PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Ob vstopu v novo leto: Potrebna bo inventura stanja našega narodnega vprašanja V času splošne konjunkture In blagostanja so letni zaključki navadno razveseljivi (n gospodarstvo tudi v naši državi je na splošno zadovoljno ter prerokuje napredovanje tudi za novo leto 1965. Če naj govorimo o letnem zaključku naših nacionalnih teženj, lahko beležimo le bore malo uspehov. Sicer smo brez dvoma ponosni, da lahko zabeležimo, da si je naše zadružništvo postavilo v Celovcu novo moderno skladišče, ki bo omogočalo boljše In bolj racionalno poslovanje in hitrejšo oskrbo odjemalcev; če je nadalje bila v Beljaku popolnoma obnovljena in nadgrajena zadružna hiša, da je sedaj med najlepšimi zgradbami trga, je to samo dokaz, da tudi naše gospodarstvo in zlasti naše zadružništvo kljub silnim težkočam, katerim je izpostavljeno, drži korak s splošnim gospodarskim razvojem. Veselje nas navdaja nad številčnim razvojem naše srednje šole in zlasti, da smo naložili denar, ki smo ga prejeli od države, v izgradnjo Dijaškega doma, ki končno do-gotovljen in sodobno urejen nudi naši študentski mladini lepo bivališče in vsestranski razvoj. Z zaskrbljenostjo pa moramo ugotoviti, da nam na žalost na področju prosvete še ni uspelo prebroditi stagnacijo, ki že dalj časa hromi naš kulturni in s tem narodni razvoj. Zgolj gojenje petja nas tudi ob dejstvu, da smo na tem področju uspeli glede kvalitete razveseljivo napredovati, ne sme zadovoljiti. Tu bo treba resno iskati nove poli in sodobne prijeme, če nočemo polagoma izhirali. Naj nas pri tem ne zavede ugotovitev, da je ljudska prosveta na splošno v krizi in odvisna od državne podpore: veliki narodi si lahko privoščijo začasno kulturno mrtvilo, za male narode in za manjšino, kot smo mi, pa predolgo kulturno mrtvilo lahko postane usodno. Prisiljeni kulturni molk v času nacizma nam je do- volj hud udarec, da bi zaradi trenutnega gospodarskega blagostanja, ki daleč zaostaja za splošnim blagostanjem v državi, zanemarjali prepotrebno kulturno delo. Nasprotno bi morali prav v času gospodarske konjunkture darovati vsi vsaj drobec svoje gospodarske zmogljivosti za omogočenje čim bolj uspešnega kulturnega dela in razvoja. In kako izgleda bilanca na narodno-po-litionem področju? V uresničevanju člena 7 državne pogodbe imamo beležiti le vsaj delno rešitev šolske nadzorne oblasti z imenovanjem okrajnega šolskega nadzornika za manjšinske šole in strokovnega nadzornika za slovensko gimnazijo in slovenski pouk na srednjih šolah, čeprav do danes še ni imenovan vodja manjšinskega šolskega oddelka in je s tem ovirano njegovo Uspešnejše delovanje. Tembolj zato pozdravljamo, da je kljub temu bil končno po skoraj 20 letih predložen ministrstvu za pouk učni načrt za manjšinske osnovne in glavne šole, da bo končno mogoče kontrolirati izvajanje pouika na teh šolah, kjer je obstajala do sedaj popolna zmešnjava. Želimo samo, da bi ministrstvo čimprej uveljavilo te načrte v smislu želja manjšine in imenovalo tudi vodjo manjšinskega šolskega oddelka, da bi bilo vsaj temu miniaturnemu oddelku omogočeno samostojno delo v smislu jasne odločbe Ustavnega sodišča, če so že bili ponovno popolnoma prezrti tozadevni predlogi manjšine ob sklepanju de- Cenjenim bralcem sporočamo, da Je danošnja številka zaradi praznikov izšla samo na štirih slsoaeh in so zato izpadla tudi nadaljevanja razprave »Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem” ter podlistka »Okameneli smehljaj”, katerih objavljanje pa bomo nadaljevali spet v prihodnji številki. Dones prilagamo stenski koledar kot skromno darilo zvestim naročnikom In bralcem našega lista, kateri vam bo gotovo tudi v novem letu prijatelj In spremljevalec; zato vas prosimo, da ga širite med svojimi znanci. Uredništvo čelnega zakona za šolsko nadzorno oblast. Proti prvotnemu osnutku so sicer določili tudi zastopnike manjšine v deželni šolski svet in v zadevajoče okrajne šolske svete, a le-te imenuje deželna vlada in ne prizadeta manjšina sama v nasprotju z drugimi člani posameznih interesnih Skupin, katere imenujejo le-te same. Ko s hvaležnostjo zabeležimo, da je letos bila izplačana določena državna subvencija, pa moramo z razočaranjem ugotoviti, da v novem proračunu ni več tozadevne postavke, čeprav člen 68 odstavek 2 senžermenske pogodbe izrecno vsebuje tozadevno Obveznost države. Tudi ne smemo prezreti dejstva, da leta, 1964 ni bilo nobenega kontaktnega razgovora, kakor ijih je prejšnja leta skliceval od časa do časa zunanji minister. To dejstvo tembolj opravičuje na zadnjem sestanku decembra 1963 iznešeni predlog po ustano- vitvi stalne ekspertne komisije za reševanje odprtih vprašanj manjšine. Nič manj nismo razočarani nad dejstvom, da še vedno niso začeli z gradnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo in se bo le-ta zavlekla v nedogled. Ob takem reševanju manjšinskih vprašan; morda ni neupravičena trditev »Salzburger Nachrichten", da je v zadnjem času postalo sila tiho okoli koroškega manjšinskega vprašanja. Omenjeni list sicer to utemeljuje s tem, da je baje Narodni svet prevzel vodstvo v manjšinski politiki na Koroškem, odkar je tam predsednik »državi zvesti" dr. Inzko in v tej zvezi že dela kombinacije s prihodnjimi deželnozborskimi volitvami, češ, da bo Narodni svet propagiral za OVP, ki je ugodila nekaterim personalnim željam Narodnega sveta. Ni znano, v koliko odgovarja drugi del te vesti resnici; vsekakor se sliši, da je bila težnja vodilnih ljudi, da Narodni svet korporativno pristopi k OVP. Pa to je zadeva Narodnega sveta; nos se tiče le prvi del gornje vesti. K temu pa ugotavljamo, da je stara težnja nemških nacionalistov označiti vse tiste koroške Slovence, ki se dosledno borijo za nacionalno enakopravnost in se priznavajo k narodni celoti, kot sovražnike države. Vsekakor je značilno, da »Salzburger Nachrichten’ tudi še dvajset let po zlomu pobesnelega nemškega nacionalizma v času uveljavljanja človečanskih pravic ponavljajo to diskriminacijo, in to istočasno, ko se je pojavila spet »Zveza domovini zvestih južnih Korošcev", Svet na pragu novega leta Stopamo v leto, ko bomo obhajali 20-let-nico konca druge svetovne vojne, katera je skoraj ves svet pahnila v najbolj strašno klanje iin pobijanje, kar jih pomni zgodovina človeškega rodu. Na desetine milijonov ljudi je izkrvavelo na bojiščih širom po Evropi in rudi po drugih celinah, ali so jih ulbile bombe doma, ali pa so našli strašno smrt v zaporih in koncentracijskih taboriščih. V milijarde in desetine milijard gre materialna škoda, ki jo je širom po svetu povzročila druga svetovna vojna. Vse te ogromne žrtve nam stopajo pred oči, ko se ob prehodu iz starega v novo leto oziramo nazaj in hkrati skušamo napraviti Giuseppe Saragat novi predsednik republike Italije V ponedeljek so člani italijanske poslanike zbornice in senata izvolili predsednika italijanske socialdemokratske Stranke Sara-gata za novega predsednika republike Italije. Dosedanji zunanji minister Saragat je bil izvoljen z glasovi socialistov, komunistov in krščanskih demokratov ter je prejel skupno 646 glasov, torej za 164 več, kot je znašala potrebna večina. S tem je bil prvič v zgodovini italijanske republike njen najvišji predstavnik izvoljen iz vrst naprednih sil. Predsedniške volitve so, adikar je prejšnj' predsednik Segni iz zdravstvenih vzrokov podal ostavko, trajale 17 dni in je bilo potrebnih 21 glasovanj, preden je eden izmed Številnih kandidatov dobil potrebno večino. Opazovalci so celo že računali z resno politično krizo, kajti v posameznih strankah je prišlo do nevarnih notranjih sporov in dnevno so si sledile izmenijave kandidatov. Najhujši udarec pomenijo volitve nedvomno za krščanske demokrate, ki kljub itemu, da so najmočnejša stranka, niso Uspeli z nobenim svojih kandidatov in so se končno