266. številka. Ljubljana, v petek 20. novembra. XXIV. leto, 1891. Uhaja vsak dan neier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati ca avstro-oge rake dežele aa vse leto 15 glđ., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina z.tmftH. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah st. 12, Upravnifitva naj se blagovolijo poailjati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. „Staro" in „mlado". V zadnjih številkah našega lista smo po zaslugi ocenili možate besede, a katerimi je naš državni poslanec g. prof. Šuklje zavrnil smrtno obsodbo, kakeršno se je drznil izreči nad koroškimi Slovenci .ustavni" naš naučni minister. Zabeležili smo glasni odmev, ki ga je našlo pogumno sprejetje neizogibnega boja v slehernem slovenskem srci, a ponosno poudarjamo tudi še danes, da smo) prav mi dramili slovenske zastopnike iz goljufivega srni, v katerega jih je zazibala vladna „sirena", Se predao jih je vzdramil nehote grofa Taaffea naučni minister. Nam so se hudovali slovenski poslanci, na na« so se kakor toča usipali napadi domaČih naših nasprotnikov, a le govor ministra GauČa pritisnil je sedaj našemu svarilu pečat resnice, dokazal je, da smo prav govorili in svarili. Vzlic temu, četudi žalostnemu zadoščenju pa smo prej ko slej želi malo hvale za naša rodoljubno odkritosrčnost in ako smo danes primorani to izrecno poudarjati, imamo zato tehtnih razlogov. Neradi sicer kratimo gospodu Šukljeju zasluženo hvalo, a v interesu celokupne slovenske stvari se venderle moramo baviti tudi z onimi stavki njegovega govora, s katerimi nam je dokazal zastopnik dolenjskih mest, da se tudi v sveti svoji naudušenosti ni mogel ubraniti otle fraze, ki jo je v Slovence vrgla tuja sila, in da ga je tudi v trenotku toli pomenljivem premamila osebnost v grožnjo, katere — in to je najhujše — sam ni smatral za resno. Gospod Šuklje opomnil je namreč naučnega ministra na to, da je prav on prouzročil na Češkem zmago stranke mladočeške, da on sploh s posebno srečo vzgaja ekstremne stranke — in uprašal ga je s povzdigoeuim glasom, m u li ta skušnja ne zadostuje in hoče li poleg Mladočehov tudi še M I a d oslove nce? S tem hotel je gospod profesor strahovati vlado z našo narodno-napredno stranko, ki jo imenujejo Nemci „per analogiain* čeških razmer mladoslovensko, in b tem hotel je nas izigrati proti vladi kot nekako strašilo. Nova sicer ni bila ta ideja, a poštena tudi ne! Da bi bil to storil v svoji gorečnosti kak mlad pristaš novodobne naše ecclesiae militantis, čegar duševno obzorje ne sega in ne sme segati preko mej škofjega dvorca Ljubljanskega, tedaj bi mu tega že glede na sedaj tudi v cerkev uvedeno teorijo ,des besebraokten Unter-thanenverstandes11 ne šteli v zlo. A gospod Šuklje je o naših domačih razmerah, katere motri iz varne perspektive, žalibog dobro poučen, on govoril je vrbu tega dne 14. t. m. v imenu celokupnega slovenskega naroda in zategadelj ne moremo mirno spraviti udarca, kakeršoega nam je gospod profesor naklonil, odgovarjajoč vsenemškemu baronu Gauču ! In ako sedaj uprašamo gospoda Šukljeja, kaj si on predstavlja pod pojmom „ekstremne stranke mladoslovenskokaj je njemu „staro" in kaj „mlado", tedaj se bojimo, da smo v hudo zadrego spravili gospoda profesorja. Nam pa je odgovor legak. Mi smo posamič in v politični naši organizaciji, to je v »Slovenskem društvu", vedno in povsod poudarjali in dokazovali, da zgol mi zastopamo stari slovenski program, veleč, da nam preje ni odložiti orožja, predno ni osvobojeno tujega jarma zadnje slovensko selo, dokler ni dejansko uresničena jednakopravno8t celokupni Sloveniji, in da nas v tem boji ne smejo motiti nobeni goljufivi obziri. H u teč označiti tudi že v svojem imenu, da je v tem smislu napredek našega naroda prva naloga, krstili smo se za narodno-napredno stranko. Vse to storili in storiti morali smo zategadelj, ker je bila pričela tuja sila cepiti naše moči ter odvračati jih od narodnega dela v boj s fantomom, kateri je v sredi 6 tel, ob krajih ga pa nič ni; pod krinko „verske nevarnostti* pričelo se je namreč Rimsko uprašanje postavljati pred slovensko in ljubezen do naroda postala je dopustua le še v tesnem okviru mejnurodnega Škofovskega programa. Ker so privrženci nove stranke postali vsled tega v narodnem obziru popustl|ivi, zategadel odcepili smo se od njih ter visoko dviguili zopet staro slovensko zastavo. Ako je to naše početje ekstremnost, potem smo zares ekstremna stranku, mlad pa naš program gotovo ni. V tem pogledu pa so je, hvala Bogu, pokazal dne 14. t. m. pravega „Mladosloveticti" tudi gospod Šuklje sam, pokazali so se nakrat kot take vsi slovenski poslanci, pri -trdivši njegovemu stvarnemu in odloćoemu govoru. | Druge razlike poleg označene pa mej nami in (sit venia verbo!) Starosloveuci ni, in niti tega se o nan ne da trditi, da bi liki druge „mlade" stranke zahtevali tudi točne vršitve kakega programa, kateri iz teh ali onih »višjih državnih" razlogov še ni izpolnjiv, da bi torej mi ne bili realni politiki; kajti to, kar je zahteval dne 14. t. m. za Slovence „uajzmernejši" in „staroslovenski" politik, to se popolnoma krije z našim „mladoslovenskim" programom. Zgol pretirani politični klerikalizem, ki ga je importiral v nas nemški duh, zgol ta klerikalizem je tedaj ona zagvozda, ki nas je razcepila v „stare" z mladimi in v „mlade** s starimi idejami. Ker pa ta razlika, hvala zavednosti in razsodnosti izveukranjske duhovščine, velja le bolj za našo kronovino in ker z odporom slovenskega naroda zoper težnje naučnega ministerstva sploh v nobeni zvezi ni, uprašamo seduj gospoda Šukljeja : čemu je dal pri tako slovesni priliki duška željam premi-lostuega našega knezoškofa, čemu