PROSVETA ¡^.YKAEXm 1LO SLOVENSKE Nj ——__ Chicago, ^«■m If mmihMK st s»sdal r»U TpwUiT J^ PODPORNE JEDNOTE t, 19. novembra (November 19), 1929. Ur«»alšlU te «prsrntiki prortoHt MIT LavadaW Ave Of Hm W PublkatUm: SStT IhU Lawadsl« Ave Rockw.ll 4H4 HfcJ. Ari" of Oct. Z, 191T. MlhM-itrd ~>n J UM 14. 3BT _lEU_ ŠTEV.—NUMBER 272 Priprave zi veliko orea-izatoričflo kampanjo k sestanku unljsklh Voditeljev bil sprejet načrt sa organizl-rssje delavcev aa Jugu. Boj »ed starim in novim unieniz- Washington. — (F. P.) — „jveiki, tlačanski jug stoji pragu velikeka navala, kste-uprizori Ameriška delavska ija z naipenom, da orga-ijo tamkajino delsvstvo. izoričen načrt za organ iza-.„J kampanjo je bU sprejet sestanku glavnih unijskih vo-v, ki se je vršil pretekli v Washingtonu. jia prvi seji je prišlo do veli-ga konflikta med zastopniki irega in novegs unionisms. Jz» jrali ao ga voditelji iz j učnih dr-iv, ki so zahtevali nove taktike i militantne akcije z ofirom na isniziranje delavcev. Birthright, tajnik državne fe-kracije iz Tennesseeja in Grif-¡n, predsednik Alabamske dr-kvne federacije, sta vrgla bonv s med voditelje bizniškega u-jionizma, ko sta navzočim pove-kla, da se s polovičarsko in s jolmrtvo organizatorično kam-snjo ne bo ničesar doseglo, i "Kar mi potrebujemo, je ml-itna 4go-ahead' taktika," je ivil Griffin. "Mi ne bomo _ li nobenega všivega župa-ali duhovnika za dovoljenje jvanja naših shodov. Sli bo-naprej in storili naše delo. O iti ne sme biti nobenega [ To j« povzročilo ogenj v atre-Razvila se je živahna debata ¡ki, ki je izvirala iz dveh >ih in po nazorih medseboj Odpor proti bel- ' tfjskom« kralj« Čestitke občin k zaroki princese iaostajajo Bnieelj, 18. nov. — Socialistični in liberalni krogi v Belgiji odprto kritizirajo zaroko hčere belgijskega kralja z italijanskim kronprincem in nekateri zahtevajo, da se zaroka raztrga. Polovica prebivalstva Belgije je zadnje dni pokazala veliko hladnost napram kralju vsled te zaroke in pojavila se. je protimo-narhistična agitacija. Nekatere klerikalne občine bo poslale čestitke princesi Mariji Jcžefi in njenemu italijanskemu zaročencu, toda druge so se u-prle in glasovale proti čestitki. Socialisti in liberalci, ki so močni in na krmilu v mnogih občinah, so čestitko zavrgli in na glas povedali kaj mislijo o tej zadevi. Tako je neki odbornik in bivši župan v predmestju Bruslju dejal v svojem protestnem govoru, da je on proti temu, da bi njegova občina čestitala princesi, ki hoče biti kraljica Italije, kjer je zadavljena vsaka svoboda. Socialistični občinski odbornik v Verviersu je pa dejal zadnji teden: "Glasujem proti vsaki čestitki prlnčevski dvojici. Ker nekateri hočejo želeti srečo zaročencema, želim tudi jaz srečo — delavskemu razredu Belgije, da bi skoro strmoglavil monarhijo, ki nam po$re vsako leto $264,000 za vzdrževanje parazlt-........ 4 i-..j ..ljtii/_t -ilijJm fZ04,wu za vzarzevanje paras ki sta jo zastopala Mc Sor- Hoovorjova "rolo- valu" konferenca , predsednik gradbenega de-i"Kar smo delali v preteklosti »vodstvo organizatoriČne kam-'ieh industrijah in ne zamo v " lavo fevdalnega juga. -Kar smo delali v preteklosti bomo delali v bodočnosti, je pametno, mimo in prak->' in je povsem bizniška pro-■ Mi ne maramo nobene ulame kampanje", je iz-McSorley. To mu je pritr-tudi zastopnik železničarjev. h Proti njima Je nato nastopil ' Crouch od tobačnih delavki je konservativnim umora povedal, da Je njihova ka v preteklem letu privede majhno Število delavcev v j izacijo. Konservativce je še io ujezil, ko se Je odprto I za taktiko kot Jo zastops nka unija pri organizira» delavcev. Predsednik unije tekstilnih ™ev McMshon je predložil * ki je predvideval central-1 vodstvo organizatoriČne kam-J* v Hmislu masnega gibanje ■ «o tu zastopali progreelvci. 1 »m načrtu bi stala kampa-»dvajaet tisoč dolarjev mera« in od 75 do 100 organlza-r*v H 136 tedenske plašs in F*Hla stroškov. |T*n Je nsto imenoval pose- l°dbor, ki je popoldanski se-kompromisni načrt F«r*ra Je seja tudi odobriU. miMu tega načrta bo kam pa-PJ^ns, namreč vršila ee bo ">du«trijah in ne samo v Pfni V koliko se bo to w»i-£; «eveda odvisno od poss-?,h u"iJ. ki nastopajo v kam-^montojno. Ta točka Je ¡f "*afe and ssne" trade-™tom. B[ strani eo tudi pro-H »voj koe pečenke, ¿••prejel, točko, da Green J* "*>or treh članov, ki bo v sporasumu s I unijsmi. Organizatorji. Pijejo unije na Jsg, se tem odborom v SO ¡"«meni, ds ee kevnps-mes^Afriška de- Danes se snidejo vodilni msgns-t je's predsednikom, ds nabijajo sod pss#srltete, ki curi Wsshington, D. C. — V torek se otvori "preliminarna osebna konferenca" vodilnih finančnih in industrijskih magnetov dežele ter predsednika Hooverja in nekaterih članov njegovega kabineta v svrho, da odvrnejo ekonomsko krizo, ki ogroža Ameriko radi poloma na borzi in pad-& kredita. Namen konference je, kakor poročajo opazovalci, da se 'obvaruje proeperitete, ki je začela pokati in se vrne zaupanje ljudstva v kredit in bus-iness, ki Je drugače zdrzv." Obenem poročajo, da Hoover namerava ustanoviti stalno organizacijo, v kateri bodo zasto-r>sne industrije, trgovina, far-marstvo in delsvstvo ter zvezna vlada. Organizacija bo pazila, da se "ne zapravlja kapital po nepotrebnem in da ekonomska struktura dežele ne bo trpela vsled špekulacij." Mleti In komunisti napredujejo v Berlinu / Berlin, 1«. nov. — VčereJ so bile v Berljnu volitve občinskih odbornikov in po prvem poročilu so Heitlerjevi fsšisti okupirali 18 mandatov In komunisti so pridobili 14; socislfstUo izginili 9 mandatov. Volitve so spremljali proepi in izgredi in bilo Je 860 oeeb aretiranih. V Breslau so komunisti ubili enega socialista. _ takoj ¿¡"«iranjs kampanje If.' ""iwom Of jm/H.raclja bo tudi skrbe- JeklenihdSS^BCT ^ —- . KI OO I- »vno vlogo v navalu ns P fcvdelnejB Juga. V U namen bo eksekutlvs federacije rasposlala apel za finančne prispevke na vse unije Do eedaj Je nabranega nad deset tieoč dolarjev v U namen Voditelji so obljubili, ds poskrbs, de unije podpro tekstilne delsvce tudi finenčao. 8prejeta Je bila resolucija za senatno preiskavo " i North de dva samomora radi borznega poloma Chkago.—Peter Doerr, 70-letai upokojeni semljlščni trgovec, 2639 Lawrenče ave., si Je sedajo soboto vsel žl vi Jen Je e plinom. Na borsi Je izgubil vae svoje premoženje. Scranton. Pa,—Kari Motlaka. 58-letni rudniški inženir, Je izvršil aamoaaor s tem, ds se Je polil s gasollnom in si zažgal obleko. Umri Je v strašnih 'opeklinah. Ns borzi je izgubil vse svoje imetje. Praglod rudarskega konflikta v zadnjem Mm Lewisov privrženec odaUvljen. Sneed odatopU. Fiahwick In Neeblt pripravljena odstopiti. Tudi žene rudarjev se ssnlms-Jo za boj. Nova potass Lewies POLICIJA SE JE 0 kakor tudi zahteva. < Carolina drastično nastopi proti. ,B Minerje, Springfield, III— Potek konflikta med Lewisovo administracijo in illinoisklmi rudarji je bil tudi pretekli teden dokaj živahen. Najznačilnejša dogodka sta bila odstavitev Joe Goetta, provizoričnega predsednika peo-rijskega poddistrikta in "odsto-pitev" William Sneeda od podpredsedniška distriktne organizacije. Goetta je odstavil poddistrikt-ni porotni odbor radi napada na tajnika Rimingtona. Kot znano, je Lewis imenoval Goetta pod-distriktnim predsednikom preteklo poletje, ko se je odločil za naval na distriktno organizacijo. Peorijski poddistrikt je prvi občutil železno pest Lewisove diktature. Pred par tedni je pro-vizorični predsednik Goett napadel v družbi treh svojih po-močnikov^poddistniktnega tajnika, ker sé zadnji ni hotel pridružiti fiewisovlîn gangežem in je bil radi tega dobro premika-sten. Vodztvo poddistrikta je prevzel glavni poddistriktnl odbor. Rimingtona, ki je bil odstavljen po provizoričnem predzedniku, je odbor proglasil za legitimnega tajnika. S tem je konec pro-vizori^ne vlade v peorijskem podokrožju in logično tudi Lewisove diktature. Na nekoliko manj dramatičen način je prišel ob službo tudi distriktni podpredsednik William Sneed. Predzadnji teden je rudarjem razposlal okrožnico, v kateri pravi, da se ne smatra več uradnikom. To splošno naznanilo je izrabil distriktni glav-ni odbor, proglasil js podpredsedniško mesto isprasnjenlm ln na Sneedoyp mesto je takoj imenoval George L. Mercerja, sta-tističarja illinoiske organizacije. Sneede je vzelo več tednov, prodno ss ¿s odločil, ze kateri grm se naj skrije. Končno se je odločil sa Lewieovo frakcijo, katere pristaš je bil vedno. V zadnji izdaji "Illinois Min-erja" sta predeednik Ftshwick in tajnik Neeblt ponovila izjavo, da sta pripravljena odstopiti v slučaju, ako se jima dokaže graft ali kaka nepravilnoet kot to očita Lewis. Stavita pa zahtevo, da zaneeljiva tvrdka izvedencev pregleda obenem tudi poslovne knjige mednarodne organizacije in da Lewis, Murray in