morali sprijazniti s tem, da skupino s komunisti podprejo socialdemokratskega kandidata. tudi pogled naprej. Vsiljujejo nam vprašanje, ali se je človdk iz te katastrofe in iz teh žrtev kaj naučil, a)li je v letu, od katerega se pravkar poslavljamo, napravil vse potrebno, da se svet ne bi spet znašel na robu velike vojne? Če pogledamo dogodke leta 1964 skozi prizmo mednarodne politike, potem moramo pač z razočaranjem ugotoviti, da je leto sicer minilo, da pa pravzaprav ni bil napravljen noben bistven korak naprej po poti k utrditvi svetovnega miru. Na pragu novega leta se nam svet namreč predstavlja z mnogimi nerešenimi problemi, od katerih jih je večina sicer več ali manj omejena na določene kraje in države, vendar se tudi v takih lokalnih sporih skrivajo nevarna žarišča, ki bi ob nadaljnji zaostritvi kaj lahko privedla do splošnega spopada. Da omenimo le nekaj takih primerov: Kongo je po krivdi tujega vmešavanja danes bolj oddaljen od dokončne pomiritve kot kdajkoli prej; Ciper je slej ko prej potreben pomirit venili akcij Združenih narodov; Južni Vietnam pa se je znašel v vrtincu, ko se vojaške akcije prav lahko razširijo tudi na sosedine dežele. Takih in podobnih primerov bi lahko navedli še celo vrsto, govorili pa bi lahko tudi o zaostritvi rasizma v Južni Afriki, o preganjanju naprednih sil v Španiji, o nadaljnjih grožnjah proti Kubi ali celo o blaznih načrtih zahodnonemških militaristov, ki bi hoteli spremeniti srednjo Evropo v polje atomskih min. Dovolj je torej stvari, ki v letni bilanci povzročajo veliko skrbi. In vendar svet ob vstopu v novo leto le ni tako brezupen, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Čeprav je v letu 1964 eksplodirala tudi kitajska atomska bomba, se to leto glede nevarnosti jedrskih posikusov le bistveno razlikuje od prejšnjih, saj je že rodilo prve sadove moskovskega sporazuma; čeprav se morajo nekateri afriški narodi še vedno boriti za svobodo in neodvisnost, je boj proti zadnjim ostankom kolonializma zebelezil spet lepe uspehe; čeprav skrivajo odnosi med Vzhodom in Zahodom še dovolj eksploziva, je ugled in vpliv politike miroljubne koeksistence ponovno narasel. Ravno v tej zadnji ugotovitvi pa je tudi najbolj obetajoč aspekt, s katerim stopa svet v novo leto — uresničevanje politike miroljubnega sožitja iin enakopravnega sodelovanja ije najbolj zanesljiva pot do ohranitve in utrditve miru. oooooooooooooooooooooooooooooo 9 Važno o b v e s M I o I | TRADICIONALNI S SLOVENSKI PLES O bo v soboto, 16. januarja 1965 x v celovški Delavski zbornici O Več o fej največji družabni prire-x ditvi koroških Slovencev bomo ob-9 javili v prihodnji številki. O Slovenska prosvetna zveza ooooooooooooooooo<> da bi preprečila nadaljnje reševanje člena 7 državne pogodbe. Ne razumemo pa, kje ndki naj bi bila tišina okoli koroškega manjšinskega vprašanja. Mi smo se oglašali nenehno ob vsaki priložnosti, kjerkoli je šlo tudi za vprašanje manjšine. Pri tem smo v smislu svoje koncepcije manjšinske politike gledali v manjšinskem vprašanju predvsem del notranje politike države in je ob hrupnih dogodkih in drugih zamotanih problemih notranje politike v zadnjem letu bilo naše vprašanje vsekakor preglašeno, da je ostalo v zatišju. Zlasli ludi zaradi tega, ker glede reševanja manjšinskih vprašanj nismo pristaši glasnih detonacij bomb in razstreliva, kakor se to dogaja na Južnem Tirolskem in na Cipru, marveč smo zagovorniki sporazumnega in vzajemnega reševanja odprtih problemov. Pri tem pa nas dolgo zavlačevanje rešitve številnih odprtih vprašanj sili, da bomo v novem letu napravili inventuro trenutnega stanja po 10 letih veljavnosti državne pogodbe in svet glasno opozorili na nevzdržno stanje na številnih področjih našega narodnega življenja. Pri tem nam bo izhodišče slej ko prej »Spomenica koroških Slovencev", ki jo je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bistveno soustvarjala v svojem ustanovnem letu. Slej ko prej smo tudi mnenja, da je sodelovanje vseh koroških Slovencev v borbi za nacionalne pravice nujno patrelbno, vendar mora biti to sodelovanje iskreno in nesebično. Tu ne gre niti ne sme iti za organizacijske interese posamezne skupine, marveč za interese celokupnega naroda. To postavljamo tem laže, ker nam nikdar ni šlo za osebne položaje in personalne zadeve, marveč vedno samo za koristi naše narodne skupnosti. V kolikor so in bodo tem našim skupnim težnjam prišle nasproti tudi posamezne politične stranke, v toliko jih bomo podprli pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Koroški Slovenci imamo iz težke zgodovine izkušenj dovolj, da bomo znali razlikovati med dejanji in lepimi besedami — v vrstah naroda soseda in tudi v slovenskih vrstah! Dr. Franci ZvrlHer Papež Pavel VI. v svoji božični poslanici Papež Pavel VI. Je v tradicionalni božični poslanici pozval narode, naj napravijo konec rasizmu in nacionalizmu, kajti nacionalizem razcepijo narode, rasizem pa ustvarja sovražnosti med različnimi skupinami ljudstev. Hkrati je pozval države, naj se razorožijo ter o militarizmu dejal: Nujno nas vznemirja militarizem, ki ni več usmerjen v zakonito obrambo države ati v ohranitev miru na svetu, ampak se mu čedalje bolj hoče kopičiti orožje. To je proces, v katerem ljudje spreminjajo skupni strah v nehumano in nezanesljivo osnovo svetovnega miru. Zato naj bi vsaj deloma in postopoma začeli izkoriščati vojaške izdatke za humanitarne namene, ne samo v prid določenim zainteresiranim državam, ampak tucH v prid drugim, ki so v procesu razvoja alt ki jih tore revščina. Končno je pozval narode in države, naj odpravijo revščino in socialno neenakost na vsem svetu ter ponudil usluge v prizadevanjih za blagor ljudi in za svetovni mir. 2 — Štev 1 (1179) 1. jamuar 1965 Elektrarne so važen gospodarski faktor dežele Eno največjih koroških bogastev je električna energija, ki jo dajejo nase vode. Da je temu tako, sledi iz močnega porasta ponudbe električne energije, ki jo je sprožila gradnja elektrarn kot tudi iz tega, da so Avstrijske dravske elektrarne (ODK) že leta sem največji producent električne energije v Avstriji. S svojimi vodnimi elektrarnami, ki so jih po prevzemu elektrarn v Labotu in Zvabeku leta 1948 in po izpopolnitvi njihove zmogljivosti pričele graditi v območju Reijleck-Kreuzeck in v Kazazah, so leta 1963 dosegle letno zmogljivost, ki je večja od 1170 milijonov kilovatnih ur električne energije. Skupno z elektrarnami KELAG pa so koroške vodne elektrarne dale lani 1465 milijonov kilovatnih ur. Njihova ponudba električne energije se je s tem od leta 1950 povečala za blizu 470 °/o. Zmogljivost koroških voda pa s tem še zda-leka ni izčrpana. Če upoštevamo projekta ODK na Bistrici v Rožu in v območju doline Malte, s katerimi bi bila letna zmogljivost koroških elektrarn povečana za nadaljnjih 1300 milijonov kWh, in če gledamo še na nadaljnjih šest projektov elektrarn na Dravi po Rožu, ki lahko dajo letno nadaljnjih 1000 milijonov kWh ter na projekte elektrarn KELAG v deželi, potem vidimo, kakšno bogastvo še nosijo mimo nas koroške vode in kakšnega pomena je gradnja elektrarn za koroško in avstrijsko gospodarstvo. Te elektrarne je treba čim prej zgraditi, kajti potrošnja električne energije hitreje narašča, kot njena proizvodnja. Od leta 1950 se je povečala za 500 Vo, v zadnjih petih letih pa se je podvojila. Ker je proizvodnja električne energije s pomočjo vode najcenejša proizvodnja in ker le-te pričenja povsod primanjkovati, gradnja elektrarn ni le potrebna za nadaljnje kritje domačega povpraševanja, marveč zelo zanimiva tudi za eksport električne energije v sosedne dežele in države. Gradnja elektrarn je torej v deželi ena najboljših investicij današnjega časa. Z njo je mogoče gospodarstvo najbolj obogatiti. Za razvoj nadaljnjih industrij je električna energija najmanj tako važna kot gradnja cest in tovornih potov za razvoj lesnega gospodarstva in turizma. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo Pred kratkim so v Rimu podpisali italijansko-jugoslovsnski sporazum o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju med obema državama. Po tem sporazumu se obe državi obvezujeta, da bosta podpirali razvoj medsebojnega gospodarskega, tehničnega in industrijskega sodelovanja na področju industrije, rudarstva, gradbeništva, kmetijstva, prometnih zvez, turizma in na drugih področjih, na katerih imata vzajemne interese. Po sporazumu se bo sodelovanje zlasti razvijalo na ipodročju pripravljanja in projektiranja novih industrijskih naprav in obratov ter v širjenju in modernizaciji obstoječih; sodelovanja med gospodarskimi organizacijami pri modernizaciji in standardizaciji tehnoloških proizvodnih procesov ter pri dviganju produktivnosti dela; sodelovanja pri medsebojnem izkoriščanju razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, pri izkoriščanju naravnega bogastva in pri obdelovanju surovin; medsebojnega odstopanja in uporabljanja licenc ter tehnične dokumentacije; medsebojnega sodelovanja pri proučevanju tretjih trgov ter pri izvozu industrij- skih proizvodov; sodelovanja in dodeljevanja tehnične pomoči, zlasti kar zadeva vzajemno izmenjavanje strokovnega osebja. Na tej poti bo sestavljen poseben mešan odbor, katerega člane bosta imenovali vladi obeh držav. Njegova naloga bo, da proučuje nove možnosti sodelovanja in da usmerja razvoj gospodarskega, tehničnega in industrijskega sodelovanja. Poleg tega bo pripravljal poročila za nadaljnje oblike kooperacije. Medsebojno izročanje izdelkov se bo odvijalo v okviru določil italijan-sko-jugoslovanskih sporazumov. Sporazum je bil sklenjen za nedoločen čas z možnostjo odpovedi v roku šestih mesecev. Nadaljnja gospodarska rast v letu 1965 Avstrijsko gospodarstvo se nahaja v fazi silne gospodarske rasti. Produktivnost dela se je povsod vidno povečala, veliko podjetij dela z nadurami. Po dosedanjih ocenah se je v letu 1964 'realni narodni bruto-produkt povečal za 6 odstotkov. V tako ugodnem položaju avstrijsko gospodarstvo že ni bilo od leta 1960 naprej, ugotavlja institut za raziskovanje gospodarstva v svojem zadnjem poročilu, v katerem analizira avstrijsko konjunkturo koncem leta 1964 in ocenjuje .njen razvoj v letu 1965. Industrija je v tretjem četrtletju 1964 producirala dnevno za 8 °/o več blaga kot v drugem četrtletju. Popuščanje povpraševanja na domačem tržišču je bilo izravnano s povečanimi eksporti. Vsled tega je pričakovati, da bo pasiva v plačilni bilanci z 2 milijardama šilingov za polovico manjša, kot je bila v letu 1963. Po poročilu instituta bo gospodarstvo tudi letos zadovoljivo naraščalo. Kolikor je že sedaj mogoče oceniti bodoče tendence, bo letos realni narodni bruto-produkt verjetno na- rasel za nadaljnjih 5 odstotkov. Splošno ugodna konjunktura po svetu bo olajšala eksport avstrijskega blaga. Čeprav je .pričakovati, da bo gospodarska rast v območju OECD nekoliko popustila, je zelo verjetno, da se bodo letos eksporti povečali v enaki meri, kot so se v letu 1964, ko so realno narasli za 7,5 °/o. Tudi turizem obeta še nadalje ugoden razvoj, čeprav je na splošno opažati, da naraščanje števila nočitev popušča. Konjunkturo na domačem tržišču bodo relativno visoke investicije še naprej -pospeševale. Ker je industrija lani svoje kapacitete bolje izkoriščala in s tem povečala svoje dohodke, je pričakovati, da bo letos več investirala. Institut pričakuje, da se bo povpraševanje za industrijskim blagom povečalo za 6 do 7 odstotkov. Da bo ta razvoj podobno kot lani imel za posledico nadaljnje naraščanje cen, je dokaj razumljivo. To pa istočasno pomeni, da tudi letos ne bo prišlo do umiritve na področju cen in mezd, to toliko bolj, 'ker so se že lani škarje med najniajimi mezdami in efektivnimi zaslužki vedno bolj odpirale. Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze je tudi letos bogat, pester in zanimiv V zadnjih dneh je Slovenska prosvetna zveza razposlala krajevnim društvom letošnji knjižni dar — zbirko petih knjig, ki bodo gotovo deležne velikega zanimanja širom po naših krajih. Pri izbiri posameznih knjig je SPZ stremela za tem, da bi knjižni dar obsegal za vsak okus nekaj posebnega; ko si knjige ogledamo eno za drugo, bomo videli, da je izbor tokrat posebno dober in posrečen. Zato smo lahko prepričani, da bodo po knjigah segli mladi in stari bralci, saj bodo v njih našli mnogo lepega, zanimivega in poučnega branja za dolge zimske večere, ko je v toplo zakurjeni sobi tako prijetno in je knjiga še posebno dobrodošla. 2e v zadnji številki 'smo obljubili, da bomo tokrat bolj obširno poročali o letošnjem knjižnem daru SPZ. Opis hočemo začeli s knjigo, ki je gotovo najbolj zanimiva in domača, to je Koroški koledar 1965 s katerim Slovenska prosvetna zveza nadaljuje dolgoletno tradicijo. Kako se je koledar, ki ga SPZ izdaja že od leta 1948 dalje, pri naših ljudeh udomačil In priljubil, se je pokazalo zlasti lani, ko iz raznih vzrokov enkrat 'izjemoma ni izšel; mnogi so ga pogrešali in tožili, da jim manjka knjiga, ki so jo sicer vsako leto vedno spet vzeli v roke in listali po njeni pestri vsebini. Letos pa 'je SPZ premostila težave in nam spet posredovala koledar, ki bo navdušil z lepo opremo in zlasti z bogato vsebino, saj prinaša članke in spise z najrazličnejših področij. Leto 1965 je leto važnih obletnic, važnih v velikem mednarodnem merilu, važnih pa tudi za našo držovo in še posebej za nas koroške Slovence: pred dvajsetimi leti se je končala druga svetovna vojna, pred desetimi leti -pa je postala Avstrija dokončno svobodna s podpisom državne pogodbe, kolera v svojem sedmem členu vsebuje tudi določila v zaščito narodnih -manjšin. Tem obletnicam v koledarju ni posvečen le kratki članek .Leto 1965 leto važnih obletnic", marveč je objavljeno tudi besedilo člena 7 državne pogodbe ter ponatisnjena Spomenica koroških Slovencev avstrijski zvezni vladi -z dne 11. oktobra 1955, v kateri sta obe slovenski osred-nlji organizaciji podrobno izdelali predloge za pravično in dosledno izvajanje člena 7. Končno pa sodi v leto 1965 tudi dvajseta Obletnica povratka .slovenskih izseljencev in vseh ostalih Žrtev fašizma, ki so preživele nacistični pe- kel. Janko Ogris objavlja svoje .Spomine iz temnih dni", katerim so posvečene tudi pesmi Kristine Suler ter zapis iz Bele, v katerem opisuje Gašper težke preizkušnje Sejnove družine. Tudi mnogi drugi spisi, objavljeni v Koroškem koledarju, predstavljajo zanimive odlomke iz življenja in zgodovine našega ljudstva. Blaž Singer piše o tridesetletnem delu Slovenske kmečke zveze, dr. Julij Fe-laher se spominja slovenskega šolnika in narodnoprosvelnega delavca Gregorja So-merja ter lani umrlega rojaka prof. Antona Kovačiča, Ivan Grafenauer je prispeval spis o Urbanu Jarniku, Bogo Grafenauer pa o ustoličevanju koroških vojvod, medtem ko dr. Fr. Mišič obuja spomine na maturo na celovški gimnaziji pred šestdesetimi leti. Iz spominov dr. Josipa Šošla sledi novo poglavje, v 'katerem beremo o Slovenjem Plaj-berku in njegovi okolici ter o turški dobi in o dobi reformacije. Objavljenih pa je tudi nekaj prispevkov iz literarne zapuščine re-brškega Ožbeja — dr. Ožbolta llauniga, utrinki iz zgodovine selskega petja (H. V.), potopisni zapisi med Jepo in Dobračem (Ivan Miki) ter ob koncu še kratka sestavka o .strešanju" (Franci Rutar) In o važnem pomenu mlbka v prehrani človeka (Ančka Kokot). Da bo ta kratki opis letošnjega Koroškega koledarja -popoln, pa je treba omeniti še bogato zbirko objavljenih slik in ilustracij, ki sega od umetniško -izdelanega večbarvnega ovitka in koledarskih vinjet (delo znanega slovenskega slikarja Slavka Pengova) -mimo krasnih pokrajinskih motivov in dokumentarnih posnetkov iz nacistične dobe do