SLOVENSKE KULTURNE AKČID §
Leto IV. - 6 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 26. 3. 1967
ROKA ZA STENO
nova slovenska drama
(Ob krstni predstavi)
“Obup je tista minuta, do katere sta prišla kazalca na svetovni uri... priča Neznanec v uvodu Rozmanove izvirne slovenske drame “Roka za steno”, ki jo bo v ' krstni predstavi uprizoril Gledališški odsek Slovenske kulturne akcije v soboto fi. aprila in katere visoko pokroviteljstvo je prevzeT naš vladikaj prevzvišeni škof dr. GreRorij Rožman. S to zatrditvijo uvodne misli v dramo pa je nakazan že tudi osnovni zametek celotnega dela. Naš čas je zašel v slepo ulico — v obup, :z katerega ne vidi izhoda. Steno svojega življenja smo z osebnimi križi in težavami do konca počrnili) Atomski vek, v katerega smo prešli po letu 1945, nas je zagrnil s plaščem groze in apokaliptične panike. Vse je obup, brezizrazje, izničen ost do konca, brezciljnost, umiranje v življenju, nezavestnost do tega, kar utegne prinesti jutri. “'Črne barve res, same črne barve...” in, kaj vidi moderni človek prepekaterikmt kot resnično’samo črne barve? Obup — je edini logični rezultat iz tesnobe, ki nas je zajela. "Ne misliti, ne misliti ničesar, na nikogar. Ležati na tej, široki, mehki in topli postelji kakor pod kamnitim pokrovom. Ne misliti nazaj, ne misliti naprej, uživati trenutno slast...”, kot pravi Dekle, četrta priča obupa v drami, nekje sredi svoje grozotne zgodbe. Ta “ne misliti” je zajel tudi slovenskega človeka, ne misliti iz obupa, ne misliti iz razočaranja, ne misliti id onemoglosti, ko so vse sile, ki si jih položil v idealizem visokih vzorov, na vid proč, ko je vse, kar si gradll; tvegal in dal manj kot dim, ko ti je upanje samo še lopa pravljica in ni “možno po vsem tem govoriti o upanju teh desetih let, na katerih vhodu stoji ta grozna zgodba moja in drugih...”, povedano z grenkimi besedami	prve priče iz drame. Fanta,	ki se je
na neumljiv način rešil iz skupnega groba v	Rogu ali	kje drugje.
Rozman ja s svojo dramo ujel svoj čas. V tem je nov. Je sodoben. Je zvest tudi osnovni zahtevi dramskega ustvarjanja, ki je po Hamletovo, “da drži svoji dobi in času zrcalo...”. V Rozmanovi drami je naša	doba, je	tragedija naše dobe, je	tudi
tragedija slovenskega človeka, na tej in na oni strani	stene. A tragedija	ima	svoj
zametek, ima svoj viSek ima svoj sklepni akord: svojo katharsis — očiščenje, rešitev. Tudi svetovna tragedija'tako, tudi naša narodna. V Rozmanovi drami je očiščenje in rešitev v nas samih. "Roka za steno — to so tiJte rešilne besede.. .” Z njimi prižge skrivnostni Neznanec v drami ne le žarek upanja v brezup teh dni, marveč snop slepeče svetlobe, ki vse razsvetli, vse razžari, vse v plamenu dušnega in telesnega trpljenja očisti. Ni le črno, ni le obup kot končno in poslednje, saj “za našo steno nas spremlja nevidna roka, naše upanje... Vse v nas nosi sled tiste ljubezni za steno, pa naj bo na prvi pogled še tako brez vsake sledi svetlobe.”