Kennedy odstopijo, sko poslovne knjige niso v redu. V Illinoisu ss tudi širi govorica, da Ime Lewis v načrtu pro-vocirati "divje" stavke illtnoi-skih rudarjev in Jih potem nagovoriti, da ee vrnejo na delo, češ, de se morajo držati pogodbe. Igrati hoče vlogo provokater-ja in obenem "rešitelja" Illinoiske pogodbe. Da je on zmožen uprizoriti stične eekapede, ni o tem nikakega dvoma, ker glavno vprašanje za njega Je, prvič delati čim več zmešnjave med rudarji in drugič pridobiti illinoiske operatorje ne evojo stran. Drug zanimiv pojav v konfliktu Je zanimanje rude rakih žen To Je razvidno ki prinaša Aretirala Je napade agitatorje; dvojno merilo ameriške juetl- ce. lak uhlja Je dobra šola New Yorlu — <#. P.) — New yorška policija ima malo reapek-ta do delavskih agitatorjev. To je ponovno pokasma z aretacijo 18 oeeb, ker so delile tiskovine pred Bergdorf-Gdedmanovo tovarno, kjer j,* Šivajo obleke zs "boljše" dame. Mislila je, da je vlovila navaden 'totmč" nezado-volnežev, ki so vabili oblačlne delavce, da ee uddde organlsa-toričnega »hoda. Svojo zmpto je spoznala, ko Je aretiranoe privedla pred sodnika. Mladi fanti in deldata so sodniku namreč povedali svoja imena, in kaj da so. To Jf povzročilo o-genj v strehi, ker eo oblasti spoznale, da imajo opraviti s "wrong kind of people". Aretirane! spadajo namreč v "boljše" kroge, veMar pa slm-patizirajo z delavstvom, radi čeear so bili prijeti. Prizadeti ljudje pohajajo kolumbijsko u-niverzo in Union Ideological bogoslovno šolo. Med aretirane! Je bila tudi hči glavnin atatisti-čarja Elizabeth Dublin, In ko Je sodnik izvedel, da fo študenti a-gitirali za shod, n^ katerem Je bila naznanjena kot glavna govornica miss Tuttli hči republikanskega zveznega pravdnika, je ozmerjal policijo radi neprevidnosti. Aretacija teh ljudi je ujezila tudi zvesnefa pravdnika Tutt-leja, k! je obljubil, da bo sam navzroč na shodu ln bo skrbel, da ne. bo nikdo. W#til njegove hčerke kljub temu, da med nji-ma zija velik političen prepad Njegova hčerka je namreč ztopi la v socialistično stranko, ker misli, da je nekaj narobe s se danjim ekonomskim sistemom O tem se je prepričala zadnje poletje, ko Je delala nekaj tednov v neki čikaški knjigoveznici za 912 tedenske pleče. Tedaj se je od blizu seznsnlla a Industrijsko Ameriko in z življenjem de-lavstva. Ksr js le mlada in Ima razvite mašgane ter zna zamo-stojno misliti, Je U izkušnja v tovarni naredila lz nje zodalno upornico. Pred nekaj tedni Je to Javno povedala, kakor tudi to, da misli stopiti v socialistično stranko, katere načela eo po njenem mnenju najbolj primerna za reorganizacijo človeške družbe Sedaj pomaga v proetem čssu pri agitaciji as organiziranje o-blačilnih delavcev zaeno z drugi-gimi študenti, ki so »ličnega ml šljenja. V agitaciji za organlzl ranje modnih krojsčev — po večini delavke — ki delajo v de-lav niča h ns rifth svenueji, eo sktlvns tUdI gledsHšks zve«i< in druge prominentne Ameri čsnke. _ zanimiva piema od delanika-ric. Iz teb dopisov Je resvldno globoko in zdravo pojmovsnje unionisms msd ženami illinol-sklh rudarjev in iz katerih se povprečen unionist lahko nauči marsičesa. Naučil se bo prvič, da bi Izguba unije pomenila tetke posledice zs družine rudarjev, ker dopisnikariee so zraetle s unijo vred in Jo radi tega znajo ceniti. Drugič ee bo iz njih Uull naučil, da Je korupcjje rrfvečja hiba qrgasizscije ln ds mora izginiti iz illinoiske unijo. V tem esiru postaja "Illinois Miner" vedno bolj odprt, poeA-no zadnje iadaja biča korupcijo v unijah. Na va* msstlh Js nsj-ti direktne posive. ds illinolski rudarji iztrebijo koruptneže Iz svojih vrst, kar Je za giaeiio ene organizacije nadvse sasčilno. To deflsitivno zasči. ds Je v llllnoi-skem distriktu dosti zdravega, ker tako odprt napad ne korupcijo, kot ga prinaša iIHnois Miner." Je le redek pojav v ameriškem delavskem gibanja. Obtožnica proti atavkar- jem v Marionu na slabih nogah Marion. N. C«—D r ž a v n I pravdnlk J. WUI Pleea Je v soboto priznal pred sodnikom v odaotnosti porote, ds doalej nI mogel dokazati, jia Je Albert Hoffman, organizator United Teztlle Woikera unije ln vodja aadnje stavke v Marion«, kriv "upora proti državi," čeaar Je tobtošen. Sodnik Cowper Je izjavil, da beeede Iz Hoffmanovega govora, na katere ne opira obtožnica, niso mepostsvne in ne snačljo nikakršnega punta proti dr* žari. Arotioijo v Zagrabil Aretirani Hrvatje sbdolženl, ds ss v zvssl z ogrskimi ln avstrijskimi monarh lati Belgrad, 18. nov. — Tu poročajo, da je bila v Zagrebu odkrita velika zarota proti Jugoslaviji. Končni namen zarote Je bi! vzpoetavljenje 'habsburške moparhlje na Hrvaškem, Or-skem in v Avstriji." Aretiranih je bilo preko dvajset Hrvatov, ki so bili organizirani kot 'narodni hrvatski revolucionarji." Prijeti so bili vsi voditelji, razen enega, ki je ušel. Ta Je Mladen Lorkovič, vseučlllščni dijak ln sin predeednlka bivše hrvaško federalistične stranke. Zarotnl ke je isdala neka mlada šenlka« katero je eden Izmed aretiranih pustil na cedilu kot ljubimec. Policija zdaj sklepa, da Je dobila v aretiranih morilce Toni S legel a, hrvaškega časnikarja, ki Je bil ustreljen v zadnjem bile nejdene na Šeleznlški postaji pri Brezovici in za bombe, ki so eksplodirale na žandarmerij-•ki stanlcl v Zagrebu ln na mostu med Veliko Gorico ter Mraz-llnom v zadnjem Juniju. Dr. Milan Slmič, zdravnik v srbskih toplicah Vrdnjačke Banje, je bil v soboto obsojsn na 10 let zapora, ker Je kritiziral kralja ln generala 2lvkovlča. Devet let je dobil rsdi rsrtaljenja kralja ln leto radi razžaljenja 2lv-kovlča. Avstrijsko delavstvo bo branilo republiko Unije ponovno evarijo pred fašl-etičnim pučem. Vlada ne more am en d I rati ustave brez sodelovanja socialistov Dunaj. — Politična kriza v Avstriji je dobila s novo deklaracijo federacije strokovnih u-nij Intenzivnejši značaj. Z deklaracijo so unije ponovno povedale avstrijskim fašistom, da bo delavstvo branilo republiko s vsemi sredstvi, tudi s orožjem, ako je treba. Do tega odločnega koraka avstrijskega delavstva Je prišlo, ker heimwehrovci (fašisti) odprto groze z nasilnim prevratom. Slednji so objavili svoj politični kstekizem, v katerem zahtevajo fašistično klerikalno diktaturo. V pamfletu.je tudi povedano, da morajo fašisti delovati proti državnim volitvam, ker od teh 1-majo koristi>ls socialisti. Namen tega fašističnega dokumenta je, napraviti psihologl-čen teran za velik napad na republiko, jta katerega se pripravljajo. Proti fašističnim provo-kacijam nastopajo voditelji socialističnega ln unljskega gibanja pomirjevalno, a dokaj odločno. V proklamacljl evarijo dešelo pred poeledicami, ako pride do revolucije, ki bo imela le sle poeledioe za dešelo. Svarilo velja vladi, heimwe-hrovcem ln podjetnikom, ki financirajo fašistično gibanje. Vlada, kateri načeluje prejšnji dunajski policijski komisar Scho. bor, Je v velikih zadregah, ker ustave ne more amendlratl brez sodelovanja socialistov. Schobor- Buharin izkljvios iz sovjotsko vtodo Rlkov In Tomeki poevarjena, da bosta tudi izključena Moskvs, 18. nov. — Nikolaj Buhsrin, ki Js bil 10 let urednik "Pravde," centrslnsgs glasilu ruske komunistične stranks, Čisti prszidija vrhovnega ekonomskega sveta, član eksekutlvs tretje Internscionsle in eden nsjfpliv-nejšlh boljševišklh voditeljev v Rusiji Izzs revolucje, Je bil včeraj Izključen iz mogočnega političnega biroja v centralnem odboru stranke radi svoje opozicije proti taktiki Stalina. Bu-harin je vodja takozvanega den nega krila stranks, kl nasprot u je ssdsnjemu programu vlsde. Buhsrin js bil poevsrjen, ds bo izključen tudi iz stranks, če bo nsdsljevsl svojo opogleijo Obenem ste bile posvsrjens Aie» ksij I. Rikov, predeednik sov j et-ske vlade in Mihael Toflisklj, bivši predeednik zveze delsvekih unij v Rusiji, ds bosta tudi ona dva Izključena iz političnega biroja, če ne opustita taktike desničarjev. Medtem se Je Ugljanov, komisar dela v sovjetskem ks-blnetu, spokoril In preklical svoje "zmote" desničarjev, nakar Jo oiital v biroju. * Nov sovjetski poalejilk v Angliji Moskva. 