novega slovenskega -Kulturnega doma v Trstu -In slavnostne otvoritve podjunske železnice, kjer je -zveznega preziden- -ta dr. Scharfa v svojem jeziku in s svojo pesmijo pordraviio tudi slovensko prebivalstvo Podjune. Med ostalimi knjigami, ki jih obsega letošnji knjižni dar, bi najprej omenili delo Slovenija in njeni kraji Izredno lepo in pestro knjigo je napisal znani slovenski strokovnjak France PLANINA, katerega poznamo že po knljigi .Jugoslavija", ki smo jo pred leti dobili s knjižno zbirko SPZ. Kakor pove že naslov knjige, gre za opis Slovenije in njenih posameznih preddo-v in krajev, torej za publikacijo, ki je posebno aktualna v današnjem času čedalje živahnejšega turizma in uspešno se razvijajočega maloobmejnega prometa. Avtor knjige je v zgoščeni, lahko razumljivi obliki nanizal osnovne podatke o zgodovinskem razvoju, pokrajinskih značilnostih, kulturnem življenju ter o turističnih privlačnostih sosedne dežele, -katero so mnogi doslej poznali le po njenih glavnih .atrakcijah”, kot so n. pr. Bled, Postojna itd., zdaj pa bodo odkrili, da je v Sloveniji še mnogo drugih krajev, ki so prav tako -vredni obiska. Poleg 256 strani besedila vsebuje knjiga še 32 strani slikovnih prilog v bakro-tisk-u, ki prikazujejo najbolj značilne krajevne in pokrajinske zanimivosti; končno pa ji je priložen tudi poseben zamljevid Slovenije z navedbo prometnih razmer. Tako nam bo knjiga lahko uspešno služila kot priročnik, ki nam bo posredoval potrebne podatke, kadar bomo naše izlete usmerili v Slovenijo. S področja leposlovja nam prinaša letošnji knjižni dar izvirno slovensko delo, zgodovinsko povest Iz iskre požar v kateri priljubljeni slovenski pisatelj France BEVK pripoveduje o tolminskih puntarjih, ,ki so se pred -dvesto in petdesetimi leti bojevali za pravice tlačanov in umrli ,na Travniku v Gorici". Pisatelj v tej povesti nadaljuje zgodbo puntarskega vaditelja Simna Golje, katerega smo spoznali že v povesti (Nadaljevanje na 4. strani| ISTANBUL. — V turških političnih krogih je opaziti precejšnjo ohladitev v odnosih do Amerike, ki jo je povzročilo zlasti ameriško zadržanje v vprašanju Cipra. Vplivni turški dnevnik .Aksam", katerega lastnik je član sedanje vlade, je objavil članek, v katerem poroča, da je komisija za proračun turškega parlamenta v proračunski razpravi zavzela kritično stališče do Amerike zaradi njene politike do ciprskega problema. .Amerika se je skušala vmešavati v notranje zadeve Turčije in njeno zunanjo politiko — je rečeno v omenjenem članku — kakor da bi bila Turčija ameriška kolonija." Ista komisija je v razpravi dala pobudo, po kateri naj bi nujno razpravljali o tem, da bi Turčija priznala LR Kitajsko, medtem ko naj bi bilateralne sporazume med Turčijo in Ameriko znova proučili. HELSINKI. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Mikojan je med svojim obiskom na Finskem odlikoval predsednika finske republike Urha Kekkonena z redom Lenina. Predsednik Urho Kekkonen je v intervjuju z dopisnikom moskovskih .Izvesiij” poudaril, da je .sovjetsko-finska meja dandanes zanesljiva meja miru in bo to nedvomno tudi za trajno ostala”. ŽENEVA. — Iz statističnih podatkov, ki so jih objavili v Ženevi, je razvidno, da je gospodarstvo sedmih članic EFTA bogatejše kakor gospodarstvo držav EGS. Povprečni dohodek na prebivalca v državah EFTA je po teh podatkih za 10 odstotkov višji kot v državah EGS. Med članicami EFTA in hkrati v Evropi je na prvem mestu Švedska; sledita ji Švica In Danska, ki sta prav tako članici EFTA, medtem ko je prva članica EGS — Zahodna Nemčija v evropskem merilu žele na četrtem mestu. TUBINGEN. — Zahodnonemško sodišče je obsodilo dva bivša nacistična stražarja v taborišču Stutthof blizu Gdanska, ker sta ubijala zapornike. Otto Haupt je bil obsojen na 12 let zapora zaradi .poskušenega umora” in ker je pomagal ubiti 220 zapornikov, Bern-hord LOdtke pa je bil obsojen na 6 let ječe in zapora, ker je ..pomagal ubiti" 91 zapornikov. LONDON. — Ena najveCjih britanskih bank .Midland Bank” je odobrila Sovjetski zvezi kredite za nakup kemične tovarne, katero bo dobavila tvrdka Brown. Stroški za nabavo tovarne bodo znašali okoli 10 milijonov funtov. KAIRO. — Prejšnji teden so v Združeni arabski republiki svečano proslavili dan zmage nad imperialisti, ki so pred leti napadli sueški kanal. HAVANA. — Kuba že teden dni obhaja šesto obletnico socialistične revolucije. Svoj višek bodo proslave dosegle jutri z veliko vojaško parado v Havani. BEOGRAD. — Grško-jugoslovanski komite za gospodarsko sodelovanje je svoje zasedanje v Beogradu zaključil s podpisom protokola o trgovinski izmenjavi med Grčijo in Jugoslavijo za leto 1965. Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 15 milijonov dolarjev za vsako stran. NEV/ YORK. — Med splošno razpravo na Generalni skupščini OZN je prišlo do bojkota nekaterih govornikov. Ko je na govorniški oder stopil predstavnik Portugalske, so delegati afriških, azijskih in mnogih evropskih držav zapustili dvorano in tako demonstrirali proti kolonialni politiki Portugalske. BONN. — Predstavnik zahodnonemške vlade von Hase je izjavil, da bo predsednik britanske vlade Harold Wiison prispel na obisk v Zahodno Nemčijo. KAiRO. — Predsednik Združene arabske republike Naser je ostro obsodil politiko predsednika kongoške vlade Combeja, katerega je imenoval agenta imperializma. Naser je dejal, da je prišel Čombc na oblast po želji Amerike in Belgije, tistih dveh držav, katerih nedavno vojaško vmešavanje v notranje zadeve Konga se v ničemer ne razlikuje od napada, ki so ga leta 1956 izvedli britanski in francoski imperialisti na Egipt. Hkrati je predsednik Naser poudaril, da Združena arabska republika podpira borbo kongoških upornikov, ki se borijo za osvoboditev svoje dežele. LJUBLJANA. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je Slovensko matico ob njenem stoletnem jubileju odlikoval z redom zasluge za narod z zlato zvezdo, Slovenska matica pa je na svojem jubilejnem občnem zboru izvolila predsednika Tila za častnega člana. Ob svoji 100-letnici je Slovenska matica podelila raznim predstavnikom oblasti, zaslužnim sodelavcem, članom upravnega odbora in prizadevnim poverjenikom slavnostno spomenico. HANOJ. — Vlada DR Vietnama je obtožila Ameriko, da planira razširitev vojne na celotno področje Indokine. Tozadevni protest je izročila predstavnikoma Velike Britanije in Sovjetske zveze, kateri sta leta 1954 predsedovali ženevski konferenci o Indo-kini. V svojem protestu vlada DR Vietnama poudarja, da ameriška vlada nadaljuje v Južnem Vietnamu .oboroženo agresijo proti ljudstvu le države” In da .oktivno planira razširitev vojne tudi na sosedne države”. BERLIN. — Komunistična partija Nemčije je pozvala vse miroljubne prebivalce Zahodne Nemčije, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi onemogočili načrte Bundeswehra o postavljanju atomskih min na ozemlju Zahodne Nemčije. .Ne more se dovoliti — je rečeno v tozadevnem pozivu — da bi se milijoni Nemcev žrtvovali za sebične interese in osvajalne cilje Zahodne Nemčije in ameriških imperialistov". SANTIAGO DE CHILE. — Čilska vloda bo zahtevala od kongresa ustavno reformo, da bi lahko Izvedla novo agrarno politiko, po kateri naj bi nad sto tisoč vaških družin dobilo zemljo. V sedanjem kongresu vloda sicer nima večine, je pa kljub temu izdelala in predložila zakonski osnutek, ki naj bi omogočil rozlastitev zasebnih veleposestev, kadar leta niso obdelana. NEW YORK. — Voditelji židovskih organizacij v Ameriki so obtožili zahodnonemško vlado, da se izogiblje moralni odgovornosti, ter noče podaljšati roka, do katerega zastorajo vojni zločini. Svojo obtožbo so Izrazili v pismu, ki so ga poslali zahodnonem-škemu zunanjemu ministru Schrbderju. BEOGRAD. — Predsednik Tito je z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem odlikoval mo4!arske glasilo v Vojvodini .Mogyar szo”, ki je slavilo 21-letnico izhajanja. 