokojnik je bil samski. Zapustil je brate Louisa, Stanlevja in Laddia, sestri Josephino in Elsie Srp, med tem ko je sestra Jennie umrla pred njim. V letih 1945-1947 je bil v U.S. Army. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15 zjutraj v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Ungleška vlada razlaga položaj v M. Vfstsamu
LONDON, Vel. Brit. — Vlada predsednika H. Wilsona ves čas odločno podpira stališče Združenih držav v Vietnamu. Ta njena politika je naletela ponekod na trdo zavrnitev in kritiko. Predsednik vlade Wilson jo je v zadnjem času ponovno odločno branil, pa prišel pri tem do spoznanja, da bo moral izvesti širšo kampanjo, če naj prepriča svoje sonarodnjake, da je taka politika v soglasju z angleškimi koristmi.
Po načrtu, ki ga je Wilson izdelal, bo hodil sam in vsi njegovi ministri, v kolikor bodo imeli priložnost, na shode, kjer bodo javnosti v podrobnostih razlagali angleško politiko v tem vprašanju.
Wilson poudarja, da so Združene države ponovno izjavile, da so za brezpogojne razgovore o ureditvi vietnamskega spora, da pa Severni Vietnam in rdeča Kitajska take razgovore zavračata. Če se torej vojna nadaljuje in celo širi, pade vsa odgovornost le na njiju.
Napeljava odveč
Kaže, da bakrena žica za prevod elektrike poslej ne bo več tako v čislih. General Electric je namreč začela izdelovati tekočo umetno maso, ki prevaja e-lektriko. Namesto običajne električne napeljave zadostuje, da s to maso napraviš črto po zidu, kjer naj bi tekla elektrika, pustiš, da se posuši, pa je električni vod nared.
Bolniško zavarovanje se bo sporazumelo z zdravniško zvezo
V	glavnih točkah je sporazum že dosežen, upajo, da bo pravočasno tudi še v preostalih.
WASHINGTON, D. C. — V Baltimoru, kjer bo sedež federalnega bolniškega zavarovanja, se že dolgo vršijo pogajanja med zastopniki zdravniške organizacije in zastopniki zavarovanja o načinu, kako naj se zdravniki vključijo v posle zavarovanja.
V	večini točk je bil sporazum že dosežen, ne pa v glavni.
Bolna točka sedanjega zasebnega bolniškega zavarovanja je vprašanje, kako dolgo naj bolnik ostane v bolnici. Praksa je pokazala, da nihče noče siliti bolnika, naj gre domov, da pa se tudi marsikateremu bolniku ne mudi, da bi zapustil bolniško posteljo. To strašno draži zdravljenje v bolnicah. Federalno zavarovanje pa noče, da bo ravno to vprašanje ostalo odprto in tako spravilo ves zavarovalni sistem v deficit.. Zato je že v zakonu predvideno, da mora nekdo imeti pravico, da kontrolira, ali je res potrebno, da je bolnik tako dolgo v bolnici. Federacija si zamišlja kontrolno službo po svoje: glavno besedo v njej naj imajo zastopniki federalnega zavarovanja. Zdravniki so pa proti temu, ker bi v tem slučaju imeli veliko manj švobode pri odrejanju časa za zdravljenje, kot ga imajo pri zasebnih zavarovalnicah. Zahtevajo, naj bo kontrola v nevtralnih, od federacije neodvisnih rokah.
Debata o tem vprašanju napreduje zelo počasi, vendar pa upajo, da bo kompromis dosežen do 1. julija, ko stopi zavarovanje v veljavo.
Med tem je Blue Cross predložil včeraj nove zavarovalne police starim zavarovancem.
Bo potrošnja rib padla?
NEW YORK, N.Y. — V krogih trgovskega ribištva preudarjajo, kake posledice bi mogla imeti ukinitev obveznega posta v petkih za katoličane v Ameriki za nje in njihov posel. Sedaj porabi vsak Amerikanec povprečno na leto okoli 16 funtov
Mao-Tsefsmg svetuje rojakom, naj manj jedo!
PEIPING, Kit. — Kitajski komunističen režim zahteva neprestano nove žrtve od svojih delovnih ljudi. Sedaj na primer svetuje preko časopisja, naj kmetje jedo manj hrane, nare-žene iz žit. Znani izrek “Kdor ne dela, naj tudi ne je”, so torej kitajski tovariši obrnli po svoje. Pri nas mislimo, da ima pravico do prehrane vsakdo ves dan, ako je svoje dnevno delo opravil recimo tekom 6-8 ur.
Mao pravi drugače:	Človek
naj dosti je samo tiste ure, ko dela. Kadar ne dela, pa se lahko zadovolji z manjšo količino močnatih jedi. Režim se je spravil seveda tudi nad sladkarije, pravi, da jih Kitajci lahko opustijo, ker niso potrebne za življenje.
Taki in podobni pozivi v kitajskem časopisju neprestano dokazujejo, da tam manjka deželnih pridelkov, naj bodo letine dobre ali slabe. Da je ta akcija namenjena nabiranju vojnih zalog, ne bi mogli verjeti. Saj se akcija ponavlja že dolga leta, tudi taka, ko je bila letina odlična in ne bi bilo težko nabrati vojnih zalog.
—----o——
Asuerika je dala ima pomeš Titovi Jugoslaviji
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je včeraj tu objavila, da je dala Socialistični ljudski federalni republiki Jugoslaviji novih 57 milijone v, da ji pomaga iz gospodarske stiske.
Ameriški poslanik Burke El-brick je v Belgradu včeraj dejal, da Združene države razumejo gospodarsko reformo, ki jo je Jugoslavija začela izvajati v preteklem juliju, da bi se izvlekla iz gospodarskih težav, zlasti iz stalnega primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci in neprestane inflacije.
rib. Trdijo, da bi se utegnila poraba teh zmanjšati v slučaju u-kinitve posta ob petkih za katoličane za nekako eno desetino.
Rejci goveda in mesarji napovedujejo s svoje strani, da bi u-kinitev posta v petkih nemara zvišala porabo govedine v deželi za okoli 3 odstotke ali nekako 700,000 glav goveje živine s povprečno težo 1000 funtov pri glavi.
V PRIHODNJEM PRORAČUNU 60 BILIJONOV ZA OBRAMBO
Proračun za oborožene sile v prihodnjem letu, ki ga bo predsednik januarja predložil Kongresu, bo obsegal od 60 do 61 bilijonov dolarjev izdatkov. To je 13% več kot tekoči proračun in 27% več kot proračun v preteklem letu. Glavni vzrok je vojna v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz predsednikova okolice je v predlogu za novi zvezni proračun za oborožene sile predvidenih preko 60 bilijonov dolarjev, 13% več kot v tekočem. Povečanje izdatkov bi bilo nujno že zaradi povišanja plač, ki ga je izglasoval letos Kongres, vendar je glavni vzrok v povečanju izdatkov za vojno v Vietnamu. V zvezi z njo so bile oborožene sile že sedaj povečane za okoli 200,033 mož, pa bodo nemara še za toliko ali za celo več do septembra prihodnjega leta, ko računajo, da bo razdobje organizacije ameriških oboroženih sil v jugovzhodni Aziji končano. Nujno bo v zvezi z vojno v Vietnamu naraste! v precejšnjem obsegu račun za orožje in vojne potrebščine.
V preteklosti so bili v času vojn in z njimi zvezanimi povečanimi izdatki zvezne vlade redno zvišani tudi davki. Predsednik Johnson za sedaj še ni pokazal, da misli skoro storiti kak podoben korak. Vendar bo 1o neizbežno, če se bo vojna razširila in se vlekla dolgo, kot trdi večina proučevalcev položaja.
Poostritev napadov na Severni Vietnam
Ameriške letalske sile so danes zjutraj prvič napadle neposredno okolico industrijskega področja glavnega psistanišča Severnega Vietnama Hajfong. Tam so uničile Veliko kalorično elektrarno, ki je dajala okoli 15% celotnega električnega toka v deželi. Pri napadu je bilo eno ameriško letalo sestreljeno, vendar se je posrečilo pilota, ki je odskočil v morje, rešiti.
V promet pride nova božična znamka
WASHINGTON, D.C. — Glavni poštar je objavil, da bo poštna uprava dala natisniti 1,2 bilijona novih božičnih poštnih znamk. Na njih bo naslikan samo angel s trobento, ne bo pa nobenega besedila na njej.
Načrt za znamko je posnet po neki sliki v narodnem muzeju. Slika napravi baje zelo dober vtis, zato poštna uprava misli, da ne bo proti njej dobila dosti pritožb. Nekaj jih bo seveda prišlo od tistih, ki jim bo pomen
slike “preveč verskega značaja”. Podobne pritožbe je poštna u-prava dobivala še za vsako znamko, namenjeno za praznike. Je torej nanje navajena.

Angleški ministrski predsednik na obisku v naši deželi
Tapež pojde v Moskvo?
RIM, It. — Sovjetska zveza 113j bi bila povprašala v Vatikanu, če bi bil papež Pavel VI. Pripravljen sprejeti povabilo na °bisk v Moskvo. Tak obisk naj bi odvzel del pozornosti in navdušenja pri papeževem obisku Prihodnje leto na Poljskem.