S to tako katoliško, a ne tendenčno mislijo, seže “Roka za steno” ne le v samo slovensko, marveč tudi v univerzalno območje, v tesnobo in za zaprta vrata sodobnega človeka sploh. V tem je njena plemenita vrednost| v tem — ni sme a ta trd.tev --tudi ponos moderne slovenske dramatike. Rozman je s svojim dramskim prvencem odprl nova vrata. Avtor, ki v teh časih ne zna prisluhniti svoji dobi in utripom sočloveka, ia lahko morda muzejska zanimivost, ni pa zvest nalogi, ki mu jo umetniško poslanstvo nalaga. Smo že daleč mimo naturalističnega opisovanja golih dogodkov izven nas. V gledališču kot v vsej drugi sedobni umetnosti je danes živa ena težnja: pn-eluhnSi človeku na znotraj, ne na zunaj: ujeti njegov notranji nemir, ne le zunanjo podobo. In notranji nemir človekov je v teh časih več kot velik. To ni hlepenje jx> novem zaradi novega, marveč odjek časa, v katerega smo prišli. Ce se je kdaj umetnik zavedal svojega poslanstva, se ga v atomskem veku prav gotovo v veliki, vzvišeni meri. Pappini, Mauriac, Giraham Greene, Julien Green, Fabbr^ Hochwalder, Ano .ilh, Faulkner, pa še vrsta drugih pridajo*
Tako tudi po zunanji dramski tehniki Rozmanova drama ni oholo teženje za novim, za modernim, marveč osebnostni izraz hotenja, ki ga narekuje čas. Gledališče je bilo v umetnosti od nekdaj najživejši in najiskrenejši odraz svoje dobe. Danes ne manj kat v davnini. Tudi v svoji tehniki. Se posebej v tehniki. Vekovita borba za obliko in izraz. Ta borba je v “Roki za steno” očitna. Marsikoga bo presenetila. A preseneča tudi doba, v kateri živimo. In preseneča tudi človek naše dobe. In pre-Benečamo iz dneva v dan sami sebe.
V svetovnem gledališču oblikovna tehnika, ki jo bomo srečali v “Roki za steno”, ni novost. Več kot petdeset let je tega, kar je zaživela v Claudelovih dramah. Mimo nje niso mogli ne D’Annunzio, ne Pirandello, ne Marinetti, ne Lenormand, da se spomnimo samo mojstirov. 0’Neill je gradil iz nje, Anouilh in Fabbri sta docela v nji, Benavente in Casona se ji ne ogneta., Sartre, Prist!ey, Williams, Achard, Maugham, Miller in Laverry so je polni. Čehov jo je začel kot dramatik. Stanislavskij in za njim Reinhardt, v naših časih Barrault in Olivier so ji dali odrsko potrdilo, l’:i
(Konec na naslednji strani.)
Kaj naj tedaj storita gledališče in film, da bosta izpolnila svoje plemenito poslanstvo? Ustvarjati morata umetnost, umetnost v najširšem in hkrati v najčistejšem in najbolj vzvišenem pomenu besede.
Naloga in poslanstvo umetnosti je v tem, da z živostjo estetske predstave dvisra duha v višave umskega in nravnega ideala, ki daleč preseže čutne sposobnosti in zgolj snovni svet, ki se vzpenja k Bogu, najvišjemu Dobremu in popolni Lepoti, ki je vir vsega dobrega in vse lepote. Umetnost, resnična umetnost z vso igro svojih oblik, senc, luči., z melodijo petja ali s prefinjenim spreminjanjem glasu v preprosti ridtaciji pa daje duhu svetlobo in ubranost, podoživlja in vzbuja čustva in nagibe, ki so spali ali pa skrivnostno klili v človekovem srcu.
Je pa še neka druga povezanost, ki ji je bolj kot vsemu, bi lahko rekli, podrejena dramska umetnost. Občinstvo, vse prevzeto, ki pozablja, da je prišlo v gledališče gledat in poslušat, zaživi z igro na odru, v kateri se do neke mere samo spremeni bolj v soigralca kot pa v golo pričo v 'dvorani; občinstvo, ki živi tam^ čuti, utriplje, zadržuje dih z vso silo svojih zmožnosti, z vso živostjo svoje domišljije. Ves ta silni notranji nemir v gledalcu pa ste sprožili in ga vedno znova oživljate vi, igralci in igralke. Na vid najbežnejši vtis zadobi po vas pri občinstvu trajno, skoraj ne-minljivvo vrednost. Gledalec odhaja iz gledališča poln globokih prepričanj ali pa nevarnih predsodkov, poln vzvišenega hotenja ali pa nizkih strasti prevzet. Neizmerno velika je tedaj vai:a odgovornost !