morebiti svojim osebnim ozirom? Cemu je hotel diskreditovati stranko, za katero stoji ogromna večina alovenske iuteligencije, čemu je žalil najzvestejše naše zaveznike, Mladočehe v istem hipu, ko so oni najglasneje pritrjevali njegovemu odporu zoper skrajno žaljenje slovenskega naroda, čemu je goBpod profeBor etvarjal umetno strankarstvo tam, kjer resničnega ni? Na vse to nam gospod Šuklje pač ne bode znal dati povoljnega odgovora, kajti v vse to bIo-veuski narod njega ni pooblastil, in Blabo uslugo je storil skupni sloveuski stvari, kažoč Nemcem predor, katerega je v narod Blovenski usekal tuj fanatizem. To smo hoteli povedati in želeč, da bi se „tandem aliquandoa ne vršili več taki nepremišljeni in neopravičeni, veljavi celokupne Slovenije kvarni napadi, završujemo svojo obrambo. Državni zbor. Na Dunaj i 18. novembra. Včerajšnja 19. seja posvečena je bila večinoma interpelacijam zaradi mnogo komentovane avdijence viteza Javvorakega pri N)ega Velečanstvu. Razburjenost, katero je omenjenu čusnikarska raca prouzro- LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. Ler m on t o v h , poslov. Vrba u o v.) (Daljo.) Elizabeta Nikolajevim jo bila ustopila v to dobo, ali poslednjega udarca jej ni bil priložil brezskrbni šaljivec, pa tudi ne brezsrčni zlikovce, temveč to je bilo tako-le: Pred poldrugim letom je bil Pečorin So v svetu dovolj nov človek. Treba mu jo bilo pridobiti to, kar imenujejo nekateri svetno pozuauost, to je zasluti kot človek, ki more storiti hudo, kadar bo mu zazdi. Nekaj časa je zastonj iskal podstavka, na katerega bi se postavil, da bi obrnil nase ljudsko pozornost. Postati ljubimec kake znane krnsotice, bilo je pretežavno za začetnika, kake mlade in še nedolžne deklice pa ni hotel osramotiti. In to si je izbral za svoje orudje Elizabeto Nikolajevno, katera ni bila niti krauotica, niti mlada ... V naši bedni družbi je fraza: Toliko jih je spravil ob dobro ime, kol kor je pridobil zmag. Elizabeta Nikolajevna in on Bta že bila dolgo znana. Pozdravljala sta se. Ko je naredil svoj načrt, šel je Pečorin na ples, kjer se je moral sniti ž ujo. Skrbno je gledal za njo in opažal, da je nikdo ni povabil na mazurko. Znamenje se je dalo godcem, kavalirji rezljali so s stoli, postavljajoč jih v krog. Elizabeta Nikolajevna odšla je v oblačilnico, da bi skrila svojo jezo. Pečorin počakal jo je pri durih. Ko se je vračala v sobo, začenjala so je že druga podoba. „Kje ste se skrivali," rekel je, „povsod sem Vas iskal, pripravil tudi stole ; kajti nadejul sem se, da mi ne odrečete." — Kako imate veliko zaupanje v samega sebe. »Pa saj ne bodete prestrogo kaznovali tega mojega zaupanja?" Odgovorila ni, temveč Šla je za njim. Njiju razgovor nadaljeval se je mej plesom, odlikoval se je s šalami, pušicami, dotikal se je vsega, celo ljubezenske metalizike. Pečorin ni pri-zanašul nobeni njenih mladih in svežih nasprotnic. Pri večerji se je uael poleg nje, razgovor se je nadaljeval in nadaljeval, malo je maukalo, da joj ni rekel, da je obožava do brezumja (seveda v dvo-miselnem pomenu) Velik korak je bil storjen in povrnil se je domov zadovoljen s svojim večerom. Skozi nekaj tednov po tem večeru sta se vi- dela na raznih večernih zabavah. Seveda je ou vedno iskal priložnosti, da se snide ž njo, ona se pa tudi takim priložnostim ni izogibala. Kmalu so ljudje opazili ujijino laskanje drug drugemu kot popolnoma nov in originalen pojav v naši hladni družbi. Pečorin se je izogibal neskromnih uprašanj, deloval je pa jako odkrito, z jedno besedo hodil je po potih Btarodavnih lizunov in je deloval prav na Ukinu-.'ii način. Elizabeta Nikolajevna bila je s tem jaku zadovoljna, kajti nadejala se je, da ga bode zavlekla vedno bolj in bolj in da jo bode potem vzel, kakor so že govorile naše matere. Njeni roditelji o ujem neso imeli še nobene sodbe, in so ga brez vsacih ovinkov povabili, da naj kaj obišče njih dom, da se bolj seznanijo ž njim. Mnogi so se mu že poBtuebovuli kot bodočemu ženinu ; dobri prijatelji so ga že svurili, da naj se varuje kake neumnosti, na katero sprva še mislil ni. Iz tega je sklepal, da se je približulo trenotje odločilne krize. Bil je sijajen plen pri baronu *** — Pečorin je po uavadi pleša) prvo kadriljo z Elizabeto Ni-kolajevuo. — Kako je lepa danes manjša It. — opazila jo Elizabeta Nikolajevna. čila na naši borzi, bila je istinitu toliko, da se je splošno govorilo le o bližoj i mobilizaciji. Tudi posledice njene bile so zle takisto za kurze naših papirjev, kakor za ugled poljskega kluba, V državnem zboru oglasila se je cela vrsta interpelacij, ki je preplavila mizo predsednikovo. Vse stranke so izrazile svoje mneje v osmih jednakih uprašanjih. Tudi slovenski poslanci so stavili v zvezi 8 konservativci interpelacijo, ki Bta jo izročila posl. dr. Ferjančič in baron Morsov Sejo otvoril je prvomestnik ob 10'/4 uri in dal prečitati došle interpelacije, kakor tudi objavo ministra deželno brambe o potrditvi zakona radi dopolnjenja dveh točk brambenega zakona iz I. 1889. V zadevi časnikarske race in došlih pritožeb izjavil je grof Taaffe, da vlada omenjeno novico kar najstrožje obsoja in se v tem strinja z vso zbornico. V preiskavo je zbornica borzo določila poseben odsek. Tudi drž. pravdništvo vodi že preiskavo. V luda bode vse poizvedovanja podpirala. Taaffe izjavlja, da „Wiener Tsgblatt" ni ofieijozni list in da vlada nima nikakih zvez ž njim. Posl. Lueger začno obravnavo in veli, da stoji omenjeni list v zvezi z baronom IlirBchom, in da ga vlada tudi indirektno podpira s tem, da mu je dovolila prodajo posamnih listov. Tudi se mu čudno vidi, da ta list izve vse kar se godi v vladnih krogih najprej. V popravi svoje race pa