1. januar 1965 Štev. 1 (1179) — » Ob slovesu od starega in vstopu v novo leto: Leto 1964 v duhu sožitja in sodelovanja v deželi in na meji Leto 1964 je po naših krajih potekalo v pospešenem razvoju duha sožitja in sodelovanja prebivalstva obeh narodnosti. Prebivalstvo obeh narodnosti se je v letu, ki je ravnokar prešlo v preteklost, prizadevalo, da bi čim hitrorje premostilo posledice desetletij vsestranskega zapostavljanja naših krajev ter posledice desetletij nerazumevanja in nezaupanja, ki jih je zapostavljanje vedno znova netilo. Ha nekaterih področjih našega družbenega življenja je leto 1964 pokazalo razveseljive sadove teh prizadevanj. Po občinskih volitvah je v marsikateri občini in v marsikaterem občinskem svetu zavel prijeten veter tolerance in se je razvilo vzdušje, ki je pričelo iz strpnosti že preraščati v dragoceno spoznanje, da je ne giede na jezik, ki ga govorimo, treba vzeti nadaljnjo usodo in bodočnost naših vasi in občin skupno v roke, da je treba — podobno kot v širnem svetu — v naših neposrednih pogojih najti skupni jezik in da je treba z njim graditi boljši svet in življenje, kot smo ga živeli v preteklosti. Posebej razveseljivo pa je, da smo tudi v minulem letu lahko zabeležili nova znamenja razvoja dobrososedskega prijateljstva in sodelovanja na meji med prebivalstvom ter kulturnimi in športnimi skupinami, pa tudi med predstavniki občin to in onstran meje. Srečavati se hočemo kot ljudje in kot komunalni politiki Do take ocene razvoja po naših krajih in ■med našimi ljudmi v letu 1964 prihajam, ko zapisujem in opisujem razgovore, ki sem jih te dni imel z nekaterimi župani in predstav- niki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja po naših občinah o uspehih, skrbeh in problemih, ki so nam skupni ob slovesu od starega leta in na pragu novega leta 1965. njom prizadevanja za povečanje števila stalnih delovnih mest s pomočjo naselitve inovih podjetij in z gradnjo novih stanovanj z najemnino, ki bo socialno znosna. V to prizadevanje spada tudi gradnja primernih prometnih zvez v občini. Kulturni odnosi z občinami onstran meje so v razvoju in upom, da se bodo v bodoče še okrepili. Življenjske pravice Slovencev v občini priznavamo in skušamo doseči med ljudmi razumevanje in toleranco." PLIBERŠKI ŽUPAN KRISTAN: Skupno se trudimo za blagor vseh občanov Ustavil sem se v Pliberku ter poiskal župana Kristana in podžupana Mirka Kumra. Zapletli smo se v pogovor o problemih nove velike občine Pliberk, ki je nastala z združitvijo treh malih občin Blato, Libuče in Pliberk. Z združitvijo se nova občina ni le močno povečala, marveč se je znašla tudi pred kopico problemov, ki jih prej male občine niso mogle rešiti. Po občinskih volitvah je prišlo v tej občini do tesnejšega sodelovanja med predstavniki mestnega, večinoma nemškega prebivalstva in med predstavniki večinoma slovenskega ^podeželja. Ko smo govorili o vsem tem, je. župan Kristan podal naslednjo zaključno izjavo: Zelo me veseli, da se zanimate za naše probleme. V tem pogledu samo lahko povem, da se v naši občini sikupno trudimo za blagor vseh občanov. Posdbno ome- PODŽUPAN MIRKO KUMER: Glavna skrb blagor podeželskega prebivalstva v. "Kot kmečki slovenski zastopnik se v občini trudim zlasti za blagor slovenskega kmečkega prebivalstva. Tu je potrebno, da javna sredstva priskočijo na pomoč predvsem pri napeljavi cest, poti in elektrike do vsakega doma. Tudi do gorjanca naj bi po napravljeni poti lahko vozil tovornjak in poslednja gorska kmetija naj se priključi na električno omrežje. V živinoreji ima občina dolžnost, da skrbi za dobre plemenjake. Tu smo dosegli ze lepe uspehe pri govedih in tudi v prašičereji. Za uničevanje plevela in škodljivcev na polju je občina nabavila že več motornih škropilnic, katerih se kmetje pridno poslužujejo. Tudi skupni stroji se v občini že uporabljajo 'n občina s svojimi sredstvi take skupnosti podpira. Od občinskih uslužbencev zahtevamo, da so napram kmečkemu prebivalstvu vljudni in da mu gredo na roko. Vodovodi, kr se sedaj s pomočjo javnih stredstev na ve-■‘k° gradijo, pomagajo, da se dviga življenjski standard na našem podeželju. V kulturnem oziru zahtevamo, da občina tudi slovenska Prosvetna društva podpira iz občinskih sredstev in da pridejo v občinsko knjižnico tudi slovenske knjige.« Pliberškemu primeru precej podoben je pri- 2UPAN IN DEŽELNI POSLANEC LUBAS: Spadamo skupaj, med nami ni razlik vsak ekstremizem, ker smo mnenja, da nas ekstremizem samo lahko razdvaja, ne pa združuje." OBČINSKI SVETNIK MIHEJ KUHAR: „V tem pogledu lahko rečem, da se skupno veselimo, da je prišlo med občino Kranj in novo občino Železna Kapla-Bela do teh kontaktov. Julija tega leta je prišlo do prvega obiska naših občinskih predstavnikov v Kranju, kjer smo bili od predsednika občinske skupščine Kranja, Martina Košir-j a prisrčno sprejeti in od koder smo se vrnili z najlepišimi Vtisi. Do p roti obisk a predstavnikov iz Kranja v Železni Kapli je prišlo 25. in 26. septembra. Lahko povem, da je ob zaključku obiska predsednik Košir naše prizadevanje in naše delo na komunalnem in kulturnoprosvetnem področju zelo pohvalil. Načelno pa sem mišljenja, da je samo v korist zbliževanja med narodi, če iščemo asebniih kontaktov z našim sosedom na meji, lahko tudi rečem z bratskim narodom, ker nas pravzaprav loči le nepomembna meja. Naša občina se je že bavila z vprašanjem nadaljnje kulturne izmenjave s Kranjem. Pri tem mislimo, da bomo v naš prihodnji koledar prireditev vključili tudi prireditve iz Kranja in njihova gostovanja pri nas. Posebej moram pripomniti, da se ravno inozemski turisti, zlasti Nemci, tega zelo veselijo. Tudi v gospodarskem pogledu so ti kontakti koristni. Tetko bomo skupno z občino Kranj poskusili, da zopet odpremo staro tranzitno pot med Jezerskim in med Karta- Ob otvoritvi Podjunske želeinicc dne 10. 10. 1964 so tudi v Dobu pri Pliberku slavnostno sprejeli driav-nega prezidenla. Namestnik župana mesta Pliberk Mirko Kumer, pd. Crčej z Blato je pozdravil predsednika republike v domačem slovenskem jeziku In svoj pozdrav končal z vzkliki, ki jih je ponovilo iudl zbrano občinstva: Veliki državnik dr. Adolf Scharf naj živil Vsem državijonom enako pravična domovina Avstrija naj živil Naj živila mir in bratstvo med narodil Zvezni predsednik se je za prisrčni sprejem zahvalil s slovenskimi besedami: Hvala lepal mer nove občine Železna Kapjla-Bela, ki je nastala z združitvijo dveh občin, od katerih je bila vsaka gospodarsko zelo šibka, namreč male tržne občine Železna Kapla z obsežno gorsko občino Bela. S to združitvijo je postala občina gospodarsko močnejša, po volitvah marca 1964 pa je prišlo v njenem odboru do zelo lepega sodelovanja predstavnikov obeh narodnosti. »'Pri nos sodelovanje ni več vprašanje, ker mislim, da spadamo Vsi skupaj in ker zarodi tega med nami rvi več razlik. Mi odlično sodelujemo. V tem koreninijo tudi uspehi, ki smo jih dosegli v preteklosti. Slej ko prej sem mnenja, da jezik in govorica v tem sodelovanju ne igrata nobene vloge. Veseli moramo biti, da govorimo tukaj Slovenci in mi, ki nas imenujejo Nemce, oba jezika. Vsak posameznik mora biti ponosen, če govori več jezikov. Mi smo seveda skupno Avstrijci, spoštujemo avstrijsko narodnost in naša zastava |e rdeče-belo-tdeča. Dokaz tega, da dobro sodelujemo, je bil 20. december tega leta, ko smo skupno slavili naše sedemdesetletnike in sicer talko, da so nastopajoči govorili in peli v slovenskem in nemškem je-*iku. Kot župan sem mnenja, da je treba vsa kulturna prizadevantja, tako prizadevanja Slovenskega prosvetnega društva ‘kot ona n©mikega kulturnega društva z naše strani Podpreti. Živimo v demokraciji, zato spoštujemo človeka. V središču vsake naše od-očitve sloji človek. Skupno pa odklanjamo Dosedanja prizadevanja pot k nadaljnjemu sožitju »Obdobje direktnega sodelovanja predstavnikov obeh narodnosti v občini je seveda šele kratko. Skupno sedimo v občinski hiši šele tričetrt leta. Toda prvi uspehi so že tukaj. Letos poleti je na občinskem slavju v gostilni Prunar sodeloval tudi naš zbor, na dan počastitve naših sedemdesetletnikov pa je prvič v krajevni zgodovini nastopal naš zbor vzporedno s kapelškim nemškim zborom in godbo na pihala. Na tej prireditvi je sodeloval tudi otroški zbor s petjem in recitacijami v obeh jezikih. Tako lahko ugotovimo, da so s temi prvimi nastavki za skupna kulturna prizadevanja že nakazana pota za nadaljnje sožitje obeh narodnosti v skupni občini.