Čudovita, a brati tudi pl'menita in vzvišena odgovornost, ki se je skušate vi, ljubljeni sinovi in hčere, tako vredno zavedati. Če danes različni avtorji že sama izpričana zgodovinska dejstva tako tendenčno in pristransko predstavljajo ter jih postavljajo v službo docela nasprotujočih si misli, kaj naj tedaj rečemo o drami, ki tako neposredno vpliva na gledalčevo duševnost, na njegova čustva, na domišljijo, na notranje vtise, še vse bolj kot na njegov razum in na njegovo trezno sodbo?
PIJ XII, Nagovor gledalikim igralcem 1945.
Začetek kulturnega leta pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana v soboto 6. aprila točno ob osmih zvečer, v kolegiju “Santa Rosa”, Bme. Mitre 1655
krstna predstava izvirne slovenske drame Branko Rozman ROKA ZA STENO
Ponovitve ne bo.
(Nadaljevanje s prve strani.)
Slovencih se je je prvi poslužil Grum v svojem “Dogodku v mestu Gogi”. Rozman je ne oživlja. Je ne posnema. Ji ne prisluhne, ker bi hotel biti “moderen”. Se je posluži, ker je iz njega samega; ker mu je drugače nemogoče povedati, kair povedati hoče, nemogoče ujeti, kar njegovo pero ujeti hoče. Ta tehnika je iz umetnikove stvariteljske sile same, zato njegova, ne kopija J Je nuja časa, ki mu jo narekuje, kot sta neznanemu avtorju srednjeveškega misterija in mirakla čas in človek v času narekovala obliko, ki je še danes poleg gotskih katedral ena najzgovornejših prič tiste dobe.
Tisto običajno vprašanje: kaj je vsebina drame? Vsebina je v nas samih, mi sami smo vsebina drame. Ljudje. Ljudje v času in v svetu. Naši ljudje posebej. Igralci? Vsi do zadnjega, ki bomo prišli k predstavi, pa nič manj tisti, ki ne bodo prišli. “Drama, ki jo že deset let igramo vsi, ki smo tukaj, in tisti, ki jih ni...” Vsebina vseh desetih in preddesetih let naše tragedije in potem bega v svet, naših razočaranj in mnogokrat našega obupa. Tragedija zlosrečne izdaje v Vetirinju, množičnega pokolja po domačih gozdovih, tesnoba tistih za steno domovine, “v zaporih in na prisilnem delu”, tesnoba vseh naših ljudi v Novem svetu in po vseh ostalih kontinentih. Vsi smo igralci v tej drami, a hkrati vsi — “priča njih upanja in priča sence za vrati”.
Zato tudi režija in igranje — vsem vse, kar se največ da. Iz teme v luč, iz brezna na vrh, iz obupa v upanje, iz sovraštva v ljubezen, iz nebrižnosti v odgovornost, iz mlačnosti v plamen, iz belega v črno. Če bi povedali več, bi razblinili čar in skrivnostnost predstave same.
Rozmanova drama, bodo verjetno omenjali, predstavlja nov korak naprej... Shakespeare s Hamletom pa jim odgovarja: “Besede, besede, besede...” Če pa zapišemo isk/eno, kot doživljamo :	“Roka za steno” je izpoved nas samih, je upanje
v naš brezup, je žarek Milosti v našo temo, vem, da se nismo zmotili.	- nj -
ODLOMEK IZ DRAME “ROKA ZA STENO”
Iz Uvoda
Tisti zadnji trenutek, v katerega je današnji človek zašel, se imenuje obup. In za ta zadnji trenutek sem dobil besedo, ki jo moram povedati, razodeti, dokazati, prepričati o njej tiste, ki so že pripravljeni prepričati se, da zaustavim, kar bi obupu sledilo. To je tista edina misel, zaradi katere smo tukaj vi in jaz. . . Smo tu, dai rešimo ali ne rešimo in ne le sebe.