še nekako izzivajoče zavija neresnico svojega izvestja. Nekdanji govornik vitez D i 1 i n s k i poudarja zahtevo poljskega kluba, da 8e poizve prouzročitelj tolike neresnice. Posl. Morse v zahvaljuje se mi-nisterskemu predsedniku. Grof Taaffe povzame besedo in izjavi, da ni imel doslej priložnosti vzeti omenjenemu listu prodajo posamuih bstov in še ugovarja določuo trditvi, da stoji vlada v kakoršui koli zvezi z listom. Posl. Heilsberg upa, da bode preiskava dognala outaučne podatke, posl. Lueger polemi-zujc proti izjavi ministerskega predsednika trdeč, da bi izvestni krogi radi i>abujskali Avstrijo v vojno proti Rusiji. Tudi posl. Ilauck in Kajzl obsojata postopanje lista, b katerem se je domnevalo, da je ofi-cijozen iu končujeta obravnavo s prednjo, da se dovoli vsem listom pravica prodaje posamuih listov, da ne bode množica iz take malenkosti »odila, jeli kak list oficijozen ali ne. Obravnava v tej zadevi se je nato zaključila. V isti seji končala se je tudi obravnava o deželne brambe proračunu in se vsprejela. Posl. Teliszevvski neče vzbujati vojnih upraSanJt a vidi se mu uedoumno, da se množi budget jednega oddelka v štirih letih za 80%. Strinja se sicer z ministrom v tem, da je potrebno obraniti ugled uaše vojne, a meni, da je mnogo perečih uprašanj, ki se imajo rešiti. Naglasa, da se naj domačinom dajo domačini za poveljnike. Tudi plača, katero dobivajo vojaki ob vajah, vidi se mu mnogo prenizka. PobI. Giui, h al t želi, da se pomnože orožniki, a posl. H o fina iin, da se uvažuje mala obrt pri oddaji del za vojno. Tudi na Nemškem delujejo tako. Opazarja tudi na slabo oskrbo moštva in na množeče se samomore. Pečorin je obrnil lornet v mlado krasotico, dolgo jo gledal, potom pa odgovoril: „I)a, zares lepa je. S kakim ukusom so privite te rudeče cvetlice v gostih, rujavorudečih kitali. Vsekako moram danes plesati ž njo, zlasti zato, ker ona vam ugaja. Ni res, da bb jaz res hitro kaj doiniHlim, kadar je treba vam napraviti kako veselje". — Gotovo, vi ste jako ljubeznjivi — odgovorila je živo. Ta trenotek je prenehala godba, prva kadrilja se je končala in Pečorin so je jako uljudno poklonil iu oddalil od plesalke. Ostali del večera je ali plesal z K. ali pa stal poleg njenega stola. Prizadeval se je, kolikor je moč veliko govoriti ž njo in kazati se zadovoljnega. Če tudi je gospodična R. bila jako priprosta, pa vendor je sklepala, da je Pečorin jako ljubezujiv kavalir, ker je toliko go-goril. Po mazurki šla je k Elizabeti Nikolajevni in ta jo je uprašala z ironičnim smehljajem: — Kako bo vam zdi vaš neutrudljivi današnji kavalir ? — 11 eBt tres aimable, odgovorila je R. To je bil hud udar za Elizabeto Nikolajevno, PobI. KopvcinBki meni, da so zakoni glede ženitve službujočih vojakov prestrogi, a poslanec Podlaszecki vidi nevarnost v tem, da se ne dajo vojnikom domačini kot podčastniki in trdi, da se negujejo Židi, ki niso nikdar narodnjaki. Grof Stilrgkh peča se z orožniki in dokazuje, da se jim naročajo posli, ki nikakor ne spadajo v njih službo. Tudi on Želi pomnoženje orožnikov. Minister VVelserbeimb odgovarja, da poskuša vojna uprava glede oddaje del vsem izrečenim željam ustreči. Pravi, da so 8/4 vseh prostovoljcev skušnjo dobro prebili, in pri tem ni bil nemški jezik kriv, da so propali. Seveda je vedno mnogo malenkostij, katerih pa ni mogoče odpraviti nakrat. PobI. Foregger želi, da se pomnoži število orožnikov, posl. Promber pa zahteva, da se skrbi zadostno za vdove in sirote padlih vojakov. Dr. Fuss podaja v dolgem svojem govoru podatke o vojni na Nemškem in o sklepu, skrajšati vojno službo na dve leti in želi, da se jednak zakon sklene. Na to se izvoli od ostalih govornikov posl. Vašaty glavnim govornim. Njemu se vidijo fizične zahteve prevelike, jezikovna zahtevanja pa preostra ter navaja primere iz zgodovine. Poročovalec Ba e r en re i t h e r odgovarja po-samičuim govornikom, sosebno glede prostovoljcev in konča 8 priporočbo, da se proračun vsprejtno, kar se tudi zgodi. Seja se na to ob 1. uri popoludan zaključi: Politični razgled. Notraiije dežele. V Ljubljani, 20 novembra. Grof Kaltiokt/ v ur nt v i j/tki delegaciji, V ponedeljek posvetoval se je avstr. delegacije proračunski odsek o vkupuiu troških iu pri tej priliki govori! je minister vnanjih zadev tudi o občem političnem položaji, kakor je bil to storil že v oger-skili deligacijah. Jedro Kalnokyjevega govora bodi podano čitateljem našega lista v nastopnem kratkem izvodu. Najprej dopovedal je minister delegatom, da mej cesarjevo izjavo o sedanjem položaji in mej tem, kar je bil ou govoril v ogerskih dele gacij proračunskem oJBeku, ni nikakega razločka in potem izjavil, da bi vojna uprava gotovo no zahtevala tako oskromnih vsotic, ako bi odgovorni faktorji zmatrali situvacijo za nevaruo, ter tudi povedal, da se povsem in v vsakem oziru zlaga s tem, kar sta zadnji čas govorila markeze Rudini in lord Salisbury. Situvacija je ugodna, zakaj nobena dižava ne misli se Bpoprijeti z drugo, akopram ni mogoče tajiti, da se oboroževanja in druge priprave za vojno tirajo v toliki meri, kakor Še nikdar poprej. — In to je velika nevarnost, zakaj razloček mej željo vzdržati mir in mej močjo to storiti je jako važen in — nevaren. Vzlic tej resuici in uvaževanja vredni opasnosti sedanje situvacije pa se ni odreči upanju, da bode nastalo htalno mirovuo rezmerje mej posamnimi drŽavami, da se bodo za stalno odpravili vsi povodi kaki vojni. Sedanji trenotek je takšen, da akutnega političnega uprašanja, ki bi bil resen uzrok preplašenosti, ki se vedno bolj razširja, ni koiiRtatovati. Politične razmere mej Avstrijo in drugimi državami so dobre. Trojna zveza poBtala je .pivot" evropske situvacije