18. nov. —> Oregor Sokolnikov, bivši flnsnčnl komisar In predsednik državnega trusts nafte, Je imenovan poslanikom sovjetske Rueije v Londonu. Sokol nI kov Je bivši pristaš TrockIJa, a ee Je spokoril videva vlade In daje prsdeedniku repu bilke diktatorsko moč. Dslavskl voditelji pravijo, da delavetvo nI proti amendlranju ustave; aH spremembe v ustavi, kakršnim Je naklonjeno delavstvo, so v popolnem nasprotju s Schoberjevo predlogo. Delsvstvo sshtsvs večjo demokracijo, namreč upeljavo Iniciative In referendumi* ter kompletpo avtonomijo Dunaja. Za smendiranie avstrijske M** MIIVIIUMMMJ* Hf stave Je potrebna dvetretlnska večina glasov v državnem zboru, česar nimajo ne vlada ln ne socialisti, V parlamentu imajo soeialietl 71 poslancev ln vladne stranks H4. Radi tega vlada ne mora upati na amendlranje ustave ln Schoberjeva predloga Je torej na mptvi točki. Adlerjevt mnenje Je, da fleho-ber ne bo upriju>ril puča; pripravljen pa bi bi) ekoraj gotovo prepustiti vodstvo pučletov prejšnjemu kWkalnemu minister-skemu prsdeedniku Selpelu, ki Je voditelj tskozvsnlh krščsn-sklh socisllstov (klerikalcev), Zsdnje čase Js tudi msd sv-»trlj»kimi podjetniki opszlti tre-znejše mišljenje, do česar Js nsj-več pripomoglo »krahlrsnje nsj-močnsjše svstrljske bsnke Bo-denkredltanstalte. Do kraha Je prišlo po zadnjem fašističnem p6hodu na ideči Dunaj, s katerim so nsmeravall izvršiti puč. Vzrok poloma te banks Js najti v tem, ker so vlagatelji vzeli Iz nje evoje prihranke radi Masni prsd revolucijo. Ta incident Je pripomogel, da so kapitalieti spoensl! resen položaj, v katerem se neha Je de-žela. Ne drug! štreni Je do tegs pripomogel tudi odločen nastop avstrijskega delavstva, ki je zagrozilo z generalnim štrajkom, do katerega pride prvo ure v slučaju puča. O tem eo unijs Še dobile nsvodfls. Drugo sr««d»tvo obrambe republike, deisvskih pravle ln pridobitev Je republikanska delevske garda, ki Je pribllžao toliko močna po šUvi-lu kot heimwehrovei ICakšen bo rssulUt tekoče krize, Je vprašanje bodočnosti. De-lavski voditelji ee lavedsjo velikih poeledk, sko iiride do revo-ludje. Vladi priporočajo kompletno rasoroženje obeh skupin Novi nohliki predsednik Jo Oallooov prislai Rublo bo nadaljeval reforme bivšega eocialietičnega pred- aedaika Mežico dty, 18. nov.—Paacual Ortlz Rublo, kandidat narodne revolucionarne stranke, katero je ustanovil tolvšl predsednik Calles, Je bil včeraj Izvoljen predsednikom Mehike z veliko večino, Natančno število glazov ne bo znano, dokler volilna komisija ne predloži oflclelnega poročila o izidu volitev kongresu prihodnji mesec. Neofleielno poročilo se glasi, da Je Rublo dobil večino v dvaindvajsetih državah od 88 držav Mehike; samo v federalnem dlstrlktu, kjer js glavno meato, je dobil 86,660 glasov, Prlbllšna Rublova večina po vseh državah znaša čez milijon glasov. Oddanih Je bilo približno dva milijona vseh glasov. Bili so trije k&ndidatje: Ru-bio, kandidat narodne revolucionarne stranke, Joee Vaeconce-los, kandidat antlreelekclonistič-ne stranke in general Pedro Ro-drlguez Triana, kandidat komunistične ztranke, ki Je dobil zelo malo glazov. Volilna kampanja je bila zelo krvava in na dan volitev Je bilo ubitih 19 peeb v rasnih krajih dežele, ko je strankarska strast pri kipela do vrha. Pristaši vseh strank so se poeluševsll nasilja in Hnajo žrtve. VaeonMpes so podpirali kis-riksšat frrfMsadnvolJni agrarni slementf. Hud udarse za Vaeoon-celosa je prišei na predveler volitev, ko Je Luls Floree, vodja njegove stranke v državi Jalls-eo, Javno ožigosal zvojo stranko in njenega kandidata, da Je In-trigar ln da se je udinjal kleri-kslcsm. Rublo Je star 68 let Po poklicu Je civilni inženir, a bil Je tudi častnik v armadi. V politiki se udsjitvuje od leta 1917, ko Je postal governer držsve Machon-can za časa CarraMe. Predsednik Obregon ga Je leU 192» ime-novel poelanikosi v Nemčiji Iti predsednik Calles ga Je kaaneje premestil v Brazilijo. Spisal Jo več knjig o inženirstvu. Po mišljenju Je Callesov pristaš ln v teku volilne kampanje Je večkrat naglasll, da bo nadaljeval Calleeovs ln Obrfgonovs socialne ln druge reforme, še bo Izvo-IJen. t Generalna sUvks ns Finskem |gpodU*tela Helslngfors, 15. nov, — Eno. dnevne generalna stavka, katero so sklicali komunisti v znak simpatij s političnimi Jetniki ln katera se Js Imels Izvršiti zadnjo soboto, js blls popolen finsko. Delavci se niso odsvsll In stavke ni bilo. Poroka v zraku la skok ns tis New York. — Donald Bab-cock In Marjorls Klinger se po-ričita prihodnjo soboto v aero-planu nad letališčem Rooeevelt Field In takoj po poroki ee epu-iti ta na tla s pomočjo padala (parašuta). Oba sta namreč Izurjena perašutna padalca. Nov poalaalk zs Kltsjeko Washington. — fttimson Je I-menoval novega |>œlanlka za KI-tajsko v osebi Nelson T. Johnsons, ki nadomesti MaoMurray-js. Johnson Je v državnem department že 28 let ln Je dobro informiran o razmerah dalnjega dËÉÉL. __ _ republikanske delavske gerde. Vlada do sedaj še n! pokazala volje, da razpueti in rasorošl fašiste In dokler tega ne stori, tudi delavstvo ne misli odložiti o-rož Je, osiroma ojsčuje svojo o- ¡n razpustitev helmwehrovcev In'brambno orgsaliaeijo. Ol BS PROSVETA THE BNUGHTBNMBNT M mm* ^-inr - kf «Mmm 1-â». Mit U M*. »»•*• w4 UMà MM M» r-r. w»« .«u. .«.»uto. 9t M MT r-» to. Um U«tto4 Stetoa (rato CfcUtoto» Cl»t«M« «U Ctaat* fJM par iw, « L AArarttete* mto> •• p. Ur I« K* i IM PROSVETA MIT4t Sm* A»*, CM*«* or TBS «■Mkt »IM Dmtmm f M MtaM» (OM. fl-gh n'vmum Odškodninski zakon za žrtve avtov - Konservativni delavski tednik "Ubor" v Washingtonu avetuje, naj bi državne legialstu-re «prejele odikodninski zskon v prid žrtvam avtomobilakih nesreč ali svojcem. Zskon naj bi slonel na principu delavskih .odškodninskih zakonov, ki ao dane« v veljavi v večini drisv ameriške Unije in na podlagi katerih pr*J«ma-jo pri delu ponesrečeni delavci odškodnino ali njihovi sorodniki po«inrtninot če je deUvec ubit pri delu. Približno 26,000 oaeb ji bilo lansko leto ubitih na cestah v«led avtomobilakih nesreč; akoro milijon oseb je bilo ranjenih. Brez ma-lega vssk slučaj teh nesreč povzroči tofcbo zs večjo sli msnjio odškodnino in posledice je, da so sodišča sabasana s temi tožbami, ki ne bodo rešene čela leta. Ogromna večina tožnikov pa toži zaman. Dve dejatvi eta, ki dajeta malo upanjs na riziko takih tožb: aamo šestnajst odstotkov lastnikov avtov je zavarovanih in ko-maj ena četrtina odraatlega prebivalstva js v stanju plačati tisoč dolarJsv sli več odškodnine. b tega je jasno, da je v Ameriki vstal nov problem, ki js enako važen za.delavce kakor za bogatine, kajti avtomobil tdrfja oboje—delavto toliko bolj, ker jih je več in ker je med žrtvami veliko več onih, ki so povoženi med hojo čez cesto kot pa onih, ki so ubiti pri leolizijah. Mnogo delavskih žrtev je tudi ogoljufanih za odškodnino, ker ne morejo goniti dragih to«b in navsdno "izravnajo" zs mslenkottno vsoto. V slučaju ps, da reveš reveža povosi, kar se tudi dogaja, nima ponesrečeni revež kaj Iztoiltl ln mora sam trpeti bolnišnico in zdrsvnike. Odškodninski takon ni morda naj bolj ie zdravilo, vendar pa je sugestijs na mestu, ds so neksj stori. Vse kaže, da bo masaker na $e-atah ln ulicah vedno večji. Avtov Je vedno več — pijancev tudi, ker blagoslovljene prohibicije še ne bo konec tako kmalu — in to pomeni več kollzii in drugačnih nesreč. Za varne ceste in ogibstišča se tudi brigajo manj kot ss trgovino z avti. Nove in boljis ceste ter moetovi nad cestami sli predori pod ceatami pomenijo več davka na gasolin—-ln tega ae avtotatl ogibljejo s tem, da nočejo glasovati za cent ne botide. Socialistični poalsnei v wiaconainslri legis-laturi so ie zadnjo apomlad predložili odškodninski sakon sa žrtve avtov, na temelju kater* ga naj bi država plačevala odškodnino za povožene ljudi iz aklads poaebnegs davka na avte. VViaconsinaki motorklub Je predlogo pobil. Nekaj je pe le treba storiti. Kaj 7 Glasovi iz ^naselbin Grd ' PJ v West Allisu, Wis.' Član-Breezy, HM, Kana. - Ker se-|stvu društvs št 104, ki je apre-kon narave zahteva svoje in se milo mojega soproga k zadnjemu mora pokoriti vsako Živo mu počitku «. nov. na livam Sileikota« nI bil izjema pokopališče, mu preskrbelo stra-mT pokojni soprog. Se vodno žo ob rskri ter mudarovslo.lop me mučita žalost in obup, zraven venec v zadnji Po^rav ^ iakre-ed pa še zaletava od druge strs- o« zahvaljujem. Ker nimam ne M g Trunk in hoče v katoli- zdravja in ne denarja, naj bodo Akam lUtu in v javnosti oblatiti te vrstice v času nesreče Izraz mojo o*bo radi -hvala, ki J<£*M< mojim dobrotnikom. bUa priobčena v Prosveti. Nadalje se zahvaljujem za ven-NaSdata težko ae spuščam ce, ki so bill darovani umriemu polemiko s tem možem, toda soprogu, Johnu Turku, mr. in „rlmorana sem odgovoriti na mrs. Wencerju, mr in mrs. ürJIL♦ nrvp vrste Kaj neki se Grossu, mr. in mrs. Strle in dru-ÄÄ tÄTv dJitvu it. 104. zahvaljujem m tu-ličnem nsznanilu, izvzemši ver- di mr in mrs Bowcu, mr. zeda se je moral obregniti? Se- mrs. Broževiču in mr. John viagaaL boli in žilica mu Stanley ju Kondru za denarno nada miru, da bi ne razlll Jeze iz pomo*. ki so mijo darovali na-svojega žolča v nabožnem lističu mesto vencev. Prav lego ae tudi tisti mali peščici čltateljev, dsUahvalhn mr. Hi mrs. Bowcu ter jim nekaj natveže. Gotovo vam I John in Stanleyju Kondru. ki vieno življenje moje dru**"}-M« ta dan sem bsš v tam mestu obhajal obletnico težke pre-skuinje. Prieiljen aem bil, obrniti se na usmiljena srca in ljudje so mi res priskočili na pomoč. Zavzeli so se zame in mojo družino, poeebno fisrelčaiii, Sarončani in Wikiaunčani. Te pomoči ne bom nikdar pozabil in TOREK, 19. NOVEMBRA. |m<«i JalMMüf trilla .