Obup je tista minuta, do katere sta prišla kazalca na svetovni uri. Nisem prišel, da bi ves svet obtožil obupa. Moja naloga je druga: manjša prostorno, a težja zaradi konkretnosti. Tudi mi vsi smo prišli do te črne'točke. Na težave in križe smo zlili še obup in tako do konca počrnili svojo steno. Prišel je čas, ko je treba predreti steno, da vidimo, kaj je zadaj. Postaviti moramo obupu v nasprotje luč, če naj nas čas ne zvrti vase.
Dovolj je že varanja, povejmo si enkrat resnico v obraz. Le resnica nas bo osvobodila. Koliko smo že zagrešili, ker si nismo upali povedaiti resnice zaradi ozira do ljudi. Prišla je ura, ko resnice ni mogoče več skrivati: tisoči umirajo zanjo!
Roka za steno. To so tiste rešilne besede, ki so mi bile zaupane. Edina misel, vse moje bogastvo, vse naše bogastvo te minute...Za našo steno nas spremlja nevidna roka, naše upanje. Niso slučajno prišli na nas ti oblačni dnevi, nismo pad i v kolesje demonskih sil. Vse v nas nosi sled tiste ljubezni za steno, pa naj bo na prvi pogled še tako brez svetlobe. Roka za steno!
Višek
Ves čas sem iskal samo tisto senco za steno. V vseh vaših poteh sem jo našel, povsod sem zasledil njeno stopinjo. Pri tej senci se končujejo vse naše poti in z njo se začenja pot našega upanja.
Nisem hotel povedati svoje 'skrivnosti. Preveč je združena z menoj samim. A je tudi moja skrivnost imela svojo nalogo in me je prav ona gnala danes pred vas.
Tista za steno... Posegi v naše življenje so njeni obiski. Ne vidimo je, preskromna je, pretiha in preponižna, da bi se dala prepoznati, a zato nič manj resnična nič manj navzoča.
obrazi in obzorja
Branko ROZMAN: ROKA ZA STENO
Drama “Roka, za steno” je novo delo, prvenec, ki ga je napisal pesnik in pisatelj Branko Rozman. Predvajano bo prvič v isoboito dne 6. aprila. Vsako noviteto je slovensko občinstvo že v dor movini pozdravilo kot poseben dogodek v kulturnem življenju. Še mnogo bolj pomembno pa je to dejstvo, ker se emigracijska ustvarjalnost pomnožuje z novim delom.
To pa ni prvo dramsko delo, ki prihaja ua oder v zamejstvu. IPred tremi leti je Marijam Willenpart napisal dramo “Zadnji krajec”, delo je bilo izvajano kot krstna predstava v okviru prireditev Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije. Pisatelj Karel Mauser je dramatiziral svoj roman “Kaplan Klemen”, dramatizacijo ,so izvajali na slov. odrih v Združenih državah, pa tudi v Bs. As. Nekatere teh dram ao pozneje igrali tudi v 'slovenskih oddajah tržaške radijske postaje.
Že po teh podatkih se more delavnost pisteljev v zamejstvu primerjati prav dostojno z ono v domovini, kjer v teh letih po revoludiji ni bilo predvajanih ravno kaj več slovenskih novitet.
I
“Rokai za steno” je drama, ki zajema našo sodobno problematiko, po motivih pa zajema dobo med revolucijo in po njej. Dela ostalih pisateljev v zamejstvu in doma tudi obravnavajo ta čas, vendar je Rozmanovo delo zasnovano čisto svojsko in je po tehniki in temah odmaknjeno ostalim predvajanim delom.
Mira Pucova je napisala dramo iz časov med revolucijo, delo je bilo tudi predvajano na ljubljanskem odru, po rmnenjD kritike pa mi seglo čez okvir tendenčno-nti. Močnejše delo je napisal Potrč (Pri Kreflovih), polno naturalističnih slik in razpletov, ipa delo ri preseglo rednega števila predstav na odru v Ljubljani, v Mariboru in Celju. Torkar je skušal uiti zgolj realistični tehniki, prenesel je dogajanje v alegorični ir. ipravljičnl svet — pa ga je kritika odklonila, češ da ni prepričal, ker je vse izzvenelo izumetničeno. Med pisatelji v zamejstvu se je problemom med revolucijo približal tudi Marijan (WiHenpart. Šel je dalje. Zagrabil je dogodek iz revolucije in ga podal s sredstvi, blizu naturalističnemu obravnavanju — idejo dela pa je že odtrgal svetu revolucije in zaključek prenesel v težave in. konflikte življenja v zamejstvu.