in sicer vsled vzvišenih nje miroljubnih tendenc Razmerje Avstrije iu balkanskih držav je dobro in tudi s Srbijo se je nekoliko poboljšalo, kar je zlasti trgovinski pogodbi zahvaliti. Glede priznanja Koburžana pa sedaj nikakega upanja ni. Minister govoril je katera je čutila, da izgubi poslednjega svojega ka-valirja, kajti drugi mladeniči so jo že itak popuRtili, videč, da se zanima samo za Pečorina. In res s tega dne je Pečorin postal proti njej bolj razstresen in hladen ; javno jej je delal mahne neprijetnosti, katero so zapazili vsi in za katero vender ni moč zahtevati zadoščenja. Govoreč z drugimi devojkami se je izražal o njej z razžaljivim pomilovanjem, ona je pa nasproti VBled slabega preudarka in želeč, zbadati njegovo eamoljubje, za-upavala prijateljicam pod pečatom najostrejšo tajnosti, svojo najčistejšo in najiskrenejšo ljubezen. Toda /astouj. On se je veselil nepotrebne zmago in ona je zagotavljajoč drugim aama začela verjeti, da ga ljubi. Roditelji njeni, ki so kot nepristranski opazovalci biBtreje vse videli in presodili, začeli so jo karati govoreč: „Glef, celo leto si zgubila zastonj, odrekla si ženinu z dvajsetimi tisoči letnega dohodka: res jo bil Btar in mrtvouden — kaj bo pa sedanji mladeniči! Tvoj Pečorin je res lep. Saj smo žo naprej vedeli, da te ne vzame, pa tudi mati mu tega ne pusti. Kaj je iz vsega tega? Sedaj te že zasmehuje". (Daljo prih.) nadalje o Dardanelski aferi, katera je po njega sodbi brez nobene nevarnosti in pri tej priliki slovesno izjavil, da avstrijska vlada nikakor ne misli razširiti svoje ozemlje na balkanskem polotoku. Omeniti je še, da je Kalnokv povedal tudi, da se bodo Se pred 1. febrnvarjem dognale nove trgovinske pogodbe. Vse drugo je brez posebne važnosti. Deželni kulturni avet češki. Deželni zbor češki sklenil je v zadnjem zasedanji na podlagi Dunajskih punktacij, da je doslej jednotni kulturni svet za kraljevino češko razdeliti v dve sekciji, v nemško in Češko. Vlada se je podvizala, da uveljari ta sklep čim prej mogoče in pred nekaterimi dnevi vršile so se v Pragi volitve v češki oddelek. NavzoČna sta bila princ Ferdinand Lobkovic in baron Aereothal, prvi kot predsednik, drugi kot podpredsednik. Mladočeški delegati izročili so začetkom seje predsedniku protest, v katerem so izjavili, da se v interesu dežele sicer ne odtegnejo delovanju v kulturnem svetu, da pa to nima upliva na njih pravne nazore o tej instituciji. Pri volitvi v odbor stavili so zastopniki staročeške stranke predlog, naj volijo delegatje, katerih je bilo 111 prisotnih, 9 odbornikov staročeških in 12 nilado-Čeških. Miadočeški kandidatje odklonili so ta predlog iu VBled tega volili sta obe stranki svoje posebne Kandidate. Izvoljeni so bili vsi kandidati mladočeške stranke s 63 glasovi, dočim so dobili staročeški kandidati samo 48 glasov. — Staročešk deželni poslanec je izjavil, da zmatra ta izid volitve kot izraz sovraštva mladočeške stranke. ,,Wlener Tagblatt" postal je zdaj predmet občne pozornosti. Preiskavo v zuani zadevi, v katero je zapleten ta list, odklonil je, kakor poročajo Dunajski listi, državni pravnik in jo le začel vsled izrecnega naloga vlade. Finančni minister dr. Steinbach rekel je deputaciji Dunajsko borze, ki se je v tej stvari oglasila pri njem, da se bode v zmislu želj, izrečenih v državnem zboru, vršila preiskava zaradi hudodelvtva goljufije. V n a ji j c države. Giers v Parizu. Ruski minister unanjih zadev, Giers, dospel je včeraj v Pariz. Govori Be sicer, da gre Giers v Pariz samo da poseti svojega sinu, ki je svetnik ondotnega poslanstva, toda tej govorici ue veruje nihče. Giers, ki ni poseben prijatelj Francozov, upiral se je dolgo temu potovanju iu se udal le izrecnemu ukazu ruskega carja. To posetu v Monci — poset v Parizu, to je gotovo tako čudno naključje, da iiMs strah in groza, ki obhaja nemške politike, kar nič presenetilo ni. Giers ostane dva dni v Parizu. Iz francoske zbornice. Poslanec Lafarguc, ki je bil zaradi krvavih izgredov v Fourm e*u obsojen na dve leti ječe, potem pa izvoljen v narodno zbornico, je povod velikim prepirom. Nasprotniki socijalistov in radi-kalcev ugovarjajo volitvi Lafarguea zato, ker je rojem na španskem otoku Cuba, akopram je bil njegov stari oče rojen Francoz, in zategadelj trde, da ni francosk državljan. Z druge strani skuša vlada ovreči volitev Lafarguea zato, da bi namesto njega poklicala podleglega kandidata vlade v zbornico. Ako se bodo razpisale nove volitvv, glasovali bodo socijalisti zopet za kandidata, ki je zaprt zaradi izgredov v Po u imie.su. Nemški državni zbor. Na Nemškem pričakujejo parlamentarnih bojev, ker se je zopet sešel državni zbor, ki bode imel rešiti celo vrsto dosti važnih predlogov. Razen državnega proračuna, ki se je zopet povečal za 150 milijonov mark, razpravljalo se bode tudi o novi trgovinski pogodbi mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, kar bode brez nobene dvojbe rodilo hude debate, v katere utegne celo sam Riumarck poseči. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 17. novembra. (Konec.) Mestni odbornik dr. vitez B 1 e i w e i h -T r s t e-niški pravi, da vsi govorniki, ki so govorili proti odsekovim predlogom, niso znali imenovati prostorov, katere bi bilo zu to zgradbo pridobiti brez ogromnih žrtev. Da bi pa mestni zbor hodil moledovat h kranjski hranilnici za podporo v tej zadevi, to bi pač dostojno ne bilo. (Glasui občni dobro-klici) Neko društvo ponujalo je poslopje za pošto v znesku 2.')0000 gld. iu kaj rado bi ga bilo oddalo (Kliji kazino!) a predlog se ni vsprejel, dasi bi ae gospodje prav radi znebili tega poslopja. Slišalo so je danes mnogo predlogov, a jaz zmatram iste le kot zgolj fantastične, kajti sedauje vodstvo hranilničuo ni naklonjeno ue deželi, še manj pa stolnemu mestu. Ako se obljubljeuo stavbišče ne da, potem ne. bode ue poštnega poslopja v Ljubljani, Še manj pa poBlopja za drugo gimnazijo. Nemogoče pa ni, misli govornik, da se poštnemu ravnateljstvu priporoča, da se poštno poslopje bolj primakne sedanji kolibi, kjer sedaj spravljajo perice perilo in da se nameravana o/.ina ceste proti g. Fabjana hiši in drugim hišam v isti vrsti razširi od 6 na 10 metrov. Sploh pa, če je dobiti boljši prostor za gradnjo poštnega poslopja, naj ae mestnemu magistratu naroči, da ga poišče, a dvomiti je, da bi ga našel. V tem smislu stavi govornik tudi svoje predloge Mest. odb. Filip Zupančič misli, da so predlogi mest. odb. Prosenea popolnoma neizpeljivi. Ako se hočejo kupiti hiše Bernardova, Friševa, Rantova in še celo Lenčetova „pri belem volku" na Marijinem trgu, potem je pač za odkup teh hiš 200.000 gld. premalo. Ako je gospodu Prosencu drago, da ide beračit h kranjski hranilnici, svobodno mu je, mestni zastop v svoji večini tega storil ue bode, ker bi bilo to nedostojno Kar se pa tiče dr. Zupančičeve hiše, n« pride tista več v poštev. Dr Tavčar predlaga konec debate, kar mestni zbor vsprejme. Za besedo oglasili so se že prej nekateri odborniki, kateri so že govorili. Mest. odb. Prosenc misli, da se vsled njegovih predlogov stavba poštnega poslopja prav nič za\lekla ne bode. (Mest. cdb. Valentinčič kliče: „Prav gotovo!" Dr. Tavčar: „Istina je!") Kar se je govorilo o nedostojnosti, o moledovanji, to on odločno odvrača, ker ue išče nič zase, le za občni interes. (Smeh!) Če je rekel goRpod Valentinčič, da je v jednem kraju mesta vse, ua drugem pa niče sar, mora govornik pač reči, da razven g. I' e r-dana (Nemir.) ni nikake kupčijo v tem delu mesta. Kdo pa bode zidal kaj na Resljevi cesti ? Tam je plinova tovarna, torej smrad, ki je neznosen. Ce bi jaz (Prosenc) znstonj tam dobil stavbeni prostor ne zidam hiše. (Smeb.) Ko bo odstrani deželna in potem vojaška bolnica, potem bode prostor ua Dunajski cesti, tam se bode mesto razvijalo iu nikjer diugod. Mest. odb. dr. Stare pravi, da je bil zmirom nasprotnik tega, da se zazida cesarju Jožefa trg. Druga mesta glodajo na to, da zadobe velike javne prostore, pri nas ravna se ravno nasprotno Gleso-valo se je, pravi govornik, za ta piostor, ker je dvorni svetnik Koch rekel, ako se ta prostor ne dovoli, V8aj dvajset let ue dobi Ljubljana poštnega poslopja in tudi on govornik (dr. Stare) glasoval je za to. Danes pa je druzega mneuja, kajti manj mu je zato, ali se dobi v Ljubljani poštno poslopje v bližnjem času, kukor pa da bi se zazidal cesarja Jožefa trg za tako rekoč večne čaBe, in zato bode glasoval proti predlogu odseka, odločno pa protestuje, da bi se isti mestni odborniki, ki glasujejo proti odsekovim predlogom imenovali „kameleoni" in „figa-možje", kajti vsak mestni odbornik glasuje zgolj po svojem prepričanju. Poročevalec ces svetnik Murni k se jako čudi prisiljeni preveč uneti debati o tem predmetu. Koliko je vender mesto moledovalo pri mi-niBterstvu za zgradbo novega poštnega poslopia! KoneČno se je prošnja vender le uslišala in vspre-jela se je ponudba. Mestni zbor potrdil jo predlog oddati za pripravno priznano stavbišče jedenkrat z 19, drugikrat z 18 glasi. „To jest fakturni" in zdaj pa naj vse te sklepe nakrnt umaknemo, uni-čemo ? (Dobro ! Vznemirjenje.) Kje pa je doslednost? Jaz je ue vidim v tem slučaji. Res je, iskali smo druge prostore za stavbišče poštuega poslopja in jaz sem hodil z gospodom žuj>anom in z dvornim svetnikom gosji. Kochom iskat druzih prostorov za stavbišče. Prav radi bi pritrdili, da se razširijo ozke ulice in da se uravnajo trgi, tako, da se odpravi kresijsko poslopje, ali da se uravna Maiijin trg, toda vse to je predrago. Prostor nasproti bavarskemu dvoru smo tudi ogledali, a reklo se je, tega uečemo, ni nam za rabo. Tudi Pikljevo posestvo v Frajčiškanski ulici se je ogledalo, a bilo je istotako predrago. Mestna občina storila je gotovo vse, da najde boljši prostor, le da so ohrani cesarja .ložefa trg, a če ga ui za sedaj, ga pač ni. Mest. odb. Prosenc je trdil, da je danes stališče mestnega zbora drugačno, kakor je bilo v prejšnjih sejah ; to ni res. MeBtni zbor je sklenil, dati stavbišče na cesarja Jožefa trgu ?a zgradbo poštnega poslopia iu da ima ministerstvo izjaviti se o tej ponudbi do 1. avgusta letošnjega leta. No zakasnil 8e je odgovor, ali (o je slučaj, katerega zamorejo uporabljati le pravniki. Saj mesto ni dalo prostor, da dobi 10.000 gld. nego dalo ga je, da se sploh zida v Ljubljani poštno poslopje. In zakaj smo prostor dali? Le zaradi tega, da se sploh po državni oblasti kaj zida v Ljubljani, kakor se to zgodi v Gradcu, Libercah in diugod. A dajmo, gospoda, razveljavimo svojo ponudbo, nasledki ne bodo izostali, čutili se bodo, kadar bi zahtevali druge potrebne zgradbe, katere bi morala utuviti v našem stolnem mestu država. Prosili smo za to zgradbo, minister-atvo predložilo je svoje predloge dižavneinu zboru, ta jih je odobril iu cesar jih je potrdil. Ako danes umaknemo ponudbo, kakor to Želi mest. odb. Prosenc, potem jo od cesarja potrjena postava postala ničua, kajti naslanja se le na našo ponudbo. Ni dvoma, da je prostorov za gradnjo poštnega poslopja v mestu dovolj, a treba jih je plačati, kar bi pa veljalo 260 000 do 300.000 gld. Kje pa se bodo dobili ti novci, tega nam ni nihče povedal. Ako se noče novo poštno poslopje 20, 30 in morda 100 let, potem naj se odklonijo odsekovi predlogi. Ali bode to mestu koristno, to je druga stvar. O cesarja Jožefa trgu govorilo se jo v mestnem zboru že ponovljeno, jedenkrat v seji, ki je trajala celo