[MOTI 061«»BI pHV imMîwê st&Rovaija Apsrtmentne hiše nasledijo stanovanja; zadru- Naknadna žrtev No$l polarne drame ove Povratek Albertkiijeve ekspedicije. ki je ostanke "Italie" na daljnem severu ia <*, vila v večnem leda kosti evojega ¿Una Washington. — (P. P.) — Ve- V Italijo se je vrnila ekspedicija inil bertinija, ki se je podala zadnjo pomlad v A tido, da bi poiskala pogrešance Nobilovel pedicije, tako zvano Lagovo skupino, ki jJ ginila z zrakoplovom "Italio" neznano kam dan strašne katastrofe. Ekspedicija, ki io bili organizirali ne več s takšnimi, a vendar ga oprav-1 Rusiji država in delavstvo. 2sd-| vedno precejšnjim hrupom kakor lansko No se vnem tedanjim in sedanjim Ukg apartmentna stanovanja so dobrotnikom ia srca zahvalju-1 za Rusijo nekaj novega, poeebno jem. Priporočam se vsem za na- ie za rusko delavstvo, ki je pod klonjenost tudi v bodoče, ker carizmom živelo po večini v pod-moje življenje je odvisno od zemskfli brlogih. Moderna apart-dobrih naročnikov in od usmi-|mentna stanovanja gradijo 1 jenih src. Posel, ki ... Ijam, ni nič posebnga, vendar se nje Jih ip-adl potom zadružni- zahvaliiijem «anj upravniku ätva, ki je postavilo od leta 1924 Sosvete, ki mi ga Je izročil, da do ¡¡rta 1928 zadružnih etanovsnj io>|ga opravljssn po svoji zmožno-|za T5,000 družin. | in sti. — O uspehih v Johnstownu bom poročal prihodnjič. ■ Anton Zidanšek, zastopnik. Vinska trgatev Stanovanjsko zadružništvo se I rasvija po vseh industrijskih krajih nove Rusije. Ob pričetku tega leta je to gibanje štelo, če-j trt milijona članov kot poroča kiizha- Nanticoke, Pa. — Starka zi-1 "Soviet Union Review ma že trka na vrata, noči so dol- ja v Washingtons Zadrutno jim neaaj naiven. w . ™ »- ma že trka na vrata, noči so dol-ja v wasningw>nu. z-aaru*no primanjkuje gradiva, pa s pri- so V™** ™ pred nami je pa vprašanje J grajenje hiš podpira tudi vlada voičite staviti komentarje iz na pojn-eb mojega soproga. ^P^ b^o preganjali. Naj- potom cenenega kredita, ki zna- pravih delavskih listov, s kate- Vsem članki 90 odstotkov gradbe-| rimi hočete osramotiti članstvo «n in tobroto*^ »hva- vfft .trottov. Radt taga Je stana- največje podporne organizacije jujem za vsako ^oč^ero P-z katereg^^z e^^ ^g | ^ y ^ 8tftnovanjttl jako med ameriikimi Slovenci. Rej, jte ml »zkazalMn mi ie pona a- v poročila, ki ne Umerna. olikan urednik, ki priobčuje take| te v moji veliki neereči. ^ Obe-1 ¡^™ ^id Baš iz na-1 Na drugi strani gradi velika olikan ureonm, ki p^iue »»« - - ™ odgovarjajo resnici. Baš is na- Na drugi strani gradi veiiKa * 8 .^LSaSE^ ^«to^lre^^ «nit I Se naselbine je bil v it. 240 Pro-pa»na «tanova^a^ivls, svete priobčen dopis, katerega da. Graditev novih stanovanj je je posUl "Prijatelj napredka", del petletnega industrijskega Dopisnik je pisal, da bo društvo programa, * št. 447 priredilo vinsko trgatev M>eihije J^T^^VZ li» da o tem ni nihče poročal. V Rusije. V S^^J^J^l tem se Je "Prijatelj napredka" da ^i ^^^o mesto | zmotil, kar.se lahko prepriča, « več škodujete kot koristite va- ste člani SNPJ, pristopite v nje-šemu malemu številu naročni- ne vrste, dokler Je ie čas, ker kov V resnici se prav dobro po SNPJ obriše marsikatero solzo stavite s tako podlim rsaširjs- ubogim vdovsm in sirotam, njem Mčanske ljubezni. u ^ in nepozabni oU, osUl Člani SNPJ in naročniki Pro- boš v nepozabnem spominu otro-flvete Ishko s ponosom gledamo kom Josephu in Olgi in meni v svet, ker se tudi oni zsdaj ra- vdovi, ki se te bom vedno »po-irimajo za nas Hi nsše ustsnove minjala. , Hslsna Sraj. ter redno čitajo Prosveto In gmrt ^ ProleUrca; mogoče se bodo ie ^ Mieh. _ ^ 10, no-kaj naučili, saj akt^Jn! čas je že. vemj)ra iyeier med obedom je Solomonski modrijan mi goto- lomA umH član nai#ga |nadaljnih pet let, kar ne odgo-ir£JS^l:^^ živijo 3NPJ Matt Brozo- varja resnici. Do danes še nifc^^Sri ako prečita vabilo na prireditev, j v^a z^ila vdika modenia ki je bilo priobčeno v Prosveti Btanovnn ja kotjjPri» f- oktob;ak imamo tukaj pogodbo med um- ™ Jki , obiftkala Rugijo za- :tkoiani™gom ^F^^iVo^ m* I bila nobena pogodba podpisana, ^.JfSK ^novan^T manj kot 2« let mirno zakonsko / VMi ^^ ^ Crnobelj> ii^iif^ I ^toa^vija. Za pogreb Je p* slučsjlh med vsmi strogimi ka- tkHbelo naše društvo, ker ni imel tollčani nI, ker ga razdira "kr-f ^^ sedanja pa poteče 81. avgusta 1980; zato je smelno, ker dopisnik piše o nadaljni petletni po- boj za čistilni trg ŠAanska ljubezen." Kot sem že nekoč omenila, ni sem naročnica tfstega Usta, bi vas prosila, da kadar napadate v njem oeebo,' ki ni naroč- tukaj svojih sorodnikov. Pogreb je bil civilen. Društvo mu je v sadnje elovo podarilo krasen venec. Venec je dobil tudi od: dvojih prijateljev. MM V imenu društva se prav lepo nlk, bodite tako uljudni, da ji zthvftljujem V8em, kateri ste po-eno dotičnih š tovUk:poi ljete ^ L m na mirod h{ krMfn,¿e Uubertii do bltt- bno pogrebcem ln «o^ta P- <*»#* ™ brezplačni voz 'Ka- Toliko v blagohotno pojasni lo, odgovor in priporočilo obža-| Ivanja vrednemu napadalcu, France« Šinkovec. Weet Allla, Wla. — Minilo je| dobre štiri mesece, odkar >»mi>« ^.llla M «mjJIAMI i« se prešerna s moaein m otročičema is Chisholma, MInn.,| v to prijazno slovensko naselbino West Ali is, a vendar sem v I teh kratkii mesecih doživela več bridkosti kakor poprej vse| svoje življenja. ________ Kmalu po mojem prihodu me I vem gtanovanju, in"kakor aem je napadla bolesen tako. da aem Paaumei radi tega, ker ni bilo te četrti mesec na bolniški listi "gaspuda", da bi delal hokus popri društvu št. 104 SNPJ, kate- kus. O tem spregovorim po-remu se moram ns tem meatu|gueje. jnmk0t ujnj^ sshvslitl za točno Isplačltev bol v Ameriki bra^, za katerega se pa ne ve kje se nahaja. Povedalo se mi je tudi, da je bil zavarovan pri neki zavarovalni družbi za tisoč dolarjev in da ima iste vpisane na njegovo sestro, katera se nahaja v stari doino-vlnl. Rojake prosim, ako kateri ye sorodnike; naj Jim to žalostno novico sporoči, da si izterjajo zavarovalnino od do-tične zavarovalne družbe. Naj še omenim, da se je neka slovenska tercljalka prav nečedno izražala pred pogrebniko- godbi. Vse, kar ml je znano, je, , . čistilnih da je "The Evening News of Wilkes-Barre" prinesel vest, da lavcev se ymk« mogoče pride do sporazuma ,, med unijo in operatorji, da se Chicago. - Ali ima unija^pra; tako izognemo mordbitni stavki, vico konkurirati s po^M? 0 Cital sem tudi dopis iz Johns- tem vprašanju ae Re zanimi towna, Pa., v katerem je pi8ec M med prinašajo nikakih koristi ne na- Rastno f ' selbini niti Prosveti. Vsem do- ek Tovarna bo stala milijon do- pisnikom bi priporočal, da po- larjov. ročajo le resnico v list, da se izognejo slabih posledic, ki jih prinašajo neresnične vesti. Nsša vinska trgatev je še pre cej dobro uspela, akoprav Je bi Podjetniki insistirajo, da so unija iznejbi podjetja, ker po bi-zniški etiki nima pravice konkurirati s privatnimi podjetniki. Na drugi strani unija insistirá, Viljem Hohenzollern, bivši nemški cesar, je zelo izobrsien Človek. Ker je torej lsobrs« žen, se Je pred neksj tedni—kskor poročajo berlinski listi — obrnil na vedeževalca Petra Johanaena v Berlinu, naj mu "Atoga" in pove, kaj mu je zapiaano v njegovi bodočnoetl in Če je ie kaj upanja, da ae vrne nazaj v Nemčijo kot kajser. Vprašal ga je tisd^ naj mu pove, če bo umrl naravne amrti ali gs kdo ubija Za to "iloganje" je Viljem oditel lepo vaotlco pravih mark. Reporterji ao kajpsda (*>legall vedeževalca, da bi jim povedal, kaj je povedal Viljemu, toda Peter Johanaen Je trdovratno vstrajal, da ao vae njegove napovedi tajnoat Zaupal Jim je samo toliko, da "njegovo veličanstvo** ni niti malo zadovoljno a njegovim "prerokovanjem." 