Trdijo, da so nekateri v papeževi okolici mnenja, da bi utegnil papežev obisk 'biti koristen veri v Rusiji.
Vremenski
prerok
pravi:
>blačno z naletavanjem sne-Najvišja temperatura 36.
CLEVELAND, O. —- Obisk angleškega ministrskega predsednika Wilsona v naši deželi je bil že davno dogovorjen. Ako ne bi bil, je vprašanje, ali bi sploh prišlo do njega. Povod za dogovor o obisku so bile razmere v Združenih narodih. Anglija se življenja v ZN ni zadnje čase preveč intenzivno udeleževala, posegala je v glavnem samo v debate o krizah v Aziji in Afriki, drugače pa glasu njene diplomacije ni bilo dosti slišati. Wilson ne more torej iz dela angleške diplomacije v ZN kovati nobenega posebnega političnega kapitala, tak kapital mu je pa zmeraj potreben.
Wilsonova vlada nima v parlamentu nobene zanesljive večine, j,e odvisna le od par poslancev, v sili pa mora poklicati na pomoč tistih devet poslancev, ki jih ima angleška liberalna stranka. Da mora vlada prositi za po moč tako malo stranko, gotovo ne koristi njenemu ugledu. Zato se Wilson na tihem zmeraj pripravlja na volitve, odnosno mora biti nanje pripravljen. V ta namen rabi političen ugled,
tega pa najlažje dobi z obiskom imata obe deželi tudi v Afriki,
v Ameriki.
Povod za Wilsonov obisk je torej zadeva angleške notranje politike. V mednarodni politiki se ni zgodilo ničesar, kar bi ga zahtevalo. Če pa že je, gotovo ne bo škodoval ne Ameriki ne Angliji. Obe deželi sta namreč toliko srečni, da njihove odnose kazijo le redka trenja, zato pa dobivajo vedno več veljave skupni interesi. Skupne interese pa imata obe državi v južni in jugovzhodni Aziji. Skupnost interesov je slučajno najbolj nazorno pokazala sprememba v indonezijski zunanji politiki. O-svobodila je Anglijo od raznih strahov, ki se je zanje morala brigati tudi ameriška zunanja politika. Ne Anglije ne Amerike ne skrbi trenutno bodočnost Hong Konga, bodočnost Malaje s Singaporom, bodočnost AV' stralije, bodočnost Indijskega o-ceana. Zato pa je Anglija ravno tako hudo zainteresirana kot A-merika na skorajšnjem miru v Vietnamu na miru med Indijo in Pakistanom, na miru ob indij-sko-kitajski meji. Iste interese
kjer je Amerika odstopila Angliji vodstvo mednarodne politike, za zameno se pa Anglija ne meša v politiko naše dežele do Latinske Amerike.
Na čistem si pa Anglija in A-merika nista glede politike na evropskem kontinentu. Tam je
nikoli. Mora zmeraj računati na ameriško podporo, ne samo v denarju, ampak tudi v domači ameriški gospodarski politiki. Anglija namreč želi, da bi bila ameriška domača gospodarska politika taka, da bi angleškemu gospodarstvu ne škodovala. Tega pa Johnsonova adminitraci-
glavna spodtika dobrim odno-!ja zmeraj ne vpošteva, sicer pa som namen in pomen NATO, vjv tem oziru tudi Johnsonovi
' predniki niso bili nič boljši.
Končno bo Wilson moral govoriti tudi o vprašanju razorožitve. Stvarno ni nobenega upanja na pogodbo o omejitvi oboroževanja, toda angleško javno mnenje se je za verovalo v tako pogodbo in Wilson mora to vpo-števati, ker je njegova vlada v parlamentu tako šibka. Da bosta Wilson in Johnson govorila tudi o De Gaullu, se razume; še bolj bosta skupaj skušala dognati, kašna bo ruska zunanja politika. Morda bo le v tej točki lahko Wilson povedal Johnsonu kaj res novega, saj je bil njegov zunanji minister Stewart pred kratkim v Moskvi na obisku.
okviru NATO pa posest in kontrola rabe atomskega orožja. Razlike v pogledih na oba problema niso ravno take, da bi delale skrbi; tudi niso take, da bi jih bilo treba rešiti že danes. Kar je v njih nevarno, je ruska politika. Moskva se hoče namreč vmešavati v pristojnost NATO in diktirati tej organizaciji, kako daleč naj da Nemčiji kot članici NATO ravnopravnost pri kontroli rabe atomskega orožja. To bo v razgovorih med Johnsonom in Wilsonom tudi tista točka, kjer se bodo mnenja med seboj najbolj kresala.
Wilson bo prinesel s seboj tu di par drugih skrbi. Angleško gospodarstvo sicer ne boleha, toda trdnega zdravja pa ni bilo
Zadnje vesti
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ameriški poslanik pri ZN Goldberg je včeraj predložil političnemu odboru glavne skupščine ustanovitev posebnega organa ZN za pomoč pri vzdrževanju svetovnega miru. Njegova naloga bi bila preprečevati oborožene spopade. Ameriški predlog je podprl britanski delegat.
WASHINGTON, D.C. — Velika Britanija bo nemara še pred koncem tega tedna objavila prepoved dobave petroleja Rodeziji, svoji uporni koloniji v Afriki.
KONAKRI, Gv. — Gvineja je danes prekinila diplomatske odnose z Veliko Britanijo, ker ni v smislu zahteve Organizacije afriške edinosti, sprejeti na konferenci v Adis Abebi pred enim tednom, strla beli upor v Rodeziji. Isto bo danes storila tudi Tanzanija.
PARIZ, Fr. — Predsednik De Ganile je sinoči v volivnem govoru zanikal trditve njegovega političnega tekmeca Mit-teranda, da je “pritiameriški.” Izjavil je, da bo Francija stala ob strani Amerike, kadar bo v nevarnosti svoboda. Sedanjo ameriško politiko je označil za “intervencistično” ter priznal, da se z njo ne strinja.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson bo danes nadaljeval razgovore s predsednikom Pakistana Ayubom. Danes je na poti sem predsednik britanske vlade Harold Wilson. Z njim se bo Johnson razgovarjal jutri. Razgovorom z njim bo sledilo srečanje z nemškim kanclerjem dr. L. Erhardom.
CAPE KENNEDY, Fla. — Za danes malo pred deveto uro popoldne je določen polet Gemini 6 v vesolje, kjer se naj bi 4 ure pozneje srečalo z vesoljskim vozilom Gemini 7, ki kroži okoli Zemlje že 10. dan. To je že tretji poskus poleta Gemini 6, prvi je bil opuščen, ko je odpovedala raketa, ki naj bi pognala v vesolje umetno luno, ki jo naj bi Gemini 6 “ujelo”, drugi se je ponesrečil, ko so preteklo nedeljo bili avtomatično ustavljeni raketni motorji komaj 2 in pol sekundi po vžigu.
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima nocoj ob 7.30 letno sejo z volitvijo odbora za 1. 1966. Po seji bo prigrizek. Vse čianstvo vabljeno!
Božično darilo—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj krasne skrinje (Lane chest). — Več v oglasu!
Visoka starost—
Rojak Tom Odlazek s 14520 Thames Avenue je danes dopolnil 88 let. Se še dobro počuti. Živi sam in je vdovec brez otrok. Dolgoletnemu naročniku želimo še trdnega zdravja in obilo zadovoljstva!
Koledarji za 1. 1966—
V Zakraj škovem pogreb, zavoda na 6016 St. Clair Avenue dajejo svoje stenske koledarje za 1. 1966.
Popravek—
Včeraj je bila ob 8.15 zjutraj pri Sv. Vidu sv. maša za pokojnega Franka Hočevarja ob 25-letnici njegove smrti, ne ob 10-letnici, kot je bilo objavljeno.
Nov odbor—
Podr. št. 14 SŽZ ima za leto 1966 sledeči odbor: duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec 215 E. 328 St. Willowick O. 44095 WH 3-1546, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice; Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
Mesto dobilo proračunskega direktorja—
Mestni župan R. S. Locher je rinoči objavil, da je imenoval 42 let starega direktorja Municipal Research Service, pisarne za pomoč v vodstvu uprave podjetij in ustanov, Sigfrida Pearsona za prvega mestnega proračunskega direktorja z letno plačo $17,000.
------o------
Indonezija se bi rada pomirila z Malezijo
DŽAKARTA, Indonez. — Indonezijski zunanji minister Su-bandrio je izjavil, da je njegova dežela pripravljena, da se pomiri z Malezijo, toda ne kot s celoto. Indonezija hoče imeti -posla le z malezijskimi deli:	Malajo,
Singaporjem, Sarawakom, Sa-bahom. Seveda bi med pogajanji Indonezija nadaljevala svojo “osvobodilno akcijo” na otoku Borneo, dokler ne bo sklenjen mir.
Članice malezijske federacije niso bile o tej nameri naprej obveščene, zato čakajo na uradno povabilo iz Džakarte da bi presodile, kako si Indonezija zamišlja mirovna pogajanja.