tri ure. Ta prostor ne bode popolnoma zazidan po poštnem poslopji, ostalo ga bode še zmirom lep kos. Tudi šolski drevored razširil se bode, ko bo postavi nov most in se bosta podrli mestni h sici ob Vodnikovih ul cah. Predlogom dr. viteza Blei-weisa poročevalec ne ugovarja, naj se iščejo novi prostori a našlo se ne bode nič. Zato priporoča od-sekove predloge, da se vsprejmo. Glesuje se potem o predlogu mest. odb. Prosenca, ki se, kakor smo že poročali, pri glasovanji po imenih odkloni in vsprejme odsekov predlog. Mest. odb. Valentinčič je proti predlogu, da bi še mestni magistrat iskal nov prostor za stavbišče, mej tem, ko mest. odb. Kune podpira predlog dr. viteza Bleiweisa naj se gleda še na novi prostor, ako ga je mogoče dobiti. — Potem se odklonijo vsi drugi predlogi Prosenca in vsprejmo odseka in dr. viteza Bleiweisa nasveti, na kar se zborovanje sklene ob 9 uri. Domače stvari. — (Imenovanje.) Katehet na nunski šoli v Ljubljani, g. Ant. Kržič, imenovan je učiteljem veronauka na učitelj, pripravnici Ljubljanski. G. Fr. Frankovčr, glavni učitelj na učiteljišči v Kopru imenovau je stalnim profesorjem i u profesor istega zavoda g. Julij pl Kleinmavr udom e. kr. izpraševalno komisije za ljudske in meščanske šole. — (Občni zbor Sentjakobsko-tr-n o v h k o podružnice sv. Cirila iu Metoda) v Ljubljani, se zaradi zaprek glede petja ue bode vršil to nedeljo, 22. t. m., kakor je bilo že naznanjeno v našem listu, marveč drugo nedeljo dne 2 9. novembra t. I. ob 6. uri zvečer v go-Btilni „pri Virantu*. Odbor. — (Sokolski „jour fixe".) Opozarjamo člane „Sokola" še jedenkrat ua prvi „jour lixe" Sokola Ljubljanskega, ki bode jutri zvečer v Bt-*k-lenem salonu čitalnica Sodelovala bodeta pevski klub ,Sokola" in vojaška godba. Pologa tega Čaka člane še neko iznenađenje, katero naznanimo jutri. Začetek ob 8. uri. — (Gospodične Ev g. W o h lm n t h o v e ) včerajšnje predavanje v Rudolfinumu privabilo jo prav mnogobrojno in odlično občinstvo, ki je jako parao poslušalo zanimivo recitacijo, keteri snov je bila vzeta iz raznih literatur. — (Našega kruha pijan) je menda tukajšnji tovarnar z lončenino August Dre I se. Te dni mu je tukajšnje okrajno Bodišče doposlalo slovenski pisan odlok, a iibpominauega tovarnarja je to Biluo razburilo. Ne more mu v glavo, kakor pravi, da bi on moral vsprejeti slovenske odloke, ou, ki je privaudran človek na slovenskih tleh. Po sodnem redu so mu pa slovenski odlok na vrati pribili, kar seveda dobro drži. Gosp. Drelse se pa le naprej jezi, ker slovenski' odloki niso slovenski greši, kateri so mu pač dobri iu mu jih ni treba na vrata pribijati. Dobro bude, če mu jih Slovenci tudi na dom ne nosijo ! — („Slovenski Pravni k",) organ društva „Pravnik" v Ljubljani, ima v svoji 11. številki nastopno vsebiuo: 1. 0 stavi. 2. Deveti shod avstrijskih odvetnikov. 3. Iz pravosodne prakse: a) Pogoji tožbi ua razodetuo prisego. Zmota pri poravnavi, b) Prodavec mora dokazati, da je blago po pokušnji, če tudi jo ima kupec v rokah (.143 trg. zak ). c) Zdražitelj eksekutivno prodanega posestva mora ua njeni vkujiženo služnost pešpoti, vožnjo poti in živinogonje trpeti tudi tedaj, če je na stavku izven zdražila iu če dražbeui pogoji ne zavezujejo izrecno zdražitelja, da mu je prevzeti to služnost, d) Listina, v kateri potrjuje dolžnik s svojeručnim podpisom, da dolguje prodajalcu kupnino, zadoščuje zahtevam § 299. obč. sod. reda, četudi ui od dolžnika svojeročno piBuuo ali od dveh prič podpisan0. Drufej odstavek § 144. obč. sod. reda misli le one listine, v katerih se potrjuje dolžno posojilo, e) Določba §. 15. zemljeknj. zakona o hipoteki simultani velja nalično tudi za stvarna bremena. V razdelitvenem postopanji ni uporabljati §§. 24 —26. civ. pr. nov. ua stroške pritožbe, f) Povračilo stroškov, če je narok preložiti v dokazovalnem postopanji, g) Premine li dolžnost za doto po §. 1220. obč. drž. zak. s smrtjo soproge V Kazensko pravo: Naj li kaBacijski dvor, če se mu predloži ničnostna pritožba, odloči tudi pritožbe /oper znesek stroškov? (§ 302. odst 1. kaz. pr. r.). 4. Književna poročila. 5. Razne vesti. 6 Kujižnica društva „Pravnika". Upravništvo opominja ob jednem vse one gospode, ki so še kaj na dolgu, da blagovolo to čim prej poravnati. — (Nove orgije v Uršul in ski cerkvi v Ljubljani.) O tem 56. delu našega domačega umetnika g. Frana Goršiča piše prav temeljito in strokovnjaško č. gosp. P. Hugolin Sattner v 11. štev. „Cerkvenega Glasnika", organa „Ceciliji-nega društva v Ljubljani". Gospod pisatelj pravi, da se še nikoli ni lotil tako rad recenzije novih orgelj, nego baŠ pri delu, ki se sme imenovati veliko za naše razmere. Pravi, da je gosp. Goršič več storil nego je obljubil in mu srčno častita na tem delu. Uršulin8ki samostan se lahko ponaša, da ima sedaj najboljše orgije na Kranjskem. — (Mestna dela) Iz mesarskih krogov se čujejo opravičene pritožbe, kako počasi se dela novo poslopje v klavnici, da sedaj, ko bi že moralo biti vse zgotovljeno, še polovica ni narejenega! V klavnici, kjer se bode „mavžalo", še ni ne duha ne sluha o kotlih, katere bi sedaj, ko se veliko kolje (posebno prašičev), nujno potrebovali, pri starih dveh kotlih, ki sta še v klavnici ostala ni mogoče vse opravljati. — Iu kako bi vse to že lahko zdavno zgotovljeno bilo, vsaj že pol leta „mažojo" in »mečkajo", pa le nič naprej ne pridejo. — Pa nekaj bi še radi vedeli, kdaj se misli nastaviti vratar v kiavuici? — (Glas i ziii e j občinstva.) Mej novejše velike stavbe, ki so se letos dovršile, spada v prvi vrsti velika deželna bramhovaka vojašnica na Poljanskem predmestji. 