8 tem ae je ladsl. da je Vlljenai vsekakor povedal. da ne bo nikdar več na cesarskem tronu. Za to novico ni bilo treh* nobenega vedeževalca ali ciganke. Kdor ima količkaj soli v glavi, bi lahko brraplsčno povedal bedaateimi Viljemu, da al naj kar iz glave isbtje vsako upanje na triumfalni pohod v Berlin. Najboljše bi bilo za Viljema, da se prekrsti na katoliiko ve-ro In stopi v kloiter — pa lahko postane ie avetnik. Kako bi modrijani snalt, da «o modri, sko bi ne bilo bedakov na avetu? Plešati možje ao mnenja, da je bedasto, če hodi človek foloflev naokrog Delniee na borzi eo Ukor Jesensko listje. nllke podpore. Po trimesečni bo-esni, ksters ss nli sedaj vrsča| na bolje, me je zadela druga največja nesreča, ki more doleteti | druiino kakor je bila naša. Bilo je v aoboto 2. nov. Moj! mol Joseph je delal nsdčaa v ao-| Poročilo zastopnika Johnstown, Ps. — V zadnjem dopisu aem poročal, kako 1 obhajal Martinov prasnik na Claridgu, Pa. Od tedaj sem obiskal več slovenskih naselbin, 12. novembra pa sem se podal v boto popoldne do 5. ure zvečer. I Johnstown, kjer tudi živi veliko Prišel Je domov in ko se je pre-1 Število Martinov, ki so moji pri-oblekel ln povečerjal, sem galjateljl. Ko aem prišel v mesto, proalla, naj ml gfs po zdrsvllalsem najprvo obiskal brivca, da v leksmo. Od doms je ie! okrog I ml je obril brsdo, in čevljsrja, 7. ure svečer. Ker ga ni bilo kot navadno ob ¿aau domov, me je začelo skrbeti| kje ae je zakasnil. Čakala aem ga celo noč, v I da mi je zakrpal čevlje. Obiakal «em naselbino Moxham in ae u-stavil pri mr. LangerhoRsu, lastniku trgovine z meianlm la udeležba pičla. Prihodnja da ima tudi delavstvo pravico skupna veselica društev št. 447 podati se v btenis in v ta namen SNPJ ln it. 216 SSPZ bo 27. no- navaja delavske *aaopise, banke, vembra. Društvo št 216 je bilo zavarovalne družbe in podobno, ustanovljeno meseca junija t. 1. Podjetnike podpira Illinofo Ker je društvo še šibko v član- Manufacturers asociacija, unijo stvu in v blagajni, se Je obrnilo pa Cikaška delavska federacije na nas, da napravimo skupno Pogajanje za izravnavo spora sfi I ¡prireditev. Člani našega dru- vrši že več dni, toda brez uSpe-1 itva so bili takoj sadovoljni, kar ha. Podjetniki groze s openša je lep dokaz vzajemne pomoči, parstvom, ako unija ne pristann] Rojake is naselbine in okoHcejv njih zahtevo vabim, da se udeleže te veselice, ki se bo vršila svečer pred Zahvalnim dnevom. Odbor bo storil vse, kar je v njegovi moči, ds bo zabava imenitna. Omenim naj, da smo se na Martinov dan prav dobro zabavah. Sicer je tukaj le en Martin, ki bo 4. decembra ^ 1. obhajal 801etnico, a se kljub letom ¡še vedno dobro počuti. Starček od veselja nI vedel, kaj bi storR, I ko smo mu prišH mslo po ropotal ns njejrov imendsn. m.^ j in in MM rei ISl. lovo ekspedierjo ob sodelovanju vseučiliJki odseka italijanskega alpinskega kluha cai") — med udeleženci je bilo več dijakov! se je vrnila s praznimi rokami, natančno ta kakor so bili prerokovali vsi strokovnjaki v zadevi. Edini dobiček je nekoliko zabojev lamih živali, ki jih bodo oddali raznim iti janskim muzejem, in trojica psov, izmed tis ki so jih rabili sa sani. O teh psih vedo čli ekspedicije tudi največ povedaiti in ne mori prehvaliti njihove zvestobe, vztrajnosti 1 zmernosti. Sedem psov, ki so bili potoJ Amundsenovih psov za časa njegove antai tične ekspedicije, Je pobrala Skrivnostna bd zen, enega so požrli njegovi tovariši. Že oš njeno trojico si je vzel Albertini za spomin, jih bo moral kakor pišejo italijanski listi, u prvo še naučiti "italijanskih manir". Poleg psov je igral veliko ulogo radio. 1 ročila vele s ponosom, da je bila radiopoiti na matični ladji "Heimen-Sucai" "domač ii lek"; sestavil jo je namreč študent in rad amater Pugliese, ki je fungirsl na ladji kot legrafist. Se večjo navdušenost je vzbuj mala pomožna naprava, ki jo je vzel a id udeleženec Urbano na Albertini j evo potova preko Severovzhodne dežele (Spitzfoergi), k so upali, da bodo našli pogrešance. Uitai aparat naj bi naznanil svetu (in sicer če le i goče — natančno ob obletnici, ko "se je zgoi katastrofa), da je Lagova skupina reiena. i letnica pa je imela svoje muhe in tako je Ur no malo pozneje, ko se je to potovanje zak čilo, aparaturo z akumulatorji in drugimi; tikllnami vred oetavil v večnem ledovju, di bi ovirala povratka. O psih in radiu lahko svet ie mara zve, večja redkobesednost pa vlada glede < gih doživljajev, n. pr. o človeški žrtvi, ki j ta ekspedicija zahtevala. Tsm okoli oble celega Števila smrtnih žrtev lanskoletne ek dicije se je namreč zgodilo, da je padel član bertinijeve ekspedicije, aostki gorski va Quidaz. Ni ga vzel mraz, ni ga vzel ni vzela ga je — krogla iz Albertinijeve pi Razi j učen medved je bil napadel kapitsna" men-Sucaia", Norvežana Jscobsens. Qo mu Je pritekel neoborožen na pomoč, za dozom je pritekel Albertini s puško v i Spodrsnilo mu je na ledu, puika je počil kroglo se Je zarila Qtiidoau v hrbet. Poki so gs v ledu, ovitegs z italijansko triko "daleč spredaj pomaknjeno stražo Italijani ki jo ljuboeumno čuva večno ledovje", veli kobesedno poročilo enega izmed onih, ki i vrnili. V splošnem pa Je bilo zmerom grdo me, pravi isti poročevalec. "Ves čas eki clje smo imeli morda petnajst lepih dni, m manj. Mraz pa ni bil pretiran, 15* pod do 8° nad ničlo." možje, ki bi bili raw ENAEOPIU z ženami portoriöki voditelji se ne umaknejo Pogajanja s Iglesiaaovo skopino aa v zastoju nedeljo sjutraj sem ps tz^vedela I blagom. Ga. Langerholtz ms je ls Jutranjegs čssopiss. da ae Je dobro pontn >tIa kakor tudi dru- 1 v Milwaukeeju a avojhnil prijatelji is Minneeote, da ao ae nekaj aporekli ln da Je nazadnje prišlo do boja. Moj mo« js bil v tem boju, katerega ae je ude-letllo osem oseb, rsnjen. In Je valed prizadete rane drugi dsn v bolnišnici umrl. Se do dsnes mi nI snsno, kako Je prlilo do nesporacuma med nekdanjimi prijatelji, ds je moj v nesrečo, ki ga Je gega zastopnika Proavete Jan-kovicha. ki je prišel takoj sa menoj. Par saatopnikov ae ml Je pritožilo, da v1ad*jo tukaj sldbo razmere. Mene te govorice niso oplaiile, ker poznam to naselbino ie 26 let in vem. da imajo naši ljudje dobro srce in rake in da znajo ločiti stare in moi aaiell mogle oeebe od mladih In rdra-po-| vih. Ta naselbina je znana ie LISTNICA UREDNIŠTVA |A. S., Milwaukee, Wis.: V zsdevl ae obrnite ns imlgrscij-akl urad v vašem mestu. Nsslov urada lahko dobite na pošti alt | pa ls telefonskega imenika. aebno pa še mene ter mojs dvs| dolgo časa otročfča v starosti 4 In 6 let. kajti zapustil naa Je pragodaj kot napredna, kar ie večkrat preprl- v bedi In revščini. Pokojni moj »oš Joeephl ftraj je bil dolgo vrsto let član društva St 110 8NTJ v Chia-holmu, Minn., zadnje štiri me-eece pa član druitva it 104 SN- čal. Ko aem obiakoval rojake po tej naselbini, aem se apomnil na 12. november I. 1928 Ta dsn Je bil v mojem življenju salo kritičen. ker ml Je Ml od vee t vsa kredit od katerega Je bilo ed- Kačji človek — morilec. — V Osla se je pripetilo krvava ljo-bezenaka drama v artističnih krogih. Ravnatelj nekega potovalnega clrkosa je priredil go-rt i jo, ki se Je Je udeležil todi kačji človek s svojo ljubico, ženska ae Je odstranila, ko ao Mil gostje fte upljanjenl. Ces nekoliko čass ee Je vrnila s nekim tujcem. To Je njenega oftdslnega kava lir ja tako raskačHo, «la ae Je sagnal s nožem vanjo In JI s enim samim sunkom prereza I trsbab. Smrt je nastopila takoj. Morilca so prijeli mala pašne je ns ulici, kaaMr Je rl>etal nspol Washington. — Sugestija, da se Igleataa, tajnik Panameriške federacije, vrne v domovino in prevsame vodstvo portoriškega «i naU, bo najbrž oetala le suge-atija. To največ radi tega, ker ou zahteva, da prevzamejo vodstvo poljedelskega ln delavskega departmenta socialisti. S to aabtevo ae ne strinjata Barcelo in Tous Soto, ki sU glavna voditelja republikanske stranke In levMarake frakcije konservativcev. Pogajanja med strankami so radi tega prišla v zastoj. Iglesias je obenem tudi voditelj portoriškegs delavskega gibanja in član senata. - East St Louis, lit -a Zvesno I sodišče Je prisodilo staniem o-1 semletnega Edwarda Walter j a vsoto $48,000, ki Jo mors plačati Southern Railway Co., ker je njen vlak odtrgal nogo omenjenemu dečku. vrata Chicago — Central Oak Park | State banka, SO» W. Madison st, | v Oak Parku Je eapria vrata I nAftadl AAMaU ma ■ .1 n m V^ . mm m ., L j viifd nivftiA na viop. ivot ▼stok ] JaJo -f rosen I Ns Dunsju obstoji društvo "Justitis gs tvorijo zs moško enakopravnost bore možje. To druitvo je poslalo papežu spo« co, da bi zapovedal cerkveni organizaciji ob viaki priliki opozarja ženske, da so s sv možmi zvezane v prvi vrsti morslično, pravi, da imajo dolžnost podpirati Jih « težkih življenskih okolščinah. . Današnji i Je nekaj, kar sloni več ali manj na mat« podlagi in baš šenske so baje tiste, ki sj pravljene ostavlU avoje može, čim zair zagrebške uni ■ Vesti iz Jugoslavije B -ehiSki kralj pomahaj m^JUGOSLOVAN (Urlrno.) 