Nova indonezijska taktika dovoljuje sklep, da je bila preje Indonezija zato tako bojevita, ker so jo hujskali kitajski komunisti. V Londonu so nove indonezijske zunanje politike zelo veseli, saj se jim ni treba več tako bati za bodočnost svojih investicij v Singaporju.
Zračni pritisk
— Tri glavne gospodarske panoge Kanade so: poljedelstvo, rudarstvo in gozdarstvo.
PITTSBURGH, Pa. — Nad vsakim kvadratnim palcem zemeljske površine je nekako 15 funtov zraka.
2 '
atHERIšKA DOMOVINA, DECEMBER 15, 1965
Mmišm IMiiiiovaiM

SUV Si. ciair Ave. — HJtnderson 1-0024 — Cleveland, Olilo 44108
National and Internationa Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
jek* Združene države;
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
*	SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for C months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 240 Weds., Dec. 15, 1965
Za vsako vojskovanje je treba dveh
nevarnosti danes še ne vidimo. V vietnamsko past smo padli, ker smo si samo domišljevali, da vemo, kaj je vietnamski narod, ker nismo poznali razpoloženja vseh Vietnamcev, ampak le tistih, ki so se borili proti komunizmu. V past smo padli, ker nismo pomislili, da se v taki azijski notranjosti, kot je Vietnam, sploh še ne znamo vojskovati.
Sedaj nas je skušnja že naučila par resnic in nam pokazala par stvarnosti. Najprvo smo prišli do spoznanja, da ni vsaka komunistična zarota nevarnost za naše narodne interese. Saj velikokrat niti ne vemo, kako daleč so komunisti zamešani v zarote. Prišli smo pa tudi do spoznanja, da je svobodna demokracija lepa stvar, da pa je tudi draga. Ako je narod ne pozna in noče ničesar žrtvovati zanjo, ali naj se zanjo žrtvuje Amerika? Prišli smo do spoznanja, da si je treba vsakega zagovornika svobodne demokracije ogledati. Ali je res sposoben, da prevzame vodstvo dežele? Ali ni samo idealist, ki bo kmalu postal plen spletk, ki vodijo v novo diktatuo? Spoznali smo pa tudi, da naši narodni interesi ležijo na morju in plavajo v zraku. Dokler bo Amerika močna na morju in v zraku, ne bo mogel nihče na svetu ogrožati njenih življenjskih interesov. Ni nam treba nasedati nobeni propagandi, tudi ne kitajski, o nevarnosti nove svetovne vojne.
BESEDA IZ NARODA
Kitajski komunisti so doživeli letos par velikih razočaranj. Najprvo jih je hudo zadela ponesrečena indonezijska revolucija. Indonezijska vlada trdi, da ima sedaj v rokah dokaze, da so revolucijo pripravljali kitajski komunisti in tudi do podrobnosti pripravili načrt. Da bi jim utegnil načrt spodleteti, na to niso bili pripravljeni. Glavnega razloga za spodleteli načrt niso takoj opazili. Ako ne bi indonezijski generali vedeli, da se v Vietnamu vojskujejo Amerikanci, morda ne bi tako odločno nastopili proti rdeči zaroti. Tako so se pa zavedali, da leži med njimi in Kitajsko Vietnam, ki ni v kitajskih rokah. To jim je dalo pogum za brezobzirno preganjanje komunizma. Drugi hud udarec za kitajske komuniste je bila zadnja izjava naše administracije, da se Amerika pripravlja še na dolgo in hujšo vojno. Upanje, da bo čas zmlel ameriško odpornost, ie začelo plahneti. Vsaj za bližnjo bodočnost ni vredno počenega groša.
To je spravilo kitajsko komunistično propagando v zadrego. Niso vedeli, kako naj politično pobijajo ta dva do godka. Prva zmedenost jih je zapeljala, da so začeli govo riti o vojni nevarnosti med Kitajsko in Ameriko. To nevarnost so imeli že od nekdaj “na zalogi”, toda tako trdovratno je še niso nikoli rabili. Pri tem so vsak svoj korak skušali razlagati v luči priprav na boj z ameriškim imperijaliz mom. Ko so svoje dolarje in funte začeli spreminjati v zlato, naj bi to pomenilo, da ne zaupajo anglosaksonskim valutam, ker jih bo uničila prihodnja svetovna vojna. Kako malo je vredna taka razlaga, se vidi po tem, da so na drugi stiani ravno sedaj predložili Rusom račune za prevoze vojnega materijala v Vietnam v — dolarjih!
V nekaterih kitajskih mestih so začeli pripravljati civilno obrambo. Z veliko propagando so začeli postavljati zaklonišča. Objavili so velike načrte, kako bodo velik del civilnega prebivalstva preselili v notranjost dežele. Začeli so na veliko popravljati svoje ceste in železnice. Niso nič skrivali, da doma pospešujejo proizvodnjo vojnega materijala in da ga tudi kupujejo po svetu v vedno večjih količinah. Še celo na izredne zaloge hrane za vojne potrebe niso pozabili, vsaj na papirju ne. Reorganizirali so predvoja-ško vzgojo mladine. Vsem tem pripravam so pa dali značaj priprav na spopad z Ameriko.
Slično podobo so skušali dati tudi svoji zunanji politiki. Namigavali so in še namigujejo na obnovo državljanske vojne v Laosu, na nekaterih krajih so jo tudi v malem že obnovili. Grozijo z državljansko vojno Tajski, ne skrivajo zbiranja čet ob indijski meji. Poostrili so straže ob lusko-kitajski meji.
Svetu in svojim sopotnikom hočejo prikazati vse te politične korake kot obrambo in strašilo ameriškemu kapitalizmu. Isto igro igrajo tudi s svojim sodelovanjem v vietnamski vojni. Akoravno se skrbno izogibljejo vsakim vojaškim posegom vanjo, so v besedah že čisto na tem, da bodo vietnamskim komunistom pomagali z vsem, kar premore sedemstomilijonski kitajski narod. V ta namen ne pošiljajo samo svoje delavce na obnovitvena dela vietnamskih cest in železnic, pošiljajo tudi orožje in municijo, industrijske surovine in zdravila. Da so pa njihove dobave zelo skromne v primeri z njihovimi besedami, o tem ne zinejo niti besede. Zato pa nič ne skrivajo, da popravljajo svoja vojaška letališča na južnem Kitajskem, da selijo vojno industrijo na severozahod, da čistijo reke in kanale, ki so na Kitajskem še zmeraj važno prometno sredstvo.
Če zberemo vso to propagando pred svojimi očmi, če jo moramo poslušati tedne in mesece, potem se res moramo vprašati, ali kitajski komunisti verjamejo temu, kar govorijo. Zanikati tega žal ne moremo, kajti skušnja uči, kako se človek lahko zaveruje v svoje misli po želji in jim verjame kot živi resnici. Ostane nam v tem slučaju samo še tolažba v dejstvu, da je za vsako vojskovanje treba dveh. V našem slučaju ne samo Kitajske, ampak tudi Amerike!
Nekaj Amerikancev ima res odkritosrčen strah pred novo svetovno vojno s Kitajsko. Vedo, kako se je Amerika kar pri stranskih vratih zapletla v prvo in drugo svetovno vojno, zakaj se ne bi še v tretjo? Vedo tudi ali vsaj še niso pozabili, kako smo kar mimogrede zagazili v korejsko vojno. Pod Eisenhowerjem ni nihče mislil na kaj takega; boj se notranjosti Azije, to je bilo takrat geslo, ki je imelo splošno veljavo. Pa vendar je že Eisenhowerjev režim lezel v vietnamske homatije, Kennedyjev se vmešavanju ni mogel ustaviti, sedaj pa Johnson nadaljuje, kar je podedoval od svojih prednikov. Kdo nam more torej jamčiti, da se bo vietnamska vojna končala tako kot korejska: na pol pota! Ali ni mogoče, da nas zapelje v pravo tretjo svetovno vojno?
Ne vidimo zaenkrat te nevarnosti vkljub temu, da nam jo kitajska komunistična propaganda slika vsak dan na steno. Za vsako vojsko je treba dveh. Ali se bo Amerika res spustila vanjo? Ali je usoda že kar tako odločila? Take
iSaga žena, [jnblieipea slovenske pesmi, nas je zapustila
CHICAGO, Dl. — V jesenskem dnevu je resno opešalo njeno zdravje. Rahločutno srce pa je še hrepenelo po življenju. Opešala je, vendar je še obiskala slovensko sv. mašo v svoji cerkvi sv. Štefana. Gospod in gospa Konchan sta bila vzor točnosti, kar vse je vredno posnemanja. Nikoli nista zamudila pevskih vaj, četudi sta živela najbolj daleč. Žal — res prekmalu je bila zadnja nedelja, ko smo še ob njej stali po maši pred cerkvijo. Bilo me je čudno strah, da ni morda zadnjič, še isto noč je gospa Konchan resno zbolela, soprog je moral poklicati zdravniško pomoč. Srce je začelo pešati, po nekaj dnevih je morala v bolnico. Življenje je bilo na nitki.