Revolucija in leta po njej so prinesla nove elemente in postavila druga izhodišča za presojo sveta in njegovih zapletov. Doma je prvi skušal zajeti ta svet Matej Bor-Pavšič in napisal dramo Kolesa se vrtijo, zastavljeno na globlje psihološke sestavine problema, odmaknil ljudi dnevnim dogodkom v toliko, da. je pokazal, kako se nov svet čisti v vesti nastopajočih ljudi. Sledeč tehniki novega socialističnega realizma je pokazal krizo Ijtodi, ki iso '-zvajali revolucijo in. prevzeli potem oblikovanje novega reda v svoje
roke. Na oder je p(*vil junake, nosilce novih temeljev so#, pri tem pa jih tudi že razkrinkal IjPoudaril, da je red nemogoč, ako se dP3- in nje voditelji ne odločijo vsaj za rrile moralne principe. Delo je v revPaša sodobnost izšlo okrnjeno (samPVo dejanje), na odru je bilo le za n«1 Predstav, pisatelj pa se je moral unP>ti z.a nekai časa v zatišje.
Doma niso mogllri^dati, kaj je onstran zavese, omstij stene.'Kriza Pr:0' blemov pomnoženih^olrucijo, ni samo soc alna ali političf Krivda režima je v tej zvezi driUigotn^dnosti. Za zaveso je še vse kaj več ( samo dogodki, ki na zunaj majejo in trajajo. Problema ni mogoče več zajejmo s tem, da se pisate1^ postavi nap?? domovine in se ob pogledu nanjo zfZl. Nosilci dogajanja ne morejo biti1,10 žrtve korupcije 'n cinizma, ki rušipPralo — za pragom in tam v globIJe svet trdnih tal in ta tla bodo ostalBa četudi se v ospredju ponujajo KkJ^di, ki so se odločili reagirati samo' *ot lutke v torbi z usodo.
Toda človek ni luj’ P;a naj ise še tako lovi za varlj ivo bil Rešitve. Obup in razočaranje moretar^gliti pogled, lahko se zgodi, da se Kdo iz obupa rešiti v apatijo (ki jf* več ko cinizem). Tam zadaj bodo vi^ Naprej table de-kaloga, ki ga še tal?.astr.te oči ne bodo mogle zgrešiti. MeC*6® in ojesi odpada marsikaj, ker pir^jkujejo mazila in se izdelana navodilo: 'skladajo z linijo (Kolesa se vrtijo)Cv-j©nje doma in med nami pa se n«0 zavrglo in zadavilo, ker je prišlo tf ^ag katastrofe.
tiozmanonjo delo ii a za steno je katoliška drama ifj 0ve-nska katoliška dramska literatura, skromna. Vendar pomenil to delo v k®11 skl religiozni literaturi novost. Di'’a Prenaša problem v čisto drug okvir. ,
Slovenski katoliš! ^ e,dališki pisatelji (Meško: Gobavi vf’ Gregorin: dramatizacija poglavij,p - Pisma; Sarden-ko: dramski prizoij' mi®terii za kon-gregacijske prirej ’ ®o skušali 5 vzgledi in alegorij9} Poglabljati ljube zen in spoštovan j« j0 verskih resnic. Močno se je odmal',,. od tega načina Pregelj, z Azazelonk>^’e prijeme je po dal Jeločnik v svoj6	est necessa-
T^lUTTlm
Rozmanov okvir	^er lse zaklju-
ček drame ne dvigC, 0 iz vsebine ali resnice misterijia, aKg,.®6 gradi v igralcih in poslušalcih	Nosilci drame
podajajo vsebino, a'nJe nn resnic
a
in
občestva. Spoznanju . iz zg< kronike ali popisa) av.^Cia J® prišl svojega razkritja .oni logike ii povedi. Nosilec	.Poražen,	pi
magan, na prag • •la Pa priba že kot zmagovalec* ^	O"!1 sebe oda
gel vse, kar je	.‘na	njego
osebo —- .metafizc'K •	1® čisto 1
zumska vsota sipoZ11 ^	'dokazov, ki
očiščeni dajejo dusM iazPo.ago.