31. oktobra 1929. v Jugoslaviji se mudi mehi-Id -kralj pomaranč" Luka Pav-Jvit, rodom i« Boke Kotorske iz Dilroacije. Ko je bil star 12 let, se je na-«otil iz svojega rojstnega Petrovca v Boki Kotorski v daljni svet — s trebuhom za kruhom. Imel je srečo. V štiri-Letih in še več letih je obogati ta sirota iz Dalmacije. V d«vnem je obogatel s prodajo pomaranč. Zdaj ima sam ogromna zemljišča zasajena s poma-nujčami, vrhtega pa pokupi vsaka leto ves pomarančni pridelek v okolici, da se znebi konkurence. Samo iz svojih sadovnjakov Rri-fela letno po sto tisoč zabojev pomaranč in zato po vsej pravici nosi naslov "meriškega kralja pomaranč." Vsako leto preko tirne prihaja v Jugoslavijo ter pusti pomaranče zoreti. Tudi letos je prišel, a ne sam. i Luka Pavlovič je poročen z (Mehikanko, s katero ima tri sinove in dve hčeri. Dva sinova ita poročena z Mehikankami, in tudi hčerki sta se poročili z Me-kikanci. Le najmlajši izmed si-bov, ki mu je šele 19 let, je še lamee. S tem je pripotoval Pavlovič v Jugoslavijo. Zakaj — tako pravi Luka Pavlovič — enega sina hoče vrniti iomovini. — Pustil ga bo v Beogradu, kjer bo študiral v Petrov-eu, v Boki Kotorski, v rojstnem kraju Luke, pa mu bo sezidal oŽe lepo vilo, vredno milijon dinarjev. Poleg tega ima Pavlovič namen, da izkoristi vodno silo reke Reševice, poleg katere bo gradil tovarno za prešanje olja Ötovtk brez obraza pred Epilog male železniške atražarnice Douglas Fairbanks in Mary I Padel is letala * višini 150U m ""t'**» Zagreb, 30. okt. 1929. «eograd, 29. okt. 1929. V zagorski občini Zabok na I S strašno človeško nesrečo so To je bil spet en blagoslov- posestvu grofa Kulmerja je p* te dni otvorili pariški porotniki ljen dan za - nekaj ljudi, za o- del iz višine 1500 m podporučik svoje zasedanje, svojo sodno se- H6'^ novln*rj^ ZV?de" W' zIakop,ovneK« polka v Zagre. zono. I>va oroinika sta pripelja- h da bosta danes potovala skozi bu Zivojin Ivetič. Ob 9. dopoki-L v sodno dvorano neko res člo Beograd slavna dva ameriška ne se je dvignil s pilotom poroč- veško bitje, ki pa je bik) dalk od filmska zvezdnika Douglas Fair- nikom Vladimirjen! Solcem na tega, da M biMlovel ^ banka m njegova žena Mary letalu Breguet XIX na piloUke ^ku! Zakaj ta nearrfnlk ne poana pri nas vaje. Pri vasi Bračoku je letalo L da ne more govoriti, marveč hi ti vet*< tudi nima obraza. Gre sa kmeta ČasoDisov^Dar «S iti nl bli Creplna. Iz zmesi mesa. sešite die trU iJrLtX™ l^UT'™ ,eUlU ^ k H skupaj brez kake obl uje trli na, postaji, na pomoč bi ob »nenadnem sunku letala na- fiv« «v»Hn minu «.v« morala priti policija, da bi vzdr- vzdol obstal v zraku nato na It ♦ *s i ? r' . ? ževala red in omogočila vlaku, del na zemljo. ' da nadaljuje svojo pot. Tako bi Oba letalca sta bila privezana, T.mL? MH bilo. K sreči obeh igralcev ¡«'i™ T?lTimk«J. Kjer bi morala biti u- in ko sta odplula iz Zagreba. Ive- sta, moli it neke škatljlce gumijasta cev, tamkaj, kjer je bil nekdaj nos, molita is nagrban-l mesa dve gumijasti cev-Obraz it zmesi sešitega mo-treh cevk In ii dveh oči, Vladimir Astro v: na nesrečo vseh onih, ki ju niso zič pa se je med potjo odvezat videli, pa ni bil prihod tega film- da bi lažje opazoval okolico. Nt skega para nič naznanjen. " potovanje je zvedelo vinarjev in nekaj gospodičen so čakale svojega ljubljenca __________ platna Douglasa. Da so bili pri|umrl ie m^p^cern^*pr^ne I *** 60,1,0 ** * kdaji» da ho-prihodu navzoči tudi fotografi in je priletel z vso silo'na zemljoi ^f0iftüf 4 . « ^ kmooperateri — je razumljivo, razmočeno od dežja. Truplo »e "r«dlgra tej strašni drami je Saj to sta človeka iz Amerike in ni razbilo kot bi bilo pričakovati, enoitÄVn*» tragična in kratka, sicer iz onega dela, ki je center pav zaradi razmočene zemlje' Ni vojna napravila is tega člo-filmske produkcije, iz mesta ko- Zlomila se mu je samo desna noi vek* marveč je vsega prnenja vseh deklet — iz 'Ho- ga, ki se mu je zarila v zemljo, tefa kriv* ti,ta iilt» ki P01®*. lywooda. nalomljenih pa je tudi šest £ najiačja v življenju - atvarlteljakl zlet le prenaglo u- Douglas Fairbanks je na pero- ber. Nekateri seljaki, ki so vide- Uubesen. In še to ne povsem. bil v vnanjlh stvareh. Skoro nu govoril z novinarji. Pokazal li strašni prizor, pripovedujejo» Kakih 160 korakov od Crepl- »o prevrate pripravile is- se je ob oknu ter skozenj govo- da telo po padcu na »emljo od- novega posestva «toji majhna in premembe, ki so bile globoko aa-ril z novinarji, ki so ga prosili, skočilo še od tal ter nekoliko revna kočica železniškega name. •• v duhovno življenje; a naj se prikaže tudi njegova že- metrov dalje padlo na hrbet. Po» ščenca Delarchea. V kočici šivi kra»,u *> odreveneli na vsakdana Mary. Douglas je dejal, da ročnik Sole je po grozni nesreči Delaroheova žena Marija, mati Nih «notrlh, tujih, da celo pro-je trudna in da ne more. Dekle- svojega tovariša t vsem naporom peterih otrok. Polna je Življenja, ^vnih dlAu' ^^ tudl n^v»dno ta so bila zadovoljna, da so vide- svojih duševnih in telesnih sil U mož jo često pušča samo, žeJ"Jlh ^^ nl bl1 trMI ie Douglasa, novinarji pa so ho- obvladal letalo in vihar in se ob L* p« išče drugod zamene. VsaJ^41^ Predhodniki, teli imeti Mary. Douglas je bil 10 srečno vrnil v Zagreb, kjer je kdo je vedel, kako živi ta žena, n- Pr- toncoske revolucije so bi ves čas dobre volje — tako po- sporočil strašno letalsko nesre-1 }e njen mož ni vedel o vsej živo-1 ^ Rousseau, Voltaire, Montes-ročajo novinarji, ki so govorili čo. Lt| iV0je žene ničessr. Med Ma- Milieu. Novi evropski literaturi z njim — ip 4e je neprestano na- , "Jugoslovaklja!" — Ko sta Ljjinimi obodtevatelji sta bila P* i§ prltianila njen pečat šele smihal in smejal. Mnogo manjši predvčerajšnjim potovala Dou me(| drugimi tudi Henry Crepin restavracija, je, kakor bi sodil po filmih. Tu* glas Fairbanks in njegova žena in Henr! ©remont. Mala kočica Tudi ruski revoluciji »o utrli di je v filmih mlajši, v resnici Mary Pickford skozi Beograd in ob tei^niM progi je bjlft često pot Doatojevskij, Tolstoj in pa izgleda star kakih 50 let — |sta se pogovarjala na peronu *|Drl6A HubaVnih idil. I Gorklj. Sto let je Živelo ruako Slika kašt Baš4y BMliM«y*r|a. ki }• fovorll na raštoapsrat in prlpov^ov.l «vol« oMntk«, Im it • vl*in» tri Oaol f#v|J»v «koliI « letala In aa a paralutoin apnatll M ae«l)o. so precenile gospodične in prvo novinarji, je vprašal Fairbanks To tovarno bi pozneje vodil nje-1 razočaranje jih je obšlo. novinarje:■ I*"81"- ___ , Douglas in Mary pot«ijeU oko- t "A Torej smo V Mehifiki kralj pomaranč ne ka- L ÄV€ta gta iz Pariza Iti Jugoslovakiji?" le na zunaj svojega bogastva « potujeta v Atene, od tam v In- "Ne, v Jugoslaviji", so mu po tem, da bi se šopiril z razsipa- ¡jr.^ ^vm^riko. jasnili novinarji, «jem denarja oz. čekov, kakor J .. , io't^,^]^ nrinten dl1-- Jugoslavija. ^¡ssss« teKTS? B" A ob-1 Nekega dne opoldne je šel I rasumništvo, tvorec revolucije, mimo koče Crepiii, ki je bil na- v mesijanskem pričakovani« menjen na lov. Potel je samo novega, popolnejšega živi jen pozdraviti ženo In ji reči dobro »kega reda. Bmpogojno za jutro. In jutro jt bilo res kras- vračanje obstoječega je šlo no. No — mogoče je hotel Cre-! vzporedno s breamejnlml oblju- pin povedati ženi še kaj ljube«- baml. Zakaj čedalje nesnosne- uivlh besed In v« željan da jo Jc J« tiščal duše pritisk ne samo l ^rMM1rM i« deialhM jesiotiilvk*)čo,akojeod. primitivne in samosUniške vla- )rffnw priA., .......ceremonijam in'se takojH ^ ¿T^ pri vrata ^e zagledal v koči .vo- davine, nego tudi vesoljne mo- HHH ,^ ^'^Li napravi domačega. j! ^ u«amo iega rivai.OremonU. Kaj vse derne, brezdušne, dobička želj- iz nič do milijonov in ne ma- f u^-u povsem prepričan, da ae je ssmo u*»» ; TfT i , .i r L- Mm„ . vn.«,4/«aH u^viiii». radi tega na zunaj kazati |^Ko ^ganamreč hoteU zmotil, ampak da čisto enoiUv. »J« ^^fn * ^ ^^^^ tS^trifo ^f^i^^k^Rokel^1 na°m0egrili ®voje aparfti? V ta ¿bv^k"toiiko ^kii, lia^bi "mu čutimo pikiahko, di L> svetovne vojne so mnofl oWu- ^t^l^^v^^ na je slonel Dou- ^Ja^obitidovolj, če bi si za- prijeli elementi "je»a. .trsšna Ulikot odr^nje it diMe os^ hnatakT^^f k^or W 86 ^^f • ^ pomnil samo imena," je še pri- žalost, ljubezen in težka, nelju- modernega življenja, fte mnogo iLl^il Vf^inlUu«! ob^ornjem okviru^" K ba spoznanja". Vemo, da Je Cre- bolj pa sod alno revolucijo. Ni- eiivel dolgo let v MU, ^ ^oakoiil, in naenkrat vise r4^ oko puškeZJil naj-U>bili vojaki in proleU^l, ki -o Materinskega jezika ne poza-Lft pre^i z nofM„i na zunanji Meteor preprečil poroko h " tieJ Jt ^ uJ ru.k! revoluciji pripomogli do idepega " praksam. VV 0-LtranL Tako viseč je počakal, da LJubljana, 0. nov. 192^ t^j GremonU. Zadel ga zmage; storila Je to Jaka vera mpa tudr prih««» vsako^ gA fotografi slikah. Cim so 0 čudnem slučaju so p?ed dn<^ L ; nj^i Oremoni Jo imel še v njeno poslanstvo sa .obnovo v Dalmacijo, a tudi v Mehi- ga fotografirali, je spet posko- vi poročsll iz Srbije. V Zaječarju da jt Ebežal skosi «vljenja. Zato Je revolucijo- rojakov precej." \m in potegnil noge nazaj v va- Je p^e! x n^g meteor in baš na okno • eko a Cpa- un|ievalna straat saalepi Tako je sam govoril o sebi, ko \9ont Ko so ga prosili, naji stori gvatovski vos, na katerem so se . . ¿¿7j besu U tudi mnogo najboljših. ' ?a vpraševali novinarji. Ce j ^enkrat, je ugodil želji. Zama-Lvatje vozili s nevestinega d priskočili na pomoč, a DougUs Ukodovsnih. Med svati