« Nova občima Železna Kapla-Bela im njeni predstavniki so letos navezali prve kontakte za razvoj prijateljskega sodelovanja na meji s sosedino dbčino Kranj. Župan občine Železna Kapla-Bela je v pogledu na te kontakte dejal naslednje: mi, ki vodi čez jugoslovansko ozemlje, in da jo izgradimo. Mi hočemo — to bodi še enkrat poudarjeno — še zboljšati te osebne kontakte in kontakte, ki zbližujejo in združujejo narode, zboljšati tako, da se bomo srečavali kot ljudje in kot komunalni politiki." Občinski svetnik Mihej Kuhar pa je pripomnil: »Mi imamo tukaj Slovensko prosvetno društvo »Zarja«, ki obstoja že 50 let. V tem društvu deluje pevski zbor, ki je s svojimi koncerti doma v Kapli, po Koroškem in po Sloveniji imel že lepe uspehe. Tako smo že navezali stike s Tržičem, Kamnikom, Mariborom, Celjem in Kranjem. Naše obiske so v izmenjavi vračali razni ansambli, kakor igralska skupina z Jezerskega, zbor »France Prešeren« iz Kranja in drugi. Zato prav toplo pozdravljamo, da je prišlo letos do medsebojnega uradnega obiska med občinama Kranj in Železna Kapla-Bela. Želimo, da pride sedaj po prvih uradnih obiskih tudi do rednega uradnega izmenjavanja na področju kulture v okviru teh dveh občin sosedov.« Iz tega vidimo, da je leto 1964 po dvojezičnih občinah na Koroškem potekalo v duhu nadaljnjega razvoja in utrjevanja dobrososedskih odnosov med občinami v obmejnem pasu vzdolž avsrrijsko-jugoslovanslke meje. Pionirsko delo na tem področju sta opravili občini Borovlje in Tržič, ki sta s prijateljskimi stiki začeli že takoj leta 1961, ko je stopil v veljavo sporazum o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Kako se ti stiki in sodelovanje med Borovljami in Tržičem razvijajo, pa sta pojasnila župan mestne občine Borovlje Sorgo in predsednik mesene organizacije Socialistične stranke Avstrije v Borovljah podžupan Richter. ŽUPAN SORGO: Šport, glasba in petje so najboljši posredniki »Najprej je bilo za nas važno, da smo ustvarili in utrdili osebne odnose, kajti zaupanje je elementaren predpogoj, da tudi o kočljivih problemih govorimo z vso odkritostjo. Te osebne odnose smo ustvarili in s tem je bila odprta pot za razgovore vsake vrste. Komunalni problemi obeh sosednih mest, Borovelj in Tržiča, so Skoraj isti. Gradnja in vzdrževanje cest, pomanjkanje šolskih prostorov rn stanovanj naletimo tu in tam, le načini, kako te probleme odpravimo, niso isti, predvsem ne v pogledu na možnosti financiranja, ki se od naših vidno razlikujejo. Prišel sem do spoznanja, da je financiranje različnih del v občini Tržič znatno lažje, kot je pri nas. Vidne uspehe prijateljskih odnosov med nami lahko zabeležimo na športnem in kulturnem sdktorlju. Mi imamo občutek, da so naši športniki na drugi strani meje priljubljeni gostje, zadnji obisk godbe na pihala iz Tržiča v Borovljah pa je bil tudi popoln uspeh. Medsebojne obiske kulturnih Skupin obeh mest smo v zadnjem času še intenzivirali in se sedaj kažejo vidna znamenja, da bomo po tej poti najprej in najlažje prišli do najtesnejših prijateljskih odnosov. Šport, glasba in petje so najboljša sredstva, da odpremo srca ljudi, in če se bodo ta srca enkrat našla, ne bo v naših glavah več prostora za sum in pristranost.” PODŽUPAN RICHTER: Poglobimo prijateljske vezi čez Karavanke »Tesnejši odnosi na političnem, sindikalnem •in kulturnem področju, ki sta jih občini Tržič in Borovlje oz. njeni mandatarji navezali leta 1961, so se po mojem prepričanju razvili v prid obeh. K stališču našega deželnega glavarja Ferdinanda W eden i ga se kot predsednik socialistične stranke v Borovljah v celoti in v polni meri priznam. Moje simpatije pa veljajo tudi vsemu slovenskemu ljudstvu, s katerim smo bivši Staroavstrijci nemškega jezika skupno doživljali vzpon delavskega razreda, skozi stoletja delili veselje in trpljenje in se pozneje skupno bordi proti barbarstvu fašizma in doprinašali skupne žrtve. Trudil se bom, da bom lahko še naprej pomagal k poglobitvi prijateljskih stikov med narodoma to-in onstran Karavank. Naši kraji so še vedno gospodarsko, socialno in kulturno zaostali, še vedno sodijo med premalo razvita ozemlja naše države. V zadnjih desetletjih se je iz njih odselilo na tisoče ljudi, ki so se tu rodili, ki imajo sicer tu svoj rodni dom, ki pa po naših krajih izven kmetijstva niso našli zaposlitve, ker je manjkalo industrije in potrebnih komunikacij za njen nastanek in razvoj. Manjkalo pa je tudi vzdušja za razumevanje potreb in teženj slovenskega prebivalstva po udeležbi na skupno ustvarjenih dobrinah. Sedaj kaže, da se stvari obračajo na bolje. Odkar je naše ozemlje — Južna Koroška — označeno za ozemlje, katerega razvoj je treba pospešiti s primernimi gospodarskimi ukrepi, z zboljšanjem cest in prometnih zvez, z naselitvijo industrije in z zboljšanjem pogojev za razvoj turizma in podobnimi ukrepi za socialni in kulturni napredek, dobivajo tudi naše občine zdrave] še Impulze za svojo komunalno dejavnost in za rboljšanje življenjskih pogojev svojega prebivalstva. Ta razvoj je sicer počasen in težaven. Desetletja zapostavljanja in zaostalosti pač ni mogoče odpraviti v nekaj letih. Tudi problemi dvojezičnega ozemlja z dosedanjim] ukrepi in dosedanjim razvojem še zdaleka niso rešeni. Vendar vidimo v razvoju zadnjih let, zlasti pa v razvoju leta 1964, dobro pot za nadaljnje uspešno reševanje teh problemov, pot skupnega jezika pri reševanju obstoječih problemov naših krojev In na-*,h ‘Ml- Blaž Singer 4 _ Stsv 1 (1179) 1. januar 1965 Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze (Nadaljevanje z 2. strani) .Iskra pod pepelom' (pred leti nam jo je posredovala SPZ s svojo knjižno zbirko), ter do konca razpreda potek in tragični zaključek upora tolminskih tlačanov proti krivicam gosposke. Pravzaprav je pisatelj svojo povest namenil mladini — .napisal sem to zgodbo za mlade bralce; ne za najmlajše, marveč za tiste, ki bodo lahko s pridom sledili dogodkom’ — vendar bo pritegnilo zonimanlje tudi starejših bralcev, saj je napisana dovolj dramatično in v tistem preprostem jeziku, ki odlikuje tudi druge ljudske povesti Franceta Bevka. Znani slovenski umetnik Tone Kralj je knjigo opremil s številnimi celostranskimi ilustracijami. Druga leposlovna knjiga letošnje zbirke nas seznanja s sodobno sovjetsko književnostjo. Povest V rodnem mestu nas povede v čase ob koncu druge svetovne vojne. Pisatelj Viktor NEKRASOV opisuje usodo bivših borcev, predvsem invalidov, ki se znajdejo v civilnem življenja brez po- Spet lep uspeh našega športnika član zahomškega športnega društva Janko Zwitter, ki se je v zadnjih letih že pogosto z velikim uspehom postavil na raznih domačih in tudi mednarodnih prireditvah smučarskih skokov, je .zbirko” svojih zmag znova povečal na Štefanovo v Bačah, kjer se Je udeležil tradicionalne prireditve. Na tamkajšnji skakalnici se je pomerilo skupno 21 tekmovalcev Iz raznih krajev Koroške, najboljši med njimi pa je bil Janko Zwitter, ki je dosegel z 39,5 m najdaljši skok dneva ter prejel najvišjo oceno 211 točk. Prav tako Iz Zohomca je tudi Hanzi Schnabi, ki je zmagal v mladinski skupini I. klica, brez pravih ciljev in se morajo vsak po svoje