Tehnika dela ne more biti drugačna, ako se skuša ves problem zajeti ne samo v igralcih, ampak se mora raztegniti na vse poslušalce, na občestvo, čigar izraz so dogajanja glavnih junakov na odru. Če je zaključek religiozen, pa je tudi idejno delo katoliško, le da je ideja podčrtana -s tisto silo in izčiščenostjo, kot je to v sodobnih delih lastno tam, kjer se tendenca kot sredsvo odklanja.
III
Sodobna dramatika je bogata na delih, ki obravnavajo problem obupa in trpljenja. V zadnjih letih so ga ravno pisatelji eksistencialistične smeri zagrabili: z vso silo. Pisatelji te struje ga zagrabijo, razgt) !ijo in večinoma puste nerešenega, povzpnejo se nazadnje do stopnje, v kateri prepuste junaka predanega apatiji v usodo.
Katoliški pisatelji so ga prav tako postavili ma oder ali pa ga orisali v svojih spisih. B e man os (Razgovori karmeličank, Dnevnik podeželskega župnika) ga ovija v občutje strahu in trpljenja, rešitev je samo v zaupanju v Milost. Fran.-gois Mauriac (Asmodej, Zlosrečna ljubezen) ga slika kot večno torbo med dobrim in zlim in končni spopad z zlim se bo zaključil šele v poslednjem trenutku smrtne ure. Diego Fabbri ga je v .Sodbi proti Jezusu podal kot odsev večne agonije Kristusa med nami; paš proces bo izgubljen., ako se odtrgamo od te agonije.
Vse te primere pa so le malo koristne za pravo obravnavanje in razumevanje novega slovenskega dramskega dela. Umetnost je med drugim odraz napetosti duhovne rasti vsakega naroda. Slovenska literatura tega problema med nami ne more reševati drugače kot vzporedno s parabolo verskega in duhovnega potenciala med nami. Slovenski katoliški pisatelj ne more kreniti čez ta okvir. Zato je zgrešeno misliti, da more delo po svojem problemu' ali tehnični obdelavi kaj
trpeti ali se obogatiti, ker je podano ma nov, svetovnemu obravnavanju vzporeden način.
Drama “Roka za Steno” je sodobna v tem, da je iz naše srede dvignila problem obupa, trpljenja in odrešenja, besede naših ljudi izpovedujejo in pričajo o rasti im očiščevamju. Na odru so ljudje iz domovine in emigracije — slovenski problem je postavljen kot del iskanja — katoliški pisatelj ga je zgrabil otr čestveno in mu nakazal rešitev.
Pred pol stoletja je Claudel pisal drame, ki so slavospevi resnicam vere med francoskim narodom. Igrali so jih najprej v tujini, v Franciji so prodrle šele sredi tega stoletja. Skrivnost je morala “preskočiti” mnogo stopenj, da je mogla zajeti poslušalca iz drage polovice našega stoletja.
Religiozni zaključek v Rozmanovi drami, kot je podan sedaj, bo terjal še obdelave. Toda je že pričevanje iresnic in lepot, ki se odkrivajo.
R. J.
RAZPIS KNJIŽNIH NAGRAD
Mecen, ki želi ostati neimenovan, je dal s svojim darom Slovenski kulturni akciji možnost, da tudi za leto 1958 razpisuje
BOŽIČNE KNJIŽNE NAGRADE
v skupnem znesku 10.000 (desettisoč) argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko ustvarjalno delo.