Gospod in gospa Konchan sta bila povsod zelo priljubljena. Bila sta vesele narave in zelo družabna. Znala sta živeti kot v raju, vse sta vzela za dobro. Bila sta zelo gostoljubna in glo-bokoverna. Imela sta vedno razumevanje za druge in bila vedno pripravljena pomagati.
Med kritičnimi dnevi v bolnici obiski niso bili dovoljeni, le njen dragi soprog je bil z njo noč in dan. Trepetal je za njeno življenje. Vendar je po treh tednih nekoliko okrevala in smeli smo jo obiskati. Obiskali sya jo z gospo Albino Novak, vendar u-panje je bilo majhno1. Izraz o-braza je govoril o resni bolezni. Globoka ljubezen nas vseh, ki smo jo ljubili, je izprosila le toliko, da je lahko preživela nekaj dni s svojim soprogom' na domu, ki jima je bil pravi raj. Vse je res božja volja, da tako blaga žena ni nikoli potožila o svoji bolezni in trpljenju. Vedno jo je navdajala le skrb in žalost za moža. Potrpežljivost je bila višek njene lepote, ki jo ne zmore vsakdo v bolezni. V duhu je bila vedno doma in njen soprog je bil presrečen, ko mu je zdravnik obljubil, da bo smela domov. Brez nje je bil dom brez sonca.
Ljuba gospa Pepca Konchan nas je zapustila mnogo prezgodaj. Ostali pa so nam na njo nadvse lepi spomini. Ne morem, da ne bi te žalostne novice sporočila javnosti, ker sta imela toliko znancev in prijateljev. Poznala sem ju le nekaj let in sem našla toliko dobrote in lepote v njihovem domu.
Omenjena sta bila osebna prijatelja slovenskih zborov v Clevelandu, predvsem pa prijatelja pokojnega gospoda š ubij a. Gospa Pepca Konchan je bila pevka v Metropolitan Operi v New Yorku, v Chicagu pa sta bila dobra pevca Sv. Štefanskega zbo-
Naj bodo te vrstice v spomin blage gospe Pepce Konchan, soprogu pa v tolažbo, da je bila taka božja volja. Blaga gospa bo pokopana v četrtek, 16. decembra, iz Žefranovega pogrebnega zavoda.
Hvaležna Minka Grašičeva
L. Verbič:
Na dopusl!
Wilmington, lil. — Vse leto sem se že veselila svojega dopusta, ki je nastopil letos prav zgodaj, proti koncu junija.
Pri Mariji Pomagaj v Lemontu
Pri svojih dobrih prijateljih v Jolietu sem se najprej odpočila deset dni do 4. julija, ko me je Janez Gerjol peljal v Lemont na romanje. Udeležila sem se tam večerne slovesnosti, ki jo je otvoril g. pater dr. Kalist in lepo govoril o zoupanju v božjo Previdnost. Iz Sv. Pisma je vzel dogodek ob Lazarjevi smrti, ko sta sestri žalovali za njim.
Tako tiho je bilo v cerkvici in vsakdo je užival ob lepem podajanju. Razvila se je procesija k lurški votlini; letos se mi je zdela še posebno lepa. Baragov park je bil razsvetljen z rdečimi plamenicami in — komarjev ni bilo, da je vsakdo res nemoteno sodeloval ob molitvi rožnega venca, ki ga je molil in vodil petje pater Pelagij.
Drugo jutro pa smo se zbrali v cerkvici pri Mariji Pomagaj, kjer je daroval sv. mašo in pridigal zopet g. p. Kalist.
Kot vsako leto je šla dopoldanska procesija na pokopališče, kjer se vedno ustavimo najprej ob grobu našega nepozabnega škofa Gregorija.
Sv. mašo je daroval srebrno-mašni jubilant gospod p. Fortu-nat Zormon. Sv. maša je bila s sodelivanjem ljudstva. Komentator in lektor je bil pisatelj g. Karel Mauser. Lepo je bilo, a-meriške Brezje so nam nudile sv. mašo v slovenščini in tako smo čutili, da je tu pri Mariji košček doma.
Zraven mene je sedela mala Beznikova Mateja in skrbno tiščala v roki šopek rdečih nage-ijev. Povedala mi je, da bo voščila gospodu srebrnomašniku. In ko je ta prišel k votlini, je neustrašeno stopila predenj in začela:
GOSPOD SREBRNOMAŠNIK!
Ali ni življenje vaše ena sama pesem lepa, ko v molitvi pred oltarjem svečeniške roke sklepa.
Petindvajset let, odkar slavljenec današnji ^ daroval je prvi dar v zarji novomašni.
, Pišite, pojte v božjo slavo v čast brezmadežne Marije I vse dotlej, da vaš Ave v večni Sanktus se prelije.
Vam tujina dom je dala, danes z vami praznovala bo srebrno sveto mašo.
V njo vklenite vso ljubezen, spoštovanje in zahvalo našo.
Pridigal mu je za to slovesnost č. g. Cvelbar. O poteku te slovesnosti ne bom pisala, ker je Aye. Marija že prinesla poročilo. Ker je g. pater tako delaven pri listu in je že toliko povedal in napisal o novi konstituciji, zlasti tudi o Mariji, mu
VESTI
K*
Operni pevec, član Slovenskega okteta Janez Lipušček mrtev
Člani Slovenskega okteta, ki so bili namenjeni na koncert v Pulj, so v nedeljo dolgo zaman čakali na dogovorjenem kraju svojega tenorista, opernega pevca Janeza Lipuščeka. Ker ga ni bilo, so odšli na njegovo stanovanje v hišo na Privozu 11 b v Ljubljani. Tu se na njihovo trkanje ni nihče oglasil, čeprav je v kuhinji gorela luč. Okrog 14. ure so gasilci odklenili stanovanje, potem ko so obvestili postajo milice, da je v stanovanju št. 17, kjer je prebival tenorist Janez Lipušček, nekaj narobe.
Kuhinja je bila polna nevarnega gorilnega plina. Pipa na plinskem štedilniku je bila napol priprta. V kuhinji so pri vratih ležali 51-letni Janez Lipušček, 32-letna Mira štamcar in 30-letna Doroteja Šušteršič. Zdravnik je izjavil, da je smrt nastopila med dvanajsto in eno uro ponoči.
Kako se je zgodila nesreča, je težko reči. Ali dovoljuje napol priprta pipa na plinskem štedilniku sklep, da gre za usodno nepazljivost? Na mizi v kuhinji so bili ostanki mrzlih jedi. Morda je vse tri obšla slabost, ko so večerjali. Domnevajo, da sta Štamcerjeva in šušteršičeva sedeli za mizo, Lipušček pa je odšel v kopalnico. Ker je bila miza premaknjena, domnevajo, da sta šušteršičeva in Štamcerjeva v trenutku, ko sta občutili slabost, skočili od mize in planili b kuhinjskim vratom. Lipušček, ki se je vrnil iz kopalnice, je eno izmed njiju poskušal rešiti v predsobo, toda bilo je prepozno. Vsi trije so se zgrudili ob kuhinjskih vratih.
Nihče od prebivalcev hiše ni
stodušno priznavajo, da imajo celo splavi, ki jih opravijo v zdravstvenih ustanovah, v približno 30% primerov resne posledice in da slabijo življenjske moči. Splavi pa ne škodujejo le zdravju, temveč tudi gmotnim koristim žensk, predvsem zaposlenih. V številnih krajih preživijo ženske tretjino skupnega bolezenskega dopusta prav zaradi splavov.
Jugoslovanski zvezni poslanci ki so poslušali poročilo o teh številkah, niso znali v debati povedati drugega kot nasvetovati, naj se bolj priporočajo sredstva proti spočetju. Sami sicer dobro vedo, da se vprašanje novih življenj ne da urejevati ne s splavom, ki so ga sami uzakonili, in ne s kontracepcijskimi sredstvi, ki niso niti učinkovita niti človeškemu telesu po godu, temveč le z naslonom na božje zapovedi, ki pa jih seveda družba, ki je zgrajena na marksističnih načelih, ne sme omenjati, še manj pa se nanje sklicevati.
Letališče na Brniku
Do 30. septembra je letos pristalo in odletelo z ljubljanskega letališča na Brniku 1,144 letal v domačem in 1,514 letal v mednarodnem prometu. Lani so našteli v istem obdobju v rnena-rodnem prometu samo 823 letal. Napredek je torej oči viden. V tem prometu je lani potovalo 46,349 oseb, letos pa 63,700, torej za 37.4% več. Turisti, ki so prišli v Jugoslavijo preko letališča na Brniku, so v državi pustili kakih 8 milijonov dolarjev.