je nasta-|P»*ag je oe;ai zeni s •diel z doma za kruhom, je tudi je že sam stal na nogah in se la paniks in so se razbežali. Bab- rikani«IranegaM, drugače pa no-1 ro: leta bort>e, trpljenj, krvi, Šr- ipreroenjonega prejšnjega sla- tev — ali pa vrtoglavost raskoš- tema Je bil vendarie prehud. Nl nih Izložb in kavarn s pijanci? bilo lahko vrnlU se od Ideala Počtmu tedaj gore mrllčevT razlastitve nataj k moralnim Menda vendar ne zato, da bodof propovedtm današnjega komu- lopovi spet lahko uživali živijo- nlzma, po kateri ni bilo "Točno nje, se mastill, ropali In hujska- tonorlranje mepice zapoved ko- H . . ." inunlstične etike." Doio^ele Je To niso osameli glasovi, to je pač spoananje, da hkratu i ošiv- osnovno ravpološsnje, ki vedno jajočlmi ae tvornlškhnl dimniki snova udarja na dan, Čaprav u- in procvltajočo trgovino spet radno proti njemu rohno In na- dviga glavo stara, dosdevno po- lagajo "sdrav optimizem" «a teptana hidra meščanskega Živ- «trankarsko dolžnost Mnogo se ljenskega roda, dn, da Jo eelo u- jih seveda ume prilagoditi ln ti metno prebujalo Is teroristične I vriskajo vsakič, kšdnr stečejo omotloe, da bi restavracijo kako stroji nove tovarni* vsakič, ka-pospešlll. Ne, duha ruskega ra- dar otvorijo novo trgovino. Tsm zumnUtva, niso utrle nelsrekljl- huje pa občutjjo nujnadarjenej ve nepVIllke In vsakojake stiske, u, oni, ki so dušev I vsetnl. V sovj Nje-1 la nekaj časa iševaio eUkjl med najbolj do-Rusljl Je bi-plsateljl In ki je prevnt ž njimi obsul du* gova najgloblja tragika, njogo-1 duhovnimi delavci pravcata (navit rc/.iRnacija, ki bi jo store nlja samomorov. Posebno imenovali ohromelost, temelji v «urnost Ji *>udlta prostovoljna dejstvu, da je higublk» vero in smrt najbolj nadarjenega lirika ivoj nekdanji žlvljenski amlssl. revolucijske dobe, kmečkega sl-V tujini komaj slutijo, kako sil- nu Sergija Jesenlna. Tudi on no globoko sega to razpoloženje Le Je bil v začetku nadejal od re-v današnji Rusiji, kako preteče voluclJe popolne obnove žlvlje-se srlnja nad vladajočim redom. n J a, raacveta »tvarlteljske fan-Vodje boljševlvmf to dobro ve- tasljc. 4 kaj kmalu Je moral do. "Konec državljanske vojne spoanatl, da j« revolucija «volu Nep (nova gospodarska poli- bodno duhovno življenj« še bolj tika) — Je pisala "Pravda" — uklenlla v verige. Najhuje je sta našli*'romantlkom zadala mdela v prlrodl viraalo kmečko hud udaroe s svojo tresnostjo, l^te boljševlška tendenca la me-stvarnostjo, banalnostjo, napo-lhanisacijo, oboževanje stroja, sled s svojimi gostilnami, pro- stremljenje po tem, da samenja-dajalnami, bari, bresposelnost- j0 "živega slavca i Jeklenim". V jo, socljalno neenakostjo." "Na- mi avojlh pesmi j« Jeeenln naša mladina govori o dobi "voj-1 pisal: n« ga komunisma" kot o herojski _' perijodi. Ona primerja «trogorAli sta vidall, in lačno vladavino vojnega arwt7M,# f| munlsma s tsm, kar je danes In z grsnkostjo misli na prošle čase gmotnega pomanjkanja, ki so 1^111 Lll»«tll llk.lllM «iiiilA Min nKratu veieaisvns mioa enakosti In horolzma." V Rusiji Je fc od nekdaj bila _____ ker boljševikom nI bilo moraš brigat za o-i^ duševnega, ln ker a nopre- "Sama »e Bani prevzeli svoje posle ki \ aritcljsklh arheo-1 so bili na kolodvoru ^ bo Bi]nega kulturnega gibanja. | zmes jo m« ln ^^.^^Ibov, JI ni kasalo drugega, kakor roKojni je bil znan arneo- »o um «»» ^"w.. — ' . i |eto silnega------- _ . i^r »i je pridobil ugled tudi v|najsrečnejša: DougUsu Jejaat-| y Um ,etu H j, število radio-1 mi cevkami «¡^^^^ Pokojni je bil z: ziai\iPlldi ur^iWijTir-1noročno ukradla z gUve ^radloIpoaiušalcevI odprtin. Predsednik muzeja v Zagrebu J ki Jo Je nosil pomnožilo za več sto odstotkov dejal: ravnatelj je bil Uut na glavi. Se bol^e bi bito. ^ vm| ^ nf b| |ma. v, m, ne morete od- vrsto let. Bil ji člankbi mu Ji^rejemnlka. V tom letu1 • -..........— akademije znano-M na Lvojega delovanja je poslaU ra- f^ilan arheološkega muzeja v J* *f ^^*^T dkH>osUJa mnogo koristnih P^ doj»inni član mnogih »ka-UnojcJo bi Wl fc, ^ koncertov in pesmi v «) Po Evropi. Pod njegovim bll° bl nirtVn0-t ™ ' ¡.vet. Preko sveta Je šel val ljub* tvom ne je izvršilo mnogo puufn«!««. se i e do ne- »Janske kukavice (kuku--je znak P^kih izkopavanj, po^bno ^^li^ ii^ vSar. ljubljanske oddajne postaje) ter fr enlji. Unl, ko Je slavil W ^Sa \ tuJ,!!1 «ako m i n iMmvt Jm2u „I^le pojavila na oknu ter govori» ^ "J^vi prijatelji nje-i n^narjj cuatl o ton-filmu, zalln llt ratu» edini več ali manj ITa lJubl, ljubi, naumnl badakl Jsvnostl dostopni organ sa rar- M^ ^''«, ¡1. m položenja in notranje procese, ki «J S SK^J «eetlH as ssksT drugače niso tnali priti do Isra- Ali aa va mar, naj «a take divja za. In sdaj je.aanlmlvo opaao- po br.»«inšnih iivsdsh, vati, kako opisano raspološtnjs ds na bo nlkdsr vel dokltdMUstin Š4 danes vedno snova odseva iz L . p^uu ,i,i m kanja sovjetske »literature — navzlk dv«Ll3 ruaklh itafnlk šavajk? vlrtuosnl j boljševtškl centurl, a U »i as Mlad, sovjetom vdan pesnik A-»ejev Je nekoč potožil t beseda- H»*«»"0 ,<>,u>mot,,ro konjaku** a ln kot mi, ki so naglo zaslovela: "Kaka naj la opevam, ko nisi va£ rda4* i>«.l»arv«n. ampak loKe Na vse našlnt se Je trudil siromak, da ubešl tej usod», tej BSr bodošneetl, tej nwpaš-noati jo iskal poMbljonJa, poskusil Jo celo, usvoji« si J« čsat izdali knjigo. L^^ U sadsJ navdušena, do- ne našo pcMm, našo umeii V « «b^o glave VStmi* firlasbo in tnanort. lUdio, ■ med Psrsčinom ln Cupri- »«Morsmo se potruditi, da iado-| L» 8rt>iji ao našli. Truplo j« Uoljkno publiko, če hočemo da ¿uvaj Zlkič, ki Je šel L bo ceniU In lJublU. Publika (Urmov, pa ga je vlak U^lužl tudl žrtve t naše strani, »n (idaekal glavo, da Je j« re to vojno, v kataro Je Ml «apl«m *m lahko vidH« «MlaJ doma M vaka» domu. T« «10» io krasno Ud«l*n<- v naravnih barvah. To J« absolutno n*ai nov*». Va. «U» a-aleji I» •lik In naJnovoJtl STEBEOSCOPE akosi katar*, v Idil« VM U «lik« Mlo pov«i»n« in r*al|att»aa. Videli bod.t» vari In aMata kako aa «alftaaa In huda bok vojaltv» v .kclii In v «akoplh. baJoMtn« napad«, bombadlranja, «rUUrlio In končnik«, vojn« tanko, mornaric«, .ubmarlnk«. arakoplava In **>+■ lina v bo Ju v sraka, usmrtitvi, pohod« ta odhode ta veliko vainih stvari. Cen« tonu aaatavu ta stroju J« I« MU C« nbu sadovolinl vam vrnemo «mar. POPOLNOMA ZASTONJ l damo ■ vsakim sestavom | krasnih poaakalk novostnlh vrednosti; I.) Francoski »epnl not ■ sliko kraaaaga dakWt* na raiu. I.) KltaJakl prsUn ara««. 1.1 tepnl de-taktlv. s t-m lahko vldHe kai aa «odi mirni aa vami. 40 X-Ray cevko s katero lahko vidite korti na vali roki. M Mali miniaturni taUacopc. f 1» tereni lafeto vidita lep« franeoako ndonu je bilo v zadnjem še-t rt let ju poročenih n. pr. 29M parov, med temi je bilo 2499 «enak »tarih nad 80 let. 440 neveet je bilo mlajših nego 25 let in samo IV7 jih še nI prekoračilo 17. leta. Čudno pa Je tudi to, kako narašča število etarlh žensk, ki se poročijo i mladimi moškimi. Londonska statiatiks navaja n. pr. 29 slučajev, ds so ženske a 3ft leti in preko vzele za mladiče 17 do 20 let. V 19 slučajih so štele neveste 40 do 50 let. ženini pa 20—22, v 6 slučajih je bila "ona" 55. 57, 59 In 67 »H. "on" pa 24. «7. 55, 29 ln Sft Najbolj senzacionalen slučaj sU nudil« nevesta s 70 leti, šenin pa s S5 leti Kakor je videti. vxVled ge. Zubkove zelo vleče. Maderal trogtodltl. Vas Un-genatein Ob Ha rtu na Nemškem šteje 1400 duš. ki ae pomaj« vsaj ene Ismed neštetih mfcarri aedanjega Čaaa — atanovanjukr mlserij«. Merilne jame v okolici vasi nudijo namreč auh ln zdrav mnogim langeaotoinsktm družinam, ki so jih začele rabiti v ta namen, in sicer stalno v povojni dobi. Pa še v prejšnjih časih so blls te Jame vaščanom marsikdaj varno aavetje. Do podzemeljskih bivališč vodijo ca-le podzemeljske ulice. Poeamee-na stanovanja v Isti jami so ločena med sabo t lesenimi aH zidanimi stenami in Jih nepreata-no Izpopolnjujejo tako. da je "jamarjem" življenje v njih dokaj prijetno. ■tka ekspedtetja V Pamtrja. Dve skupini pamirake ekapedici-je. ki Jo Je odpravila sovjetska vlada, da 61 ugotovila, ali je v U-atlh krajih ree zlato, In da bi izdelala karto vsega oeamlja, sta ss vrnili v Moskvo s bogatimi loologičniml, raatllnakimi In ru-diilnaklmi zbirkami. TI dvs skupini sta preiskali v smrtni n varnosti dolino reke Savk-Saj In okoliško gorovje ter našli na vrč krajih ležišča zlata Po lede-niku Savk-Saju sta ss vzpeli do 5000 m visoko, posmnesnikt pa ao premagali še vMtje vrhove Večina tega ozemlja, ki so gs se-daj točno kartograflrall. je bila doslej čisto n «sna na. Tretja skupina je o«tala še tam la bo sku-šala doseči najvišji pamiraki % rh. preko 7000 m visok Pik Le-sin. Načelu)« jI prof. KriUnko. ki ae 4* udeležil že lanake nem-«ko nftke ekspediclje v Parni rje. Libanonske cedre