1.	Nagrade so tri in sicar v zneskih 5.000.—, 3.000.— in 2.000.— argentinskih pesov.
2.	Prispevki morajo biti izvirna leposlovna ali znanstvena dela, ki še niso bila objavljena ali izvajana (roman, povest, drama, zbirka pesmi, novel ali črtic; razprava iz slovenskih domoznanskih področij, iz humanističnih ved, pa tudi drugačen izsledek slovenskega znanstvenika).
3.	Sodelovati mare vsak kjerkoli živeči slovenski književnik in znanstvenik razen članov žirije in nagrajencev prej šn j in natečajev.
4.	Rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1957 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija (Knjižne nagrade), Alvarado 350, Ramos Mejla, Prov. Buenos Aires, Argentina.
5.	Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime je treba poslati v rokopisu priloženi zaprti kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odprejo na dan razglasitve izida, .to je 22. decembra 1957. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev.
6.	Slovenska kulturna akcija bo nagrajena dela objavila v svojih publikacijah šele po dogovoru z avtorjem.
7.	Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
8.	Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev.
9.	Žirijo sestavljajo prof. Lojze Geržinič, Ruda Jurcec, dr. Milan Komar, dr. Branko Rozman in Zorko Simčič. Za presojo znanstvenih del, za katero je potrebna posebna strokovna razgledanost, kooptira žirija lahko 1-3 člane. K seji, na kateri se dokončno odloča o razdelitvi nagrad, je povabiti redne in kooptirane člane in imajo vsi enako glasovalno pravico.
10.	Glasovanje razsodišča je tajno..
11.	Razsodišče ima pravico proglasiti kako nagrado za samo delno doseženo. Prav tako ima pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti.
Buenos Aires, 1. marca 1957.
Slovenska kulturna akcija
n a s i vece r i
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Pod pokroviteljstvom iprevzv. škofa dr. Gregorija Rožmanu
Gledališka dvorana kolegija “Santa Rosa",
Bartolome Mitre 1655
Sobota 6. aprila ob osmih zvečer
krstna predstava
branko rozman
roka za steno
izvirna slovenska drama
Igra režija in scena — Gledališki odsek.
Ponovitve ne bo.
Vstopnice po 7.- pesov so v predprodaji v pisarni Kulturne akcije (Ahara-do 350, R. Mejia), v prodajalni “A los mandarines” (Avd. de Mayo 693, R. Mejia) in v Dušnopastirski pisarni (Ramon Falcon 4158, Capital). Eno uro pred prestavo pa pri blagajni ob vh^du v dvorano.
Krstna predstava izvirne slovenske drame “Roka za steno”, ki ji je avtor Branko Rozman, bo v gledališki dvorani kolegija “Santa Rosa”, Bartolome Mitre 1655, Capital. Dvorano je za vse svoje gledališke predstave in koncerte dobila Slov. kult. akcija po posredovanju ustvarjalnega člana Franceta Glavača. Najbližji dohod je s Plaza Congreso, eno kvadro po Callao, odtam pa poldrugo kvadro navzdol po Bartolome Mitre.
naši ustvarjalci
Slovensko bogoslovje v Adrcgueju je dobilo nov križev pot, delo akad. kiparja Franceta Goršeta, našega ustvarjalnega člana. V nedeljo dne 17. marca je novi križev pot blagoslovil prevz. škof dr. Gregorij Rožman. Delo je po zasnovi in izvedbi re.5 novost in je velika pridobitev kapele v bogoslovju, ki se sedaj lahko ponaša z veliko stvaritvijo slovenskega umetnika.
odmevi
“Katoliški glas” ki izhaja v Gorici, je v svoji številki z dne 9. marca 1957 objavil kritiko MEDDOBJA, III, štev. 1 - 2, ki jo je napisal (r - r). Med drugim pravi:
“Literarno glasilo Slovenske Kulturne akcije v Buenos Airesu, Meddobje je na-" Otopilo svoje tretje leto življenja. Prvi zvezek novega letnika obsega št. 1-2, skupno 96 strani. Po treh letih je Med-dobje med nami že precej znano, vsaj kdor se zanima za kulturo, ga pozna. Kot glasilo S.K.A. je poleg Vrednot nosite'j hotenj in ciljev^ ki si jih, je zastavila pri svojem delovanju. Tudi ta zadnja številka Meddobja priča o tem.