8 1. novembrom so tudi že vojaki se jneselili iz cukrarnice v to novo poslopje tako, da se je sedaj pričelo v tem delu mesta čisto drugo življenje, teleti bi bilo torej, da tudi slavni magistrat nekoliko več. pozornosti obrača na ta del predmestja in skrbi, da bodo tudi ceste čednejše, podobne mestu, a ne deželi. Posebno žalostno je z razsvetljavo! V Streliških ulicah le par, Ješčerb" brli, a od Poljanske ceste pa do vojašnice ni še nobene luči, tako, da je tu prava egiptovska tema. Pa še na neki „unicum" hočem opozoriti slevni magistrat. V .Streliških ulicah je neki usnjar, kateri ima pred svojo hišo na cesti zmirom poluo umazanih vozov, tudi z gnojem naloženih, katere jmšča jio več dni j in noči na cesti stati. Ne vem, od kod ima mož to dovoljenje? Ali je mesto za njega in in njegovo malomaruost nasadilo ob cesti kostanje, da so tik hiše od njegovih voz že vsi odrti? Prosim torej, da oblastva nekoliko bolj energično postopajo. — (T e d e n b k i izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 8 novembra do 14. novembra: Novorojencev je bilo 12. Umrlo je 20 oseb, mej njimi za grižo 1, za jetiko 7, za različnimi boleznimi 12. Mej umrlimi bilo je tujcev 5, iz zavodov 7. Za infekcijozniini boleznimi so oboleli: za ošpicami 11, za škarlatico I. — (Zadušil se je) vsled izjiuhtenja plina neki ubožec v poslopji križevniškega reda danes po noči. Mrtvo truplo ponesrečenca prenesli so v mrtvašnico. — (Surovost.) V nedeljo dne 15. t. m. zvečer sprla sta se v Kožarjih pri Dobrovi dva delavca gospoda Seunig-a, France Selan in Jože Janežič. Selan vzame šibko vejo in gre za Jane-žičem na dom, ta zgrabi motiko in udari z ostrino Selana po glavi tako, da se jo precej zgrudil na tlu. V tem trenotku pa sta prišli Janežičeva žeua in njena hči, in sicer prva s sekirico druga pa z polenom. Ko vidita, da Selan na tleh leži, ga vdari žena s Hekirico ua noge, da ga je hudo ranila, hči pa med tem dobro b polenom udriha po njem. Selan.i so ti trije suroveži tako pretepli, da je nezavesten na tleh obležal, in so ga morali še tisti večer v Ljubljano v bolnišnico pripeljati, kjer je že 17. t. m. zjutraj umrl. Zapustil je vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. — (Ponesrečen otrok.) Početkom t. m. izginil je šestletni dečko Ivan P. iz Gaberske gore v Litijskem okraji in Re navzlic vsemu poizvedovanji ui moglo zvedeti ničesar o njem. Pretekli petek našli so mrtvo truplo, katero so živali že vso oglodale, v nekem gozdu pri Znplazu v Trebanjskem okra i. Dečko se je bržkone v gozdu zgubil iu od lakote in mraza umrl. — (Nasledki ž g a n j e p i t j a.) Hlapca Gregorja G. na Savi na Gorenjskem zadela jo kap vsled preobilega užitka žganja. Umrl je kmalu potem. — (Veselice.) Pevsko društvo „Velesila" v Škednji v Tržaški okolici priredi veselico s petjem, deklamacijo, gledališko igro in plesom due 21. t. m. — Pevsko draštvo „Adrija" v Barkovljah preložilo je svojo veselico z dne 22. t. m. na dan 8. decembra. — „Sokol" v Prvačini naredi veselico dne 22 t. m. — „Sokol Tržaški" priredil bode tudi letos v dvorani Malijevi Miklavžev večer, ki utegne biti jako zanimiv. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Črnomelj 20. novembra.*) S koroškimi Slovenci hočemo živeti ali umreti, kakor brat z bratom! Se smo in Bog z nami! Čast Šukljejevemu govoru ! Slava deputaciji koroški! Volilci. Črnomelj 20. novembra. Globoko užaljeni zaradi izjave ministra Gauča izrekamo priznanje g. Sukljeju za jekleni odpor. Živili Slovenci, živel tužni Korotan ! V bojevanji je moč in obstanek. Čast koroški deputaciji! Zavedni narodnjaki. Dunaj 19. novembra. Danes opoludne vsprejel cesar v skupni avdijenci vse kardinale in škofe zbrane pri konferenci. Govoril v njih imenu predsednik kardinal Schonborn. Cesar nagovoril vsacega člana posebej. Zbrani škofje izdali bodo kolektiven pastirski list. Pariz 19. novembra. Giers došel ob 6. uri zvečer. Pričakovali ga na kolodvoru veleposlanik Mohrenheim in osobje ruskega ve-leposestništva. V imenu Carnota pozdravil ga grof Dormesson. Vsi časopisi pozdravljajo en tu z i j »stično dohod Giersov. Mnogi poudarjajo oficijelni značaj poseta, ter pravijo, da je car sam želel, da gre Giers v Pariz. Dunaj 20. novembra. Več listov simpatično omenja desetletnico delovanja Kalnokv-jevega kot ministra vnanjih zadev. Zjutraj izročila je pod vodstvom Pasetija deputacija Kal-nokvju adreso; minister se zahvalil s toplimi besedami. — Na severnem kolodvoru cesar srčno pozdravi pruskega princa Friderika Leopolda poljubivši ga in podavši mu roko. m) Glede na kočljive našo tiskovne razmere morali smo izpustiti nekatero odstavke, kar aaiu pošiljatelji ne bodo vzeli za zlo. (Op. uredn.) Razne vesti, * (Rastava v Chicagu) bode veuder imela tudi svoj E (Vdov stolp, ki bode pa še višji nego je bil Pariški, namreč nad 1000 Čevljev. In-žeuer George Morison prevzel je zgradbo za 500.000 funtov šterlingov. Stolp bode imel tri nadstropja in bode fundament 40 čevljev globoko v zemlji uzidan. Za zakasnitev izgotovljeoja določena je velika konveucijonalna kazen. * (Upliv Mak K i n I e y - e v e carinske postave) je za angleško trgovino prav občuten. Promet mej Londonom in Novim Jorkom zmanjšal se je tako, da ladije, ki lani neso mogle vsega prevažati, kar jih je čakalo, vozijo zdaj na pol prazne v Ameriko Parobrodi proge Allan ne bodo vozili v Novi Jork, nego v New-Orleans. * (Volkovi v Dalmaciji.) V vasi Glavica blizu Sinja pokazali bo se volkovi. Dva so kmetje ubili trije so pa pobegnili. Tudi v Sinju prikazal se je volk, katerega je pa takoj vstrelil nek Sinjan. * (Nesreča na železnici.) Pred postajo Kirchberg na Tirolskem padel |e z ekspreanega vlaka, dohajajočega z Dunaja neki jiotovalec, ter so ga našli z razbito glavo na železniškem tiru. Našli so pri njem vizitniee iu pinma na ime Dominik Tolt na Dumi)i. Bržkone je stopil na ploščad mej vagoni in padel doli vsled omotice, ki ga je napadla. * (Silen vihar) divjal je v južni Ameriki v pokrajinah Santa Ve. Mesto Aragoseca je vihar hudo poškodoval, 40 osob je mrtvih, nad 30 ranjenih. Vagone necega na poRtuji stoječega vlaka je moč viharja prevrgla in razdrobila. * (Nesreča na železnici.) Bita) Novega Ulina ua Nemškem razpočil se jo kotel pri stroji necega tovornega vlak Strojevodja jo mrtev dve osobi sta ranjeni. Trinajst vagonov je bilo razrušenih. Mgurea sdravllrn napeli. Vsem, katere vsled zapre tj a ali slabega prebavljenja napenja, tišči, jih glava boli, ki nemajo slastij do jedi) in aH jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni „Moll-ov 8 ei đl i tz-p r a iek". Hkatljica I gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (4_15) (Kmj imiii |e podariti svojim otrokom?) To vprašanje si stavljajo stariši vedno bolj pogostoina, čim bolj se bliža Božić. Dandanes prodaja se za otroke marsikaj lepega, tako da ni baš lahko odgovoriti na to uprašanje, zlasti ne onim starijem, ki morejo za darila žrtvovati le manjše svote. Tem ustrežemo gotovo, ce jih opozorimo na primerno darilo. — Stvar ni nova, nego igrača, katera je že dolgo znana in katere vzgojilno vrednost so pripoznali odlični učenjaki, namreč stavbena igrača. To jo za otroke najlepša zabava in se tako živa deca so igra t njo po več ur. Glavna prednost jo pa ta, da je mogočo to igro pozneje razširiti in povečati, in tisti, ki ne morejo večje svote založiti, pomnozujejo igro lahko več let zaporedoma. Kdor želi kaj več izvedeti, naj si naroči iz tovarne (F. Ad. Richter & Ćomp., na Dunaji, I.) cenik, ki se dubi zastonj in fraukovano. (1009) \/f^nti I^IOI ifl Občo spoštovanemu gospodu Ou-V %3M I lila Vsi ja. „lavu Flfter-ja, temu za napro-dek vedno unetemu lastniku tukajšnje „2STa.roc3.no Kavarne", gre zahvala, da so se upeljala tudi v tem lepem, polog krasne naše „Zvezdo" ležečem, z dvema dobrima biljardoma iu čednimi igralnimi mizami vabljivo preskrbljenem lokalu J. Janke patentovanl Avstrijci* ventilatorji na voliko veselje mnogobrojnih stalnih gostov in kavaruarja gospoda Krapeš a, ki je vedno skrben za svojih gostov dobro postrežbo in za izvrstna krepčila. Tudi ta kavarna je, kakor vsi dobro obiskani lokali, preskrbljena s pripravo, s pomočjo katere se zdravju škodljivi zakajeni vzduh odpravi iz lokala in nadomesti z drugo, svežo in zdravo atmosfero, kakeršna je samo meseca maja v takih prostorih. Želeti bi bilo, da bi sledili primeri imenovanega hišnega posestnika tudi drugi premožnejši lastniki dobro obiskovauih gostilnic in kavarn, da z nabavo praktičnih iu popolnih ventilacijskih priprav podpirajo svoje plačujoče najemnike v težkem boji za zdravje in obstanek. (1011) D. It. ■ liililai „LJUBLJANSKI ZVON" ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »»tur Umrli so t Ijufrljatii: 19. novembra; Fran Golmajer, delavčev sin, 2 meseca, Hrenove ulice Št. 6, convulsionein. "20. novembra : Ivana Seget, usmiljeua sestra, 67 let, Kravja doliua št. 11, ulcus veutriculi. — Jakob Krivec, križarski ubožec, 80 let, Gospodsko ulice št. 18, se jo v plinovem vzduhu zadušil. V deželni bolnici: 18. novembra: Matija Agnič, kuj ž ar, 61 let, carci-noma vescae. — Anton Kožmelj, duinar, 46 let, jetika. Meteorologično poročilo. 1 s a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nubo Mokrimi v 1 mm. ; 19. nov. 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 744*6 mm. 742-3 mm. 742 0 um. 1-8» C l»0° C 3 4" C brezv. si. svz. 8l. SVZ. megla d. jas. jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 3*9°, za 0-2° nad normaloro. IDunaJslsa "borza duo 20. novembra t. i. (I&virno tolegrafično poročilo.) včeraj — llKIIMl Papirna renta .... . gld. 83-^5 — gld. 90 20 , 89 85 — 8'J 76 , io7 86 — n 107-50 ■ ' „ marčna renta . . . , 101 40 — n 101 8J Akcije narodne banke . , 1002- - — 996 — Kreditne akcijo .... . 267 — — K 270 96 London ...... . . 11815 — • 118 — — Napol........ (). kr. otikiiii..... . , 9 40 — 9 37 r>'63 — • 5 63 18 40 — ■ f-8 — 250 gld. 100 . 4" „ državne srečke i« I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogeraka zlata renta 4°/. . . Ogerska papirna renta fi*/„...... Dunava rog. srečke 5«/, . . . 100 gld, Zemlj. obč. avstr. 41/,"/, tinti saat. listi . . Kreditne srečko......100 gld. Rudolfove srečke..... 10 , Akcije anglo-avstr. banke 120 . Tramway-druit. volj. 170 ) stavbinske igre. Ni je lepše in vspodbudnejšo igre za otroke in odrasle! Več o tej igri in 0 „Zagonetki krožnici" jo izvedeti iz našega iiuatrovanoga cenika, katerega naj si hitro na-ročč vsi Btariši (dobi ho zastonj in fraukovano), da • bi pravočasno mogli naročiti si res izborno božično d&rilo M svojo deco. — Vse stavbinske igre, katero nemajo znamku „sidro", so navadni posnetki brez vso vrednosti, zatorej jo vselej zahtevati samo Richter-jevo stavbinsko igro s sidrom katero Se nlliče ni presegel in katera Je jedina, kl so da rsdno popolnitl. Dobiva so v VBeh boljših trgovinah I igračami od 35 kr. do 5 gld. in Več. ,1009—1) F. Ad. It I c lil vr sV t omp. Prva avstro-ogerska c. kr. pri v. tovarn« stavbnih igrač, na Dunaji, I., Nibolungengasae 4. — Rudolfstadt, Olten, Rottordaui, Loudon E. C , New-York, 310 Rroad\vay. L. Luser-jev obliž za turiste. 4-otoio in liltro Upll vaj oče Brerist\ o proti kurjim oeeNoiu, tnl trot mi j » (1- plutih, pelab in '^jŠt J£/\>^Z iSu vJ^ &jt priznabub ii pisem je na rwp»^/«^ 11,1 °K,U<1 v diugiui trdim priiBkom jr Z\ ~* c kože. S\SSP*^S glavni nzposiljalnici: L. Sciiwenk-a lekarna i.r>24) Moldllng-DunaJ. Tristen buuio, če imata mivod iu obli/, varstveno znau