Slovite libanonske cedre, ki jih opevajo Davidovi psabnl, bodo čez nedolgo prenehale biti. Romarji in turi sti počenjajo naravnost vandali sme s njimi, jim trgajo veje In poškodujejo skorjo s zarezovanjem svojih imen in rasnih znamenj. Dreveea, ki so že silno stara — iz časov kralja Salomona — pa takšnega početja ne morejo preneeti. Se I. 1550 jih j* bik» 28. I. 1509 jih je naštel nek potnik še 24, 1729 jih je bilo 15 Dane« jih je komaj sedem, a nekatere med njimi bodo teško dočakale jeakšno leto. Sicer jih je dala angleška kraljica Viktorija ograditi s nizkim zidom, vendar ne pomeni ta zid nobene poeobne ovire za uničevalce. Oblasti ji bodo sedaj zaščitile s železno o-grajo in poeebno stražo. Največje med sedmorleo dreves je vi soko nad 45 m In meri v obsegu 7.5 m. Izgubilo je še mnogo vej a daje še vedno krasno senco. Ni Kmet na aelu hoče vas razjarjen pregnati svoji napol iaobra-ienl hčeri veeelje do cigaret In jo venomer sbeda. "Ali ste tak neepmtnik tobaka T* ga ob podobnem prizoru vpraša aosad. — "Nikakor ne. dragi gospod. Ampak če Je bila ta njeno mater pipe dobra, bo tudi za njo, Katarina in Filip sta igrala tenis na igrišču, ki ga je le malo občevalo solnce skozi gosto drev-e. V kotu je stala mizica s pi-ačo in kristalnimi čašami. Tedaj je nenadoma prišel sluga Martin in prinesel na srebrnem krožniku brzojavko. Ko jo , e oddal, je izginil proti gradu, 'ilip je brzojavko odprl, dal ra-;et pod paeduho in pričel čHati. Co jo je prečital, mu je ušla kletvica. V enem skoku je bila Katarina ob strani svojega soproga in ga jela povpraševati : Kaj ti jef § $ Katastrofa ! Stric De U Tur-Landry naznanja, da pride utrl zvečer k nama v posete!" Mlada žena se je nasmehnila: "Ali je to vse7" "Kaj hoče« še več? Ti vaš, kako stric ceni rodbinske tradicije ... Ce opazi, da sem zapravil slike naših prednikov, tiste slike, ki mi jih je zanpal šele ta-erat, ko sem postal polnoleten, bo nedvomno posledica-razpor." V minulem letu sta bila namreč Katarina in Filip sklenila» da odslovita maršala z belo o-vratnico, v škrlat oblečenega karinala, srčkanega marki j a, o-durnega gusarskega kapetana in druge prednike. Ta prodaja jima je omogočila, da sta kupila sp chinchilast plašč, ki ga je dobila ona, in nov avtomobil, ki potem dan za dnem dvigal prah po bližnji in daljni okolici. "Vsekako morava preprečiti stričev prihod," je rekla Katari-"Brzojavi mu, da sem bol na ... da je bolezen nalezlji va ... On je star sebičnež in bo rajši ostal doma." Toda Filip je zmajeval z glavo: "Nemogoče! Stric je že na potu. V brzojavki poroča: "Pri lem mimogrede tifdi k vama/ Kam naj mir pa brsojavimf' "2e vem, kaj storiva," je rek a mlada žena. In na nestrpno moževo vprašanje je odgovorila: Ti se takoj odpelješ v Pariz. Tam kupiš yri kakšnem stari narju kup slik in portretov Maršala, matkija in kardinala dobiš povsod. To so čisto običaj ni tipi. Ne posabi pa na ropar skega kapitana. Tega boš težje dobil, a doblM ga moraš, ker je bil največja' evetinja naše družine." * Ali, Katarina, ne bodi smeš-' je vtkliknil Filip. "Stric bo seveda takoj vedel, da so sli ke zamenjane s drugimi." "Stric zelo slabo vidi. Zato bova obesila slike prav vieoko in zvijača se nama bo poerečila." Filip je opravil svojo nalogo točno in v največje zadovoljstvo svojs žene. Avto je prevzel vlogo voaa za prevažanje pohištva in pripeljal proti večeru v oklep zavitega bojevnika, damo s o-gromno krinolino, cerkvenega kneza, odurnega pomorščaka, maršala ln nekaj statistov, določenih, da nadomestijo slike prednikov, ki so bile iaginile iz galerije. ■Mladi par je prebil noč v mirnem spanju in brca vidnega razburjenja sta Katarina in Filip drugo jutro sprejela markija Huberta de la Tour Landry, svojega strogeg* strica. Obedovali so v starinski obed-nici. Po obedu je izrazil marki *cljo, da si ogleda rodbinsko galerijo slik. "Rad bi počastil svoje prednike," je rekel. Filip je obledel in sajecljal: "Stric . . . jas . . "Kaj pa Je, moj dragi nečak r Je začuden rekel stari gospod. "Nič prav nič, dragi stric," se js hitro vmešala Katarina. "Kar s menoj pojdite." V galeriji je bil mrak in da bi prevara še bolj gotovo uspela, je bila dala Katarina v svoji veliki predrzposti spustiti za 8tric se js postavil pred prvo sliko. "Da, ljudje, ki ne poanajo kulta svojih prednikov ..je mrmral in majal a glavo. Ke je s «vojimi od starosti o-elabolfrmi očmi pregledal slike ia se jih kar né mogel nadedati. ga je vprašala Katarina, ali žel! morda ogledati park. "Zdravniki ao ml Mčill. da ae moram po koali« ma* odpečfci," se fc opravičil marki in s spoštljivim poklo-nom, ki je bil namenjen prednikom, krenil v svojo sobo. "Nu? Ali ti nieem rekla, da bo vse srečno končalo? Stric ni ničesar opazil," je rekla goepa vata ri na svojemu soprogu. Kaj se pa tako žalostno držiš? Pojdi rajši igrat partijo teni- Okrepcujoc spanec? «»«»1 Mr,. iA "Bi»» J? ** t, m J« ILbulii^ £ win oidrtvHk. j. »rwl»t»0 Modi d« tierediHaü,. '»l»iW Nuti-T« icboljta Uk 4o jZ Plin« teiuk*. £ trr mehur)« , „ ln um tu tiv«. , Ur »ploh iMMra, ^ »ruda j t v lekaruk vrne. »ko t« , U VMki »tektanid Ces nekaj časa ga je prosila, naj ji prinese Čipkasti robec, ki I je najbrž pozabila v galeriji. lip ga je neutegoma šel iskat. Ta prošnja mu je bila kar dobro došla. Nekaj ga je vleklo na galerijo. V treh skokih je bil ia terasi in že ie hitel skoči veet-bul. Previdno je odprl vrata galerije in ... iz ust mu je planil presenečen vzklik. ÏHft lestvi, ki jo je spoštljivo držal stari sluga Martin, je stal marki de la Tour-Landry in na^ tančno, skoraj z nosom se dotikajoč platna, ogledoval neko sliko. "TI si tu I" je vzkliknil, ko je opazil Filipa, ki je stal kakor kip nesreče pri vhodu. Stric je oprezno zležel * lestve, mignil slugi,, naj odide in se obrnil k svojemu nečaku: "Ti brezbožnik, si torej prodal slike. "Toda ... stric .. . naj ti... razložim . . .", je jecljal nečak. "Nič ni tréba razlagati. S tem, da si storil to, si pokazal, koliko si vreden. Ce pomislim na to, ds sem ti zaupal slike naših prednikov, ker zastopat najstarejšo vejo našega rodu ... In najbolj nesramno je to, da si o-besil njihovo mesto te karikature ... Ko sem bil jas leta 1879. zaradi nesrečnih špekulacij prisiljen prodati originale, sem bil vsaj toliko pošten, da sem jih zamenjal s portreti, Id so bili pravim vsaj nekoliko podobni . .. (Prevel B. R.) SLOAN'S Liniment KLOBASE Zopet so tu prave domače klobase, ravnotako kakor sta jih oče in mati doma delala. Cena je 38c funt. Denar se naj pošlje z naročnino. Poštnina plačana. Pišite na: JOSEPH LESKOV AR 632 High Street, Racine, Wia. Agitirajte za Prosveto! ■" n ■ ..... ■ ■ i« i i » ŽENITVENA PONUDBA Slovenec, star 48 let bi se rad aeznanil a žensko naprednega mišljenja bodisi dekle ali divor-aano, jaz sem divorsan sam. Rad bi da bi se sporazumela za življenje na farmi, torej če katero veseli, naj se obrne za pojasnila in n*} priloži svojo sliko, katero jf na zahtevo vrnem, tajnost jamčena. Pišite za naslov: ŽENIN, 2667 So. Lawndale A ve., Chicago, 111. (Adv.) Mêhurne nerodnosti WSVIIml MP. OTN vUHVell Ako v«s nadleguje mehur v njtt, vsa peèe, ali «rbi, hrfctobol, bolečine v negah, »te utrujeni in nezadovoljni, tedaj čemu ne poskusite CYSTEX * ar na poakust Ne obupajte. Kupite Cyste* le danes v vsaki lekarni. Denar naaaj ako vam ne prineae hitrega isboljftanja ln vas ne aadovoli. Poskusite Cystex ie Samo SOc.—(Adv.) Na4l a« rum prilika, «a aa UmU«* c*li«. km «tmdji ta km MaUa. NI raaMka kakim iaaU. luk. M» ta teti*, eaita U ««»ravIlMn. aka r«MU Mi< ANTI-UOITM adrmvlU Ummjdtmm »a alanMa «faiiisk-i4r«Vniku. Nate ANTI^OITBS Mir«vil« raki tW« la j« «um n uptiM pm rmm •▼•ta. Ta h »rillka. 4a m r.«u f.14«, U aaUaJ« »ai aMaai la laeato. J« lakk« aaTilrati. «mM c*aa i« ss.m. c« a« p*mi> Ne poliijajte denarja v naprej, temveč Isreiite ta oglas in ga pošljite s 26 centi sa poèiljatvene stroške. Ostale fS.OO plačate ko zdravilo sprejmete. CHICAGO MEDICAL LABORATORY, 1723 N. Kedsie Ave. Dept. 527 CWes««. Ill Slik« evropski vojne sum $3.95 Xastenj 9 posebnih novosti Seetonj! NS POŠILJAJTE DBMABJA V NAPSSJ. t«nv«é luatftt« ta oalM la ariloSÎU SOc aa »ollUa. tven« stroikl*. Za bla*> »latete II.M, ko vaai ga prinsaaia aa val do». GRAND NOVELTY COMPANY 172S N. Kedsie Ave. Dept. 309 Chicaia, ; - SPREJEMI^ VSA ? 1 V TISKARSKO ONT SPAMJOtA BELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova&kem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI • . J. ' t ' Mf » Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijsko delo prve vrste. Pišite pa informacije aa S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. Lawndale Avenue V : 1 CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE NA 2ELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA