Neenakomerna obremenitev z obveznostmi
V 1. 1954 so bili sknpni do-hodkl obrtnikov ža okrog 58% večji kakor v 1. 1952 (hkrati se je število prddtiktivnih delav-cev v obrtništvu povefalo za 18,5%). Na ta porast dohodkov so predvsem vplivali naslednji činilelji: podražitev obrinib uslug Ln prvizvodov, porast števila obrlnih gospodarskih organizacij in produktivnega osebja.
Obveznosti obeh vrst obrtni-!¦¦'" "n jinašale v 1. 1952 8% njihovih dohodkov, v 1. 1953 pa 11%. (Za 1. 1954 nimamo po-datkov.) Povečane obveznosti obrtnikov pa ne pomenijo, da so bili njihovi dohodki v vsa-kem primem zadosti obdavčeni, nasprotno, v mnogih krajih st> |).i»;>uii obrtniki kljub znatne-mu povečanju njihovih dohod-kov necnakomemo in nezado-gtno obdavčeni.
Glcde »bvcznostl do sknpno-sti s« privatnikj v znatno ugod-nejšem položafu kakor pa druž-bene »brtne dalavnice. To pa na
prvera mestu za.tcgadelj, ker privatnj obrtniki ob ponian.ika-nju družbene kontrole lahkp prikrivajo svoje dejanske do-bodke in s tcm zmanjšujejo davčno osnovo. Opazili so, da so davčne csnove privatnih obrtnikov znatuo nižje, kakor pa bi morala bitd njihova de-janska višina, a vsekakor so nižje od dohodkov ustrczajočih družbenib obrinih delavnic.
Razen tega pa tudi davčne stopnje na dohodek v nekaterib primerih ncenakomerno obre-menjujejo »brtnike, pri čemer so privatiU obrtniki, ki itnajo vi-šje dohodke, v znatno ugod-nejšem položaju kakor tisti, kl imajo manjše dohodke. Po drn-gi strani pa so davčne stopnja za privatne obrtnike, kl imajo večje dohodke blažje od inštru-mentov plana, kl se uporablja-jo za nstrezajoče dohodke druž-benega obrtnišiva. Tako imajo privatni obrtnilti x višjimi do-hodki ngodnejši položaj kakor pa  družbeni  sektor  obrtnlštva.