Sedaj vlada na letališču relativno zatišje. Večji promet pričakujejo za zimski čas po 15. decembru, ko bodo začeli prihajati inozemski smučarji, v glavnem iz Holandske. Precej prometa si obeta letališče v času svetovnega hokejskega prven-
slutil, da se je v stanovanju o-jstva v Ljubljani, ki bo v začetk pernega pevca Janeza Lipušče-,1- 1966. Za prihodnjo turističn ka v noči od sobote na nedeljo sezono, ki se bo pričela 1. apri] pripetila tako huda tragedija. 11966, namerava tudi letalsl;
družba JAT iz Beograda usm< riti preko Brnika nekatere sv<
Strahotne številke
Jugoslovanski zvezni poslanci so nedavno v Beogradu razpravljali o tem, kako doseči, da rojstev ne bi več urejali z nasilnimi prekinitvami nosečnosti (s
jih rednih linij. Do sedaj j namreč JAT dosledno bojkoti ral slovensko letališče. “Brat skim” Srbom je še vedno trn ■ peti, saj bi tudi glede zračneg
spavi). Statistike namreč pove- (prometa imeli radi v Jugoslav o, da izvršijo v zdravstvenih | j j onj prV0) edino in zadnjo b ustanovah vsako leto kakih pol \ secj0
milijona splavov. Domnevajo, da jih vsaj toliko opravijo tudi zunaj zdravstvenih ustanov. Vsako leto torej napravi milijon žensk nasilen splav in si tako
Podjetje letališča Brnik je 1« tos končalo z lastnimi sredsti (kadar gre za Slovence, v Bec gradu ni kreditov!) gradnjo hc tela ob vzletišču. Do konca let
resno ogrožajo zdravje. Milijon, bodo dogradili tudi meteorol detomorilk v državi, ki šteje 18 g^o postajo. Že do sedaj so z
milijonov ljudi!
Medicinski strokovnjaki pro-
njo porabili 25 milijonov dina: jev.
Ameriška Domovina še posebej čestita.
Vse, ki smo bili v taboriščih v Italiji, zlasti v Senegaliji, pa nas je iznenadil obisk gospoda direktorja msgr. Oreharja. Mnogi smo hiteli po sv. maši k njemu, da bi nam povedal o naših dragih v Argentini.
Ko sem drugo jutro po sv. maši zajtrkovala v romarskem domu, sem se zazrla v gospo nasproti mene, ki ji je trpljenje začrtalo poseben izraz v obrazu. Povedala mi je, da je vdova g. Narte Velikonja. Solze so se nam vsem zasvetile ob bridkem spominu na tega junaka in pričevalca ter izpovedovalca Kristusa Kralja. Vseh naših mučenikov smo se ob 20-letnici posebno spomnili in naročali Mariji, naj pove svojemu Sinu, da smo odpustili njim, ki so jih odvedli v strašno smrt. Tako nam je vedno naročal naš trpin, rajni g. škof dr. Rožman. HkcžkhhbpšRcsEk m mb m mb
Poleg gospe Velikonjeve je sedela gdč. Boljka. Z njo sva se takoj lotili vprašanja slovenščine pri naših novonaseljencih in obe sva soglašali, da je pouk in dojemanje vedno težavneje. Če bi ameriška šola večkrat nagla-šala, kako dobro je, da zna človek več jezikov, zlasti onega, ki nas ga je naučila govoriti mati, bi precej pripomogla do veselja pri otrocih, ki bi se z večjo vnemo učili materinščine. Pri nekaterih pa človek z žalostjo u-gotavlja, da se sramujejo govoriti slovensko.
V Minnesoti
Dne 5. julija sem odšla v Minnesoto k svakinji. Ker sem to pot ostala tam samo dva tedna, nisem obiskala vseh znancev. Pač pa sem bila vesela, ko sem zagledala pred Grudnovo hišo Mičota, ki je služil dve leti pri vojakih v Nemčiji. Je še vedno isti prijazni fant in mala Vali mi je povedala, da je znala prebrati njegova pisma, ki jih je pisal domov od vojakov. Zdaj se uči za varilca v rudniku Erie in bo prišel na zelo dobro mesto.
Prijazna in dobrosrčna Grudnova družina me je peljala na Eveleth, kjer smo obiskali Kun-tarove, ki so se tiste dni odpravljali na obisk k gospe Eriki in zetu dr. Jožetu v Pennsylvanijo. Čudila sem se, da najde g. Kun-tara čas za nego vrta, ki ga z gospo res vzorno gojita. No, pa saj pesem in rožce soglašajo. Slovenskih visečih nagelj ev na Gilbertu ne manjka, skoro pri vseh naših novonaseljencih jih imajo in tisti čas so se ravno odpirali popki. Ker se lani nisem oglasila pri Skrbčevih, sem jih obiskala letos, ko je bila doma ga. Ivanka z otroki in najmlajši sin- Polde, ki je prišel od vojakov in se takoj lotil poprav pri hiši. Ganila me je ljubezen Pol-detova do domačih. Skrbčevi so bili dalje časa v Avstriji, otroci so tam hodili v šolo, zato govore poleg sloveščine tudi nemško in seveda zdaj tudi angleško.
Ne smem pozabiti Puckove družinice, prijaznih fantov Andrej čka in štefančka. Gospa Rezka in Andrej sta še vedno vsa v delu, ona je vzor žene v hiši in na vrtu.
Gospa Anica Tušar jeva mi redno pošilja revijo “Duhovno življenje”. Tam sem se oglasila, da se ji zahvalim za trud. Ona je pri vsej veliki družini neumorna pri delu za misijone. To pot je pripravljala in zaznamovala perilo za Johnija, ki je šel letos v šolo v John’s Convent. Otroci so zelo prijazni, mala Micka je veselje vse družine. Govorila sem s Tušarjevo mamo, ki je največ na naslonjaču, a vedrega spomina. Kako lepa so vedno njena pisma!
Srečala sem se z gospo Pater-nostovo, ki mi je povedala, da odhaja s Kuntarqvimi na počitnice k sinu Jožetu in k Eriki. Gospe Paternostovi je ravno pred mojim prihodom na Gilbert umrla doma na Rašici pri Turjaku mama in je obujala spomine nanjo. Ni čuda, da je Anica talko dobra, ko je pa go-1
spa Paternostova tako blaga žena.
Ker sem se vsako leto oglasila na Biwabiku, tudi letos nisem opustila prilike, zlasti zato, ker je bila doma dobra gospa Vidmarjeva, ki je še vedno bolna in v domači oskrbi. Občudovala sem gospoda Vidmarja, ki je tako lepo stregel bolni ženi, bil je ravno na dopustu. O počitnicah je štela družina le tri člane, Janez je bil ravno na počitnicah, Anica pa je poročena v Chicagu z g. Petrom Fišingerjem. S Petrovo mamo je prijetno govoriti, z njo se vsako leto srečava pri duhovnih vajah v Lemontu in na romanjih. Tam se navadno srečam tudi z gospo Heleno Remčevo, ki ji je nedavno umri mož, gospod inženir Vladimir Remec. Pri vsem svojem delu gospa nikdar ne opusti duhovnih vaj. V Lemontu se tudi snidemo z Martinčičevimi in z Gregorčičevimi, s katerimi se poznamo še iz taborišča.
Gdč. Nardka Medvedova me je prišla iskat na Gilbert in mi povedala marsikaj zanimivega o svoji učiteljski službi na Japonskem, kjer je učila v Okina-
vi. Pokazala mi je nekaj prav zanimivih predmetov, ki jih je dobila od tam, kot n. pr. velika rešeta za sušenje riža. Povsod, kamoi sem prišla, sem se čudila, ker posvečajo toliko truda cvetju v vrtovih, okoli hiše in cvetlicam v lončkih. Perčičevi pa so bili tisti čas ravno na dopustu, obiskala sem jih pozneje. Lepo je, ker posvečajo naše družine marsikatero uro dobri gospe Vidmarjevi, ki je priklenjena na posteljo.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
. Tipični Američan?
Kongresnik E. Y. Berry ima takšnole mnenje o povprečnem Američanu: “To je mož, ki se po ogledu italijanskega filma odpelje domov v nemškem avtomobilu, sede v danski naslanjač in popije brazilsko kavo iz angleške porcelanaste skodelice, vzame potlej v roke list kanadskega papirja in japonski kemični svinčknik ter napiše svojemu poslancu ogorčeno pismo, v katerem protestira proti uvozu ničvrednega tujega blaga.”
AMERIŠKA D0M071NS,

ALJ GORA
EDMUND ABOUT
.T_.T—=■	.?_■»-«.•»_.?
Šel sem po Hermesovi cesti ^■o križpotja Lepe Grkinje in scm zavil v Harfino cesto. Ko sem koračil preko trga Kanonov, sem pozdravil malo artilje-rijo kraljestva, ki je spala pod šotorom in sanjala o zavzetju Carigrada. V štirih skokih sem bil na Patisijskem šetališču. Ro-binije, ki ga obrobljajo na obeh straneh, so odpirale svoje lišeče evetove. Temnomodro nebo je skoraj nevidno bledelo med Hi-‘lietom in Pentelikonom. Pred klano so se vrhovi Parnasa dvigali kot razklana skalnata steka; to je bil cilj mojega potova-kja. Šel sem po povprečni poti kavzdol do hiše grofice Jante Theotokis, v kateri je sedaj -sta-kovala francoska delegacija; šel sem mimo vrtov princa Mihaela Soutzo in Platonove akademije, katero je pred leti prezident areopaga zastavil v loteriji, in sem vstopil v oljčni gozdiček, škorci in kosi, njihovi nemški sorodniki, so skakali po srebrn-kastem listju in veselo čebljali kad mojo glavo. Za gozdom sem Prekoračil obširne pašnike, kjer So se atiški konji, kratki in za-■repani kot na partenonski frizi, tolažili s suho krmo in segreto krnsko hrano'. Jate grlic so ;zletavale ob mojem prihodu in 'opasti škrjančki so se dvigali kavpično proti nebu kot utrinki kttietalnega ognja. Od časa do basa je počasna želva križala koojo pot in vlačila s seboj svojo kišo.