boriti, da najdejo nov smisel, novo mesto v družbi. Nakazani so medsebojni odnosi družbe, v kateri se srečujejo ljudje, ki so preživeli leta nemške Okupacije, z ljudmi, ki so se vrnili z bojišča. V prvih časih tega .srečanja’ prihaja do raznih spopadov, ki jih je pisatelj zabeležil v zložnem kroničnem stilu. Delo je v slovenščino prevedla Vera Brnčič. Naslednja in hkrati zadnja knjiga letošnje zbirke pa nas popelje v poseben svet, to je svet glasbe. V svojem delu Pogled v glasbeno umetnost nam priznani slovenski muzikolog Ciril CVETKO približuje tisto zvrst umetnosti, ki je v življenju človeka že od nekdaj igrala zelo pomembno vlogo. Na poljuden, splošno razumljiv način pripoveduje o posameznih glasbenih oblikah, o glasbenih izraznih sredstvih, o programski in absolutni glasbi, o vedri glasbi, o sodobnih smereh, o razvoju slovenSke glasbe in o vzgojni vrednosti glasbe. Njegovo pripovedovanje ni suhoparno in učenjaško, marveč živo in privlačno, vendar pa podkrepljeno s številnimi zgodovinskimi Viri ter nam odkriva vsestranske zanimivosti glasbe, ki je bila od nekdaj .sanja človeštva, sanja o stetlobi, svobodi in vedri moči". Poleg vinjet Vladimira Lakoviča krasi knijigo tudi 16 strani slikovnih prilog, na katerih so upodobljeni stari dokumenti in slavni predstavniki glasbene umetnosti. Celotna zbirka petih knjig stane sa- $ mo 30 šilingov in jo dobite pri krajev- ♦ nih prosvetnih društvih ali v knjigarni $ .Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. t Knjižni dar SPZ spada v vsako hišo In X družino, zato ne zamudite priložnosti ♦ in pravočasno oskrbite zase in za svoje J res lepo in dragoceno darilo! | Velika neurja po svetu Mnoge kraje sveta so zajela huda neurja, ki so terjala itudi veliko število človeških življenj, predvsem pa so povzročila ogromno materialno Škodo, katere višina doslej sploh Še ni znana. Veilika povodenj je preplavila južne pokrajine Indije, kjer je utonilo več sto Ljudi. Prizadeti kraji so bili popolnoma odrezani od ostalega sveta, talko da težko preizkušenemu prebivalstvu niti niso mogli na pomoč. Najbolj je ibilo ogroženo .področje Dhanushkodija, medtem 'ko ije otok Rameswaratm zajel ciklon s hudimi nalivi. Po dosedanjih cenitvah je samo na tem otoku zgubilo življenje okoli 500 ljudi, materialno škodo pa po prvih cenitvah navajajo s 150 milijoni dolarjev. Ciklon je divjal tudi nad vzhodnimi obalami Cejlona, od koder prav talko poročajo o mnogih človeških žrtvah. Točnih poročil doslej iz teh krajev še ni, po objavljenih vesteh raznih agencij, ki pa si med seboj močno nasprotujejo, pa je izgubilo življenje okoli 2000 ljudi. Kakih 500 ribičev je utonilo v morju na področju Jaffna v 'severnem delu otoka, kakih 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Po neuradnih cenitvah znaša materialna škoda na naseljih, obdelani zemlji, mostovih in cestah okrog 40 milijonov dolarjev, vendar je pričakovati, da bo dokončna škoda še znatno večja Neurje pa je zajelo tudi zahodne dele Združenih držav Amerike. V Kaliforniji, Oregonu, Idahu in Nevadi so večdnevni nepretrgani nalivi povzročili, da so vode močno narasle in ogrozile mnoga naselja. Nad 30.000 družin v teh deželah je moralo božične praznike preživeti izven svojih domov, katere je zalila voda. V Kaliforniji je narasla voda zahtevala večje število človeških žrtev, več tisoč Ljudi pa so morali evakuirati iz ogroženih krajev, v ka- V letu se posebno priporoča PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA bratje Rutar & Co. DOBRLA VAS - EBERNDORF cerih so poplave povzročile veliko materialno škodo, ki 'jo cenijo na več milijonov dolarjev. Prav tako je bil ukinjen ves promet, kajti narasla voda je preplavila mostove, ceste in železniške proge, hkrati pa poškodovala tudi električno in telefonsko omrežje. Televizija AVSTRIJA Sobola, 2. 1.: 17.00 Mladinski film — 17.20 Za družino — 18.33 Kaj vidimo novega? — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Lepega dno, komedija — 21.25 Barry Sisfers — 21.55 2ena v krznu. Nedelja, 3. 1.: 17.00 Za otroke — 17.30 Svet mladine — 18.00 Črna dekleta v uniformi — 19.00 Sedem dni dogodkov — 19.25 Gotovo vas bo zanimala — 19.30 V gosteh pri Paulu Angererju — 20.00 Poročila in športni komentar — 20.15 .Eva", opereta Franza Leharja — 21.50 Razgovori, nato poročila. Ponedeljek, 4. 1.: 18.30 Poročila — 18.33 Aktuolni šport — 19.00 Svetli trenutki — 19.30 Cas v sliki — 20.00 .Trije partnerji", kriminalni film — 20.50 Športno omizje — 21.00 Cas v sliki. Torek, J. 1.: 10.30 Mednarodne smučorske tekme v Grindelvvoldu — 18.30 Poročila — 18.33 Moja žena Suzana — 19.00 Iz dnevnika psa — 19.30 Cas v sliki — 20.00 .14. julij", filmska komedija — 21.25 Mednarodne smučarske fekme v Grindelwa1du — 21.45 Cas v sliki. Sreda, 6. 1.: 12.00 Mednarodne smučarske tekme v Grindelwaldu — 17.00 Pavliha — 17.40 Za otroke — 18.50 Pastirska igra — 19.25 Zlati zvok — 20.00 Poročila — 20.15 .Skrivna poroka", komična opera — 22.30 Mednarodne smučarske fekme v Grindelwoldu — 23.00 Poročila. četrtek, 7. t.: Šolska oddaja — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj ongleščlne — 19.00 Športni kaleidoskop — 20.00 .In »o pred poroko", veseloigra — 21.55 Cas v sliki. Petek, 8. 1.: 11.00 .Trije partnerji", kriminalni film — 11.50 Športno omizje — 13.00 Mednorodne smučorske tekme v Grindelwaldu — 18.30 Poročila — 18.33 Novo za ženo — 9.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.05 Kvartet — 21.25 Kaj mislile vi o tem? — 22.15 Mednarodno smučarsko tekme v Grin-delwaldu — 22.35 Cas v sliki. JUGOSLAVIJA Nedelja, J. 1.: 9.30 Gozdni čuvaji — 10.00 Kmetijska oddaja — 17.45 Neapelj proti vsem — 19.00 Svetnik — 21.00 Da oli ne? — 22.30 Poročila. Ponedeljek, 4. 1.: 16.40 Ruščina — 17.40 Francozi pri nos doma — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Halo, tukaj Veselovi — 19,15 Tedenski iportni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbena oddaja — 20.40 Čarobna noč, dromo — 21.40 Nai teleobjektiv. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45. 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 2. 1.: 8.05 Domači vrt — 8.15 Jutranji koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla — 16.00 Crv vesti — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Veseli delopust z glasbo — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 3. 1.: 8.05 Kmetijska oddoja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Popevke od včeraj in danes — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Veselo in zabavno — 20.10 Radijska igra — 21.15 Večerna oddaja. Ponedeljek, 4. 1.: 8.00 Pisemstvo domovine — 8.15 Komorni koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 8.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Lovska ura — 21.15 Operetni koncert. Torek, 5. 1.: 8.00 Zveneč jutronji pozdrav — 8.15 Orkestralni koncert — 15.30 Zima že prihaja — 15.45 Iz 17.40 2enska oddaja — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor, snemanje — 21.00 Iz zgodovine lutkovnih gledališč. Petek, 8. 1.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski kompionisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Veselo in zabavno — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 .Dunajski meščani", veseloigra — 21.25 Parada popevk. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 2. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 3. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 4. 1,: 14.15 Poročila, objave, vreme — Za našo vas — 10 minut za športnike — 18.00 Dober večer, otroci. Torek, 5. 1.: 14.15 Poročila, objave, vreme — Ljudski, koledar. Sreda, 6. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — Kar želite, zaigramo. četrtek, 7. 1.: 14.15 Poročila, objave, vreme — Odrsko ogledalo. Petek, 8. 