. .. močneje je zastopan esejistični in razpravni del v reviji. Na čelu stoji uvodna razprava Karla Truhlarja “Preobra-ianje sveta in beg pred njim”. Karel Truhlar je profesor na papeški univerzi Gregoriani. . . in se tudi njegovim raz-pravam pozna, da ga zanimajo vprašanja človeškega odnosa do Boga in sveta. Toda tega ne dela samo kot teolog, temveč tudi kot literat, saj je nekoč sam skladal pesmi in se literaturi tudi danes ni odrekel. Zato so njegove razprave zanimive tudi za literata, ki je pripravljen nekoliko misliti. Izmed ostalih esejev omenimo... Tineta Debeljaka “Spomine na Narteja Velikonjo”. Debeljak nam v sličnih esejih rešuje predvsem za literarno zgodovino važne in zanimive po • drobnosti iz življenja piscev okrog “Dom in sveta v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno in med njo. To so stvari, ki največkrat ve zanje samo on, in povrh se take, da jih v domovini še dolgo ‘ne bodo smeli omenjati. Zato je prav,, da Tine Debeljak tudi o takih stvareh piše.
Ce hočemo ob zaključku tega poročila odkrito povedati svoje mnenje o delu S.K.A. ob začetku četrtega leta njenega delovanja, bi najprej rekli, da argentinske Slovence občudujemo zaradi njih poguma in podjetnosti. Ustvariti si želijo
take pogoje za kulturno ustvarjanje, ki naj bodo	se da podobni onim, ki bi
jih imeli v domovini, ko bi bila svobodna. V tem sp res vredni našega občudovanja”.
poroča mo
17. marca je bil v Bs. As. V. socialni uan Družabne Pravde. S sveto mašo ga je začel škof dr. Gregorij Rožman, ki je zborovalce nagovoril z besedami kardinala Stepinca, ko je ta preganjani cerkveni knez predstavnikom nemške katoliške mladine dejal, da so na svetu odpovedali vsi sistemi — liberalizem, nacizem, fašizem in komunizem —, pa da je t>stal samo še Kristus; z Njim nam je dan nov začetek.
Po službi božji je bilo v ciudadelski dvorani zborovanje, na katerem je prvo predavanje pod naslovom “Podjetnost in morala” imel ustvarjalni član Slov. kult. akcije, dekan teološke fakultete, univ. prof. dr. Ignacij Lenček. V svojih izvajanjih je predavatelj naglasil, da morajo moralna načela prevevati tudi gospodarsko dejavnost. Res ima gospodarstvo svoje zakone, a ni izvzeto iz območja božjih postav. Zanimiva referata sta imela tudi Avgust Horvat o krščanskem pojmovanju dela in dr. Julij Savelli o človeških odnosih v modernem obratu. Za skep so prebrali še resolucije, ki jih je tudi za to priložnost sestavil ustvarjalni član S’ov. kult. akcije, univ. prof. dr. Ivan Ahčin.
Kulturno akcijo je na zborovanju zastopal njen predsednik. Ruda Jurčec.
SREČKE UMETNIŠKE LOTERIJE
so že v prometu in jih lahko kupite v pisarni Slovenske kulturne akcije in pri vseh povejern kih po svetu. Veljaio v USA in ka-nadi pol dolarja, v Italiji 200 lir, v Angliji četrt funta, v Argentini 10 ipesov.
Že skoraj vsi slovenski umetniki v izseljenstvu so pripravili svoje umetnine za loterijo SKA. Pred kratkim je sporočil sl:kar Božidar Kramolc, da je odposlal iz Toronta oljnato sliko, ki predstavlja v argentinski valuti vrednost 5000 pesov
Najvažnejši namen, »umetniške loterije je
V VSAKO SLOVENSKO STANOVANJE — ČIMVEČ SLOVENSKIH UMETNIN
Žrebanje bo na družabni prireditvi SKA v soboto 4. maja 1957.
„GLAS je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Rimos Mejia, FCNDFS, Bs Aires, Argentina Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna „Federico Grote". (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenos Aires,