Skrbno sem jo poveznil na krbet in sem. nadaljeval svojo Pot, prepustivši ji, da si pomaga ^ položaja. Po dveurni hoji sem Prišel v puščavo. Sledi civiliza-cije so izginile; na suhi zemlji ki bilo opaziti drugega kot redke šope trave, čebulčke ornito-Skla in dolga stebelca suhih afo-kel. Solnce je vzhajalo in razločno sem videl smreke, ki ob-1:'kŠčajo Parnasova pobočja. Pot, ka katero sem krenil, ni bila varen vodnik, toda naravnal Sem se proti gruči hiš, raztrese-kih ob vznožju gore, ki so bile kajbrže vas Kastija.
2 enim skokom sem prekorači Kephisos Eleusinien v veliko zgražanje malih, širokih želv,
mm
V blag spomin
druge obletnice smrti LJUBLJENE soproge, matere HČERKE IN SESTRE
Mary Schneider
roj. YERMAN
je preminula 16. decembra 1963.
PVe leti je že minilo,
Kar Te več med nami ni.
Mi oko se nam še ni posušilo, s°lze nam še vedno lijejo iz oči.
Počivaj v miru, draga hčerka, v upanju, da se kmalu vidimo Uad zvezdami.
v°ji žalostni ostali:
Edward Schneider, soprog Dr. Joseph Anslovar, sin Mary Yerman, mati Anthony, brat, in družina.
Cleveland, O., 16. dec. 1965.
ki so poskakale v vodo kot bi bile žabe. Sto korakov naprej se je pot zgubila v široki in globoki soteski, razpokani od dežja dva ali tritisoč zim. Predstavljal sem si, da bo ta soteska najbrže pot. Na svojih prejšnjih izletih sem opazil, da so Grki opustili napravo ceste povsod tam, kjer je voda skrbela za to. V tej deželi, kjer človek le nerad nasprotuje delu narave, so hudourniki državne, potoki deželne ceste in žlebovi občinska pota. Nevihte opravljajo dela cestnih inženjerjev in dež je oblast, ki brez nadzorstva vzdržuje velike in male zveze. Nadaljeval sem svojo pot med dvema razpokanima bregovoma, ki sta mi skrivala ravnino, goro in moj cilj. Toda pot je delala toliko ovinkov, da sem kmalu le s težavo razločeval, v kateri smeri grem in bal sem se, da ne obračam hrbta Parnasu. Najbolj pametno bi bilo, če bi bil splezal na eno ali drugo obrežje in se ori-jentiral na ravnini; toda skale so bile špičaste, jaz sem bil truden, lačen in dobro sem se počutil v senci. Vsedel sem se na okrogel kos marmorja, izvlekel iz svoje škatlje kos kruha, mrzle jagnjetine in čašico vina, ki ga poznate. Rekel sem sam sebi: “Če sem na poti, pride morda kdo mimo in ga povprašam.”
In v resnici: ko sem zaprl svoj nož, da se vležem v senco s tisto sladko trudnostjo, ki sledi kosilu potnika in kače, se mi je zazdelo, da slišim konjske stopinje. Položil sem uho na zemljo in sem spoznal, da se bližata dva ali trije jezdeci. Vrgel sem svojo škatljo na hrbet in sem se pripravil, da jim sledim v slučaju, da so namenjeni proti Parnasu. Čez pet minut sem zagledal dve ženski na konjih, ki sta bili opravljeni kot Angležinji na potovanju. Za njima je korakal pešec, v katerem sem brez truda spoznal Dimitrija.
Vi, ki ste prepotovali že dosti sveta, gotovo veste, da se potniki podajo na pot brez skrbi za nečimrnosti toalete; toda, če zagledajo žensko in najsi je tudi stara kot Noetova barka, jih naenkrat mine ta brezskrbnost in nemirno se začno ozirati po svoji prašni obleki. Še preden sem zamogel razločevati obraza obeh amaconk, sem si ogledal svojo osebo in bil sem prav zadovoljen. Nosil sem obleko, katero vidite in ki je še prav dostojna, čeprav jo nosim že skoraj dve leti. Zamenjal sem le svoje pokrivalo: čepica, in če je ■še tako čedna in ohranjena kot tale, le slabo varuje potnika pred solnčnimi žarki. Nosil sem siv klobuk s širokimi okraji, na katerem se prah ne pozna dosti.
Vljudno sem se odkril, ko sta jahali dami mimo, ki se pa nista bogvekaj vznemirjali ob mojem pozdravu. Podal sem roko Dimitriju in v kratkih besedah mi je razložil vse, kar sem hotel vedeti.
“Ali je to prava pot na Parnas?”
“Da, tudi mi gremo tja.”
“Ali grem lahko z vami?”
“Zakaj ne?”
“Kdo sta ti ženski?”
“Moji Angležinji. Milord je ostal v hotelu. Pah! Bankirji iz Londona. Stara je gospa Simons od tvrdke Barley in Cie! gospod je njen brat; gospodična je njena hči.”
“Lepa?”
“Po okusu. Jaz imam rajše Fotini.”
“Ali greste prav do trdnjave File?”
“Da. Najeli sta me za en teden po deset frankov na dan in hrano. Jaz bom organiziral izlete. Začel sem s tem-le, ker sem vedel, da vas srečam. Toda kakšna muha ju je pičila?”
(Dalje prihodnjič)
— *
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd, Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave, Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd, Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, 0.44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd, Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103.

THE OFFICERS OF THE SUPREME BOARD EXTEND THEIR HEARTIEST GREETINGS TO ALL OF ITS MEMBERS FOR A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
Poljski komunisti niso zadovoljni s politiko
poljskih škofov
VARŠAVA, Polj. — Kot smo poročali, so poljski škofje povabili nemške na majske slavnosti 1000-letnice pokristanjenja Poljakov. Nemški škofje so povabilo sprejeli. Poljski komunistični režim je v začetku molčal. Zato so nekateri celo mislili, da bodo poljski komunisti odobravali tak korak. Pa ga ne. Vodilni poljski dnevnik je namreč korak poljskih škofov ostro napadel, češ, da je vabilo, poslano nemškim škofom, političen korak, da se pa poljski episkopat ne sme mešati v politiko.
Tiste, ki poznajo miselnost poljskih komunistov, ni ta napad prav nič presenečil ali vznemiril. Vedo, da ima poljski komunizem med drugimi tudi steber posebne vrste:	sovraštvo
med nemškim in poljskim narodom. Ako bi se namreč oba na-
roda pobotala, se ne bi Poljaki čutili tako navezane na Moskvo in s tem tudi na poljske tovariše. Pismo poljskih škofov je moralo razburiti tudi Moskvo. Saj tudi tam postavljajo velike upe na sovraštvo med Poljaki in Nemci. Vedo namreč, da bodo Poljaki s Kremljem v vsakem slučaju, toda samo tako dolgo, dokler ne bodo bali nemške nevarnosti odnosno nemškega maščevanja.
Spor med poljskimi škofi in komunisti je torej obnovljen, s tem je pa tudi pokopna želja poljskega naroda, da bi papež Pavel VI. obiskal Čenstohovo.
Argentinski predsednik Illia v sporu z generali
BUENOS AIRES, Argent. — Argentinski predsednik dr. Ilija je v sporu z generali, ali namenoma ali po nerodnosti, tega ne vemo. Pred nekaj tedni je namreč menjal vojnega ministra —
L
SEJA I
“SLIKSEifi SRilšHfEliia D9I!”
(AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKEGA SREDIŠČA) 20713 Recher Ave, Euclid, Ohio
vnedeEJo, li, januarja
Začetek ob 2. uri popoldne
Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov ter društvene zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže.
531-9309
upravnik
Za direktorij:
JOSEPH TREBEČ, predsednik ALPHONSE SAJEVIC, tajnik
liiillllllliiliiilliiiiiiliiiiiiiw
DRUŠTVENI SiENM
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
novi minister je general Castro — ne da bi bil preje o tem govoril z generalom Onganio, ki je poveljnik armade.
Ongania je radi tega odstopil, dr. Illia je pa na njegovo mesto imenoval generala Pistarni-ja, ki ga sumijo, da simpatizira s Peronovimi pristaši, pa tudi menda z bivšim predsednikom Frondizijem. Vse to je baje zelo razburilo argentinske generale. Zato krožijo po prestolici vsi mogoči sluhi. Nekateri med njimi celo trdijo, da generali pripravljajo državni udar.