1.: 14.15 Poročila, objave, vreme — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Domače pesmi in viže — Mala davčna abeceda. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 •— 202 ne UKV frekvence 88.5 — »2,9 — »4,1 — »0.5 — 97.* MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00» 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. RADIO PROGRAM kulturne dejavnosti dežele — 18.25 Ce mene vprašate — 20-15 .Morja in ljubezni valovi". Sreda, 6. 1.: 7.00 Jutranji koncert — 8.15 .Trije kralji in ena zvezda" — 9.05 Dobro zabavo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.40 .Zvezda modrih" — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroška ura — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 19.45 Plesna glasba — 20.10 .Govorica cvetlic", četrtek, 7. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Maria Steurer — 16.55 Kulturne vesti — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 In ljudje so tako prijetni — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 8. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8*15 Glasba Roberta Schumanna — 12.55 Mednarodne smučarske tekme v Grindelwaldu — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 20j15 Smešnica in njen ljubitelj — 21.00 Orkestralni koncert. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pe-itro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. 5obota, 2. 1.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.15 Kabaret — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 18.10 V službi modernega pesništva — 8.30 Sest sto let dunajske univerze — 19.10 Oddoja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada — 22.20 Solistična ura. Nedelja, 3. 1.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena pestrost — 11.00 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Temza-Donava — 16.25 Glasba z vsega sveta — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 22.20 Večerna serenada. Ponedeljek, 4. 1.: 6.05 Premislite prosimo somi — 8.10 Prosimo, prov prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Orotorij. Torek, 5. 1.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glosba na tekočem traku — 9.00 Komorna glasba — 10.00 Evropski koncert — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Veliki znanstveni dosežki leta 1964 — 15.30 Zabovni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17*15 Znanje za vse — 17.50 Esperonto — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Mednarodne smučarske tekme v Grindelwoldu — 20.45 Operetni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 6. 1.: 7.05 Zimske melodije — 8.05 Samo denar — 9.00 Enrico Caruso, portret pevca — 10.00 Glasbena pestrost — 11.00 Dunajski simfoniki — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 .Bagdadski brivec", komična opera — 17.30 Veselo petje, veselo igranje — 19.20 Literorni portret — 20.30 Johann Strauss in njegovo stoletje — 23.15 Mednarodni festival lahke glasbe Četrtek, 7. 1.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrv — 13.30 Neznani Čajkovski — 14j15 Pomembni orkestri — 14.35 Uči se smejati, ne da bi jokal — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.00 Reportaža iz Laponske — 16.30 Koncertna ura — Torek, 5. 1.: 20.00 Poročila — 20*15 Slolom za ženske v Grindelwaldu — 22.15 Poročila. Sreda, 6. 1.: 17.00 Učimo se angleščine — 17.40 Film za otroke — 18.00 Slike sveta — 18.25 Obzornik — 18.45 S kamero po Aziji — 19.15 Opera skozi stoletja — 19.45 Cikcak — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.40 Kulturna tribuna. Četrtek, 7. I.s 11.00 Francozi pri nas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Angleščina — 17.40 Mendov spored — 18.25 Obzornik — 18.45 Reportoža — 19.45 Četrti četrtek — 20.30 Narodna glasba — 20.40 Ekron na ekranu. Petek, 8. 1.: 17*10 Učimo se angleščine — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — 18.25 Obzornik — 18.45 Tribuna — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Akcija — 20.30 Veličastni Ambersonovi, tilm. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobola, 2. 1.: 8.40 Provljica o palčici — 9.05 Novoletni običaji pri nas — 10.00 Z javnih prireditev zabavne glasbe — 11.00 Šport v letu 1964 — 12.00 Voščila — 14.00 Luiza, opera — 15.05 Ljubljanski jazz ansambeJ — 16.00 Gostje koncertanti — 17.05 Literarna oddaja — 18.00 Srečanje s šansami — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Za vsakogar nekaj — 22j10 Za naše izseljence. Nedelja, 3. 1.: 8.00 Dva in dva je sedem, mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljsko reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Na kmečki peči — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Majhen nedeljski operni koncert — 17.30 General Frederic, radijska igra — 20.00 Orfej in Evridika — 21.20 Melodije ob kaminu. Ponedeljek, 4. 1.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice^ — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 S poti po Rusiji — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Jakoba Aljaža in Frana Gerbiča — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Družba in čas — 20.40 Simfonični koncert — 22.10 Melodije za lahko noč. Torek, 5. 1.: 8.05 Ansambel Dobri znanci in trio Jožeta Krežeta — 9.25 Prizor iz opere Mefistofeles — 12.1 S Harmonikarski orkester — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Beg, radijska igra — 21.11 Serenadni večer. Sreda, 6. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pison svet pravljic in zgodb — 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Slovenske narodne — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki — 18.45 Naš razgovor — 20.20 Tisoč in ena noč, opereta — 22.10 Godala in zabavni zbori. čelrtek, 7. 1.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.25 Glasbeni vedež — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Mati opoldanski koncert — 14.05 Naši pevci v slovenskih operah — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede — 22.10 S popevkami po svetu. Petek, 8. 1.: 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Iz Wag-nerjove opere Lohengrin — 14.05 Krolj Matjaž se zabave — 15.30 Pod vročim španskim soncem — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Iz skupščine — 20.30 Tedenski zunanjepolitični progled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelja jazza. RADIO TRST Slovenske oddaje Sobota, 2. 1.: 12.15 Okno v svet — 15.00 Za avtomobiliste — 15.30 Modež na soncu, drama — 18.00 Novele in črtice — 19.00 Slovenski moderni samospevi — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Vabilo na ples. Nedelja, 3. 1.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Krikec In pikec, mladinska igra — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.00 Znani pevci — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vabilo na ples. Ponedeljek, 4. 1.: 11.45 Italijanski okvarel — 18.00 Znonstveni leksikon — 18.30 Solistični Instrumenti med 17. in 19. stoletjem — 19.15 Ploščo za vas — 20.35 Italijanka v Alžiru, opera. Torek, 5. 1.: 12;15 Pomenek s poslušalkami — 18.0C Italijonščina po radiu — 19.30 Pisani balončki — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja. Sreda, 6. 1.: 8.30 Praznična matineja — 11.30 Sveti trije kralji, mladinska radijska igra — 13.30 Prijetna srečanja — 20.30 Simfonični koncert. Četrtek, 7. 1.: 12.15 V Trstu pred 100 leti — »7.20 tr olbuma lahke glasbe — 18.00 Italijanščina po rodlu — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 20.35 Več kot bron in cimbole, drama. Petek, 8. 1.: 12.15 Pomenek s poslušolkami — 18.00 Bilo je nekoč — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Gospodarstvo in delo. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organlzo-cij na Koroškem; glovni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tlsko Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.