V argentinskih političnih krogih pa niso tako preplašeni. Vedo, da je general Ongania zelo trezen general in da se ne bo zaletel. Brez njegovega sodelovanja pa bi nezadovoljni generali preveč tvegali, ako bi poskusili prevrat.
------o-------
Javno mnenje ima precej vpliva na vodstvo vojne
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson ima navado stalno prisluškovati javnemu mnenju. Če je le mogoče, ga u-pošteva pri svojih odločitvah. Njegovi sodelavci stalno povprašujejo, kaj mislijo ljudje o vojni v Vietnamu in kako sodijo o njegovi politiki tam. Predsednik skuša dognati, kako bo vojna vplivala na kongresne volitve prihodnjo jesen.
Generali v Vietnamu in v Pentagonu predlagajo odločne korake, predsednik hodi počasi in previdno, da se ne bi zaletel in zašel v zagato, iz katere ne bi bil mogoč izhod. Vsak svoj korak skuša opravičiti že v naprej tako pred domačo javnostjo kot pred zavezniki in vsem ostalim svetom.
Vojaki ga silijo, naj “zasleduje” rdeče v Kambodžo in Laos in s posegom v tega prereže Ho-Či-Minhovo pot. Johnson to odlaša, ker se boji, da pot tam preko ne vodi do naglega konca vojne v Vietnamu.
—-----o-------
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Arabski svet je zopet začel gonjo proti
komunistom
BEIRUT, Lib. — Sudan je prepovedal komunistično stranko in zaplenil njeno premoženje. Je to zadnja arabska država, ki je pognala komuniste v podzemlje. Vse druge — 10 po številu —,’ so to naredile že preje. Seveda se komunisti ne dajo ugnati tudi v arabskih državah. Zato so povsod preganjani.
Te dni je iraška vlada dala zapreti kakih 50 komunistov, ki so se hoteli na novo organizirati. Pobrala jim je tudi centralni urad v Hilli, kakih 60 milj severno od Bagdada. Kakih 300 komunistov je pravočasno pobegnilo, največ jih je šlo med kurdske upornike, nekaj jih je zbežalo na tuje. Svoje pribežališče imajo v Pragi, kjer se navadno zbirajo voditelji arabskih komunističnih gibanj. V Egiptu je Naser dal obsoditi 11 vodilnih komunistov, ker so spomladi poskusili napraviti nanj atentat.
Komunisti vedo, kaj je
važno v revoluciji
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Prva stvar, ki so jo dominikanski komunisti napravili v zadnji revoluciji, je bila, da so vdrli v ministrstvo za zunanje zadeve in tam ukradli 3,000 neizrabljenih potnih listov. Kam so izginili, nihče ne ve, policija in ameriško poslaništvo pa vesta, da so se sedaj pojavili na črni 'borzi v obliki, ponarejenih podpisov na ukradenih formularjih. Policija se trudi, da bi odkrila, kdo ima sedaj zalogo teh potnih listov, ni pa še odkrila nobene sledi, ki bi peljala k cilju.
Help Wanted — Female
Waitresses
Experienced. Apply in person.
mwm Johnson
E. 55 & Shoreway
431-1250	(241)
Globoki rudniki
JOHANNESBURG, J. Af. — Zlati rudniki nedaleč od tod imajo rove, ki segajo 9,000 čevljev globoko pod zemljo. So najgloblji na vsem svetu.
---- o
Tudi on trdi tako
Špela: “To je strašno, soseda, da je umrl vaš mož tako mlad.”
Neža: “Da, da, isto trdi tudi moj drugi mož.”
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, na E. 60 St. Kličite 431-4842.	—(240)
Naprodaj
Kompletno pohištvo za spalno sobo in likalna deska (mangle). Vse v dobrem stanju. Kličite RE 1-4378.	—(241)
V	najem
3 sobe v najem na 1008 East 63rd st, zadaj. Primerno za enega ali dva.	—(241)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo. Hiša je 10 let stara, 3 spalnice. Bungalow. Za hišo lep velik, ograjen vrt. Lepa, prijazna na novo dekorirana kuhinja. Blizu šole in trgovin v Euclidu, O. Lahko se takoj vselite. Kličite 531-3138.
—(242)
V	najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	—(242)
V	najem
Oddam 4 lepe, velike sobe in garažo blizu Euclid Beach. Kličite IV 1-8533.	(240)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Rudy U]cic Consfrucfiou
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritiklin,e.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
Začnite denar hraniti že danes, denite na stran nekaj dolarjev vsak drugi teden in Vaš Božic bo lahko čudovito lep prihodnje leto. Obiščite Vam najbližjo Cleveland Trust banko! Ko boste vložili prvi prihranek, boste dobili osebne Thrift Club kupone. In že boste na najboljši poti, da bo Vaš Božič 1966 zares vesel.
Največja ohijska banka
Član Federal Deposit Insurance Corporation
Poglejle kako	Thrill Club prihranki hilro rastejo!
Če boste vsak drugi teden vložili majhno vlogo v Thrift Club, bodo Vaši prihranki hitro naraščali.
VLOGA vsak drugi teden po	PRIHRANEK prihodnji Božič
$ 2.00	$ 50.00
$ 4.00	$100.00
$10.00	'	$250.00
Cleveland Trust Thrift Club račun lahko odprete ob vsakem času. Denar, ki ga boste tako prihranili, boste morda porabili na počitnicah, ali za nakup pohištva in druge opreme. Oglasite se in vložite svoje prihranke v glavni banki na Euclid Ave. in E. 9th St., ali pa v katerikoli od 78 podružnic, !ki je Vam najbližja.
SHERISKA DOMOVINA,
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Jese in Marija
n.
Šla sta samošna obedovat k “Rdečemu konjiču.” Marija je bila močno tiha, ko sta šla po ulicah, kjer se ljudje govorili le o umoru. Trudna je, nekaj ji bega glavo ... Le zakaj je moral Landersperger govoriti o nesrečni stvari? —
Pri “Konjiču” je bilo natlačeno polno ljudi; vsi so govorili in vpili le o umoru.
“Ali ste pa tudi slišali, kaj se je zgodilo včeraj, ko so gospod Matej sedli za mizo?”
“Kaj se je zgodilo?”
“Bela mačka je letala čez krožnik gospoda Mateja. To pomeni novega gospoda.”
“Tega nisem slišal; ali pa veste, da so videli ljudje danes zjutraj, ko je prijahal morilski krivoverec v Pechlarn, da je prišel z njim črnec? Res, pravi črnec na črnem konju v črnem, vihrajočem plašču je bil z njim in je venomer govoril z njim. Stara Sighardtovka ju je videla oba pri mostu čez Erlauf in ko
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
FOR SALE OR RENT BY OWNER
Price only $1,800. Reasonable rent Call 226-9032
(241)
SODA POP RTE.
North . North West Suburbs. Home delivery. Excellent one man Operation. Well established business. PH. 631-0205.	(240)
GAS STATION - TEXACO 63rd & So. Honore. Well established. Approx. $2,100. Owner selling due to illness. Call WA 5-6476
(241)
je pozdravila s “hvaljen bodi Jezus Kristus”, je črni izginil in utonil.”
“Dekla tukaj na gradu je videla in sem sam slišal, da je pravila, kako je letal grd črn pes okoli gradu, in da je ploskala z rokami, pa ni hotel bežati, dokler ni pograbila kuharica gorečega polena in je šele nato pobegnil.”
“Pred cerkvijo je bilo slišati o polnoči glas: še dvanajst.” “Zakaj še dvanajst?”
“Še dvanajst ur. Zato, ker je malič streljal na opata ravno po dvanajstih opoldne ...”
“Ha, prekleti, preklicani zlod-jevec!”
Tako prekipeva vedno zopet
CHICAGO, ILL.
DOGS FOR SALE
WEIMARANER PUPPIES AKC. Intelligent Short haired hunters & companions. $95. Will hold till Xmas.
Phone 766-4690
(241)
MALE HELP
mm&L DRILL OPERATOR TRAINEE
FOR 2nd SHIFT
Some knowledge of blueprint reading of basic high school math or equivalent through experience, some drill press operator experience would be helpful but not essential. Excellent working conditions.
Apply, write or wire
CUNO ENGINEERING CORPORATION Subsidiary of American Machine & Foundry Co.
80 SOUTH VINE ST. MERIDEN, CONN.
An equal opportunity employer
(241)
HELP WANTED MALE
TOOL & DIE MAKERS
Needed by new plant of one of America’s finest corporations. Excellent working conditions. Ideal location. Only 6 miles from one of the top ten fishing lakes in the United States.
STEADY WORKTOP WAGES
Applicants should have at least 5 yrs. experience. Send complete information on training, experience and salary requirements to: Personnel
MANNING PRODUCTS CO.,
INC.
Kingstree Highway MANNING, SOUTH CAROLINA
(A subsidiary of the Sunbeam Corp.)
(241)
MECHANICAL SKILLS REQUIRED
We have positions available for experienced and non,-experienced men to work on our packaging production lines. Jobs require an ability to solve mechanical problems.
Fringe benefits include free hospitalization, life insurance, paid holidays, uniforms, employee discounts on products, vacations, etc.
Why not take a few moments to call us about this job opportunity.
v malenkostnem besedičenju o čudovitih pravljicah in spominih, ki godijo otroški duši v ljudeh v takih okoliščinah, strašna, srdita, moška ogorčenost ljudstva, povodenj, ki požira vse male vode.
“Umre naj, nesrečni zlodjevec lutrovski, ki je v našem mestu prelil posvečeno kri. Umre naj!”
Bolj ko še tako plamteča misijonska propoved je pretreslo Velderndorffovo nasilno dejanje vse ljudstvo ob Donavi, te ljudi, ki so iz pradavnine in v najglobljem jedru svojega bitja katoliški... Pač so prepevali Lutrove pesmi, a zraven tudi svoje Marijine, celo v najhujših časih; četudi so špotali starega Wolf a, je ostal vendar duhovni zanje oseba višjega reda. Pa pride ta zlikovec in žali sprva divje Mater božjo, pa se nato krvavo loti posvečene duhovnikove osebe ... To torej je novi apostol! Ropar, zavratni morilec! To so sadovi čistega evangelija, ki naj bo boljši kot vera očetov in mater! Naši predniki so bili pošteni ljudje in nobeni morilci. Hočemo ostati, kar so oni bili, pošteni ljudje, in hočemo verovati, kakor so oni verovali, katoliški.
Schinnaglovo ženo so ta dan toliko hvalili ljudje, kakor gotovo niso betulijske junakinje po njenem dejanju .. .Na poti iz gradu v gostinec so se ji ljudje viharno odkrivali; ljudje so stiskali roko Schinnaglu, ki ga dotlej niso poznali: “Smo vse slišali o vaši ženi, smo ...” Pa v gostilni, tam se je šele začelo. Tam so govorili moški drug za drugim: “Čast tej ženi! Ta je bila, ta je poklicala sodnike, ko je bila naša sila največja. Ta je vstala proti zlodjevcu kot mož; uničila ga je z mečem svoje besede. Čast tej ženi!”
Od ust do ust, od mize do mize je šla beseda, na koncu je bila vsa izba, vsa hiša eno samo vpitje: “Čast tej ženi! To je nova Judita. Ta je rešila Pechlarn; čast in slava ji bodi!” Schinnaglovo lice je bilo široko in rdeče; vsa kri mu je' silila v glavo spričo ponosa in zaljub-Ijenosi; Marija pa je gledaja na svoj krožnik, se sramovala, branila hvale, češ da je to storila le Naša Gospa in nihče drug, in povlekla moža iz gostilne, še preden se je najedla.
“Nikoli si ne bi mislila, da je toliko Pechlarncev,” mu je rekla, ko sta stala zopet na Cerkvenem trgu, ki je bil črn ljudi.
“Niso samo Pechlarnci,” je dejal mož, “mnogo jih je tudi z našega brega ...”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Please phone 345-9200 — Personnel Department
WELDER WJUTTED
Experienced Grade “A” welder needed for production welding both arc and gas. Must read blueprints. Under supervision on both heavy and light work with modern equipment. This position is of a permanent nature, offering excellent working conditions and broad company paid benefits. Apply, write, wire
CUNO ENGINEERING CORPORATION Subsidiary of American Machine & Foundry Co.
80 SOUTH VINE ST. MERIDAN, CONN.
An Equal Opportunity Employer
(241)
'SENIOR DRAFTSMAN
Immediate opening available for man with 5—10 year exp. in the design • and lay-out of pressure vessels, heat, exchanges, weldments and piping. Salary commensurate with exp. Permanent positions with broad company paid fringe benefits including educational assistance for those desiring to work towards an engineering degree. Send resume of experience and salary requirement to:
CUNO ENGINEERING CORP.
Subsidiary of American Machine & Foundry Co.
80 South Vine Street, Meriden, Conn.
An Equal Opportunity Employer
(241)
Sredi med brezkrajno divje govorjenje, da je treba zlikovca umoriti, je zapel tožeče utrgano glas zvona, nato še enkrat, nakar sta se oglasila oba župnijska zvona v debelem basu kakor pred veliko mašo in pogrebom. — “Molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim za gospoda opata lilienfeldskega, ki je bolan za smrt.”
“Pojdiva!” je rekla tiho Marija.
“Otroci bodo morali čakati.”
Ona pa meni: “Le pojdiva mo-iit za ubogega, trpinčenega gospoda!” Tako hoče žena, zato pojdiva, si misli mož.
Zjutraj se je cerkev kar kopala v luči, zdaj pa je temna ko grob. Samo štiri sveče gorijo, izpostavljena ni monštranca, marveč le ciborij. Odmolili so litanije in rožni venec. Župnik Wolf je molil naprej. Glas mu je pel jecljaj e in trudno.
Strašni dogodek je bil moža potrl. Previdel je opata in ga dal v zadnje sveto olje. Podoba moža v bolečinah ga poslej ne izpusti več. Groza ga je strašnega krvoprelitja, smili se mu nesrečna žrtev zločinčeva in obenem ga obhaja prav rahlo in tiho nastajajoče sočutje z izgubljencem, ki je storil grozodejstvo. Wolfovo pošteno srce pa polni tudi kesanje, bridko kesanje. — Le zakaj si tako lajal in zmerjal? Nisi dal miru, dokler ni prišla komisija, in kakšen je konec? — Opat leži za smrt ranjen, ubogi zločinec pa z zanko za vratom... Ali je bilo potrebno, da si fanta pred gospodi tako presneto potlačil. Morda so ga tvoje besede tako razljutile, da je zgrabil za morilno orodje?... Mati božja Marija! Ko bi imel zdaj govoriti, bi marsikaj vse drugače povedal; pa kaj pomaga vrata zapirati, ko je ušla krava iz hleva? ■
“Gospoda provizorja je tudi močno zgrabilo,” je menil Schinnagel po rožnem vencu proti svoji ženi. Počasi sta hodila — bila je že štiri ura in mračilo se je že — čez trg proti Linškim vratom. Še vedno so ljudje hrumeli in se sprehajali po ulicah; raznašale so se najrazličnejše novice z gradu.
“Opatu so potegnili kroglo iz rane, tičala ni pregloboko v kosti nad očesom.”
“Venomer moli v svojih bolečinah in opominja svoje ljudi, naj se ne plašijo in sodijo krivoverce po zaslugi...” “Gospod mestni sodnik je šel pravkar gor k zločincu, da ga zasliši...”
“Ta da se kesa. Kje neki! Predrzen je in se celo hvali, da je rešil svoje evangeljske brate pred trinogom, kot imenuje brezbožno opata... in prepeva celo, same krivoverske pesmi.” “Ga bo že minilo veselje do petja, ko bo na morišču pod vislicami.”
“Kaj mislite zares, da bo ta prišel na vislice? Jaz ne verjamem. Nekatoliški stanovi se bodo že tako gnali, da bo dobil zapor v trdnem gradu ali pa v samostanu kakor Reichard Puechhaim. Svojat drži skupaj kakor judje.”
“Tega pa ne bomo trpeli. Kri za kri! Ubogemu kmetu, ki bi toliko zagrešil, bi jezik skozi tilnik iztrgali.”
(Dalje prihodnjič)
Obsežen posel
CHICAGO, 111. — Železnice ZDA sprejmejo za dostavo vsako uro okoli 1,300,000 funtov pošte.
šr,,
9 DNI
DO BOŽIČA
Vsaka dekle bi Chest”... in mi

(\
/
rada imela “Lane Sweetheart imamo na zalogi ravno tako,
9 DNI
DO BOŽIČA
i
ki se njej dopade.
T!ie classic gift at a price liiaf makes i! so simple lo give her o Sweeihecrt Chest by Lone. What girl doesn't dream of owning a cedar chest wills ail these features .. . perfeclly matched woods, hand rubbed finishes, 11" cedar interiors, superb craftsmanship . . . many with extra featuies like drawers, self-rising troys, upholstered tops. Each Lane chest even carries a' guarante« against moth damage up to $1,000.
Ersle’s
SLOVENE VILLAGE
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
V blag spomin
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI
Ana Novak
ki je v Gospodu zaspala in odšla v večno življenje dne 15. decembra 1960.
Naša mamica predraga,	Toda vera nas tolaži,
šla si proč od nas,	da se enkrat snidemo,
črna zemlja Te pokriva,	tam pri Bogu v nebesih,
a mi pogrešamo Te ves ta čas! v kraju tam: nad zvezdami.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, KAKOR TUDI PRIJATELJEM IN ZNANCEM
HOLMES AVE. MARKET
Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo ft!':	svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije
po zmernih cenah!	:
Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta!
15638 Holmes Ave. Liberty 1-8139 .’
Cleveland 10, Ohio
❖ ❖ *
MUHO ANTL06A
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦ ♦
m. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary ® Translations • Immigration •
hči ZOFI SELIŠKAR z družino sin JOHN vnuki in vnukinje
llillllll
SC, Vj
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers