248
Novice.
—   Krst v cesarski hiši.    V  nedeljo   je  bil v Pulju k! sen novorojeni sin nadvojvode Karola Štefana. Krstil je škof poreški dr. Flapp. Krstni boter je bil kot zastopnik sv. Očeta nadvojvoda Albreeht Salvator. Novorojenec je dobil imena Lev, Kari, Marija, Ciril in Metod.
—   Odlikovanje. Cesar je odlikoval načelnika kranjskega okrajnega cestnega odbora gosp. Jožefa Kržiča iz Trboj z zlatim zaslužnim križcem s krono.
v
—   Osobna vest. C. g. Janez Hladnik farni upravitelj v Rovtah nad Logatcem premeščen je za farnega vikarja v črni vrh nad Idrijo.
—   Laskavo zahvalo poslal je dež predse Jnik v p. prebl. gosp. baron Andrej Vinkler „Matici Slovenski", ker ga je imenovala častnim članom in mu izročila dotično diplomo.
—   Slavnost blagoslovljenja brizgalne novoustanovljenega gasilnega društva v Delu pri Ljubljani se bode vršila v nedeljo dne 23. t.  m.
v
—   Štipendije za učiteljski tečaj za deška ročna dela na Dunaji so dobili in sicer 1. od vsi. deželnega odbora: gg. Rozinan Florijan s Kiškega, Schober Ivan s Koprivnika, Hrovat Eudolf iz Orehka, Crnagoj Frančišek s Smartnega, Eepič Peter z Unca; 2. od si. kranjske hranilnice: gg. Ivanec Frančišek  iz Leskovca, Nagu Feliks  iz Leskovca, Piš Rudolf
249
iz  Cerknice,   Kleč   Avgust   iz   Ljubljane,   Huinek   Martin   z Rake
—   Štipendiji za Slovane iz Istre na deželni poljedelski šoli na Grmu. Vis e. kr. poljedelsko ministerstvo ustanovilo je dve štipendiji po 120 gld. na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemiuestii za obiskujoče učence iz Istre, ki so slovanske narodnosti.
—   Izvoz goveje živine s Kranj>kega na Ogersko in narobe je vlada zopet dovolila, ker so kužue in nalezljive bolezni pojenjale mej govedo.
—   Poštna filijala na ljubljanskem južnem kolodvoru se bode še letošnjo jesen glede njenega poslovanja znatno razširila. Filijala prevzela bode namreč prekartovanje, ki se sedaj vrši na glavni pošti v Ljubljani, s čimur se bode omogočila hitr^ja ekspedicija poštnih pošlljatev.
—   C. kr. finančno ministerstvo naznanja sledeče glede novih kolekov. Pri koLkih izdanja. ki je bilo dosedaj v rabi, vporabljal se je kot lepivo kolonjski klej, pri katerem se je morala v dosego prijetja klejeva plast močno in živo namočiti. Ker je v nemar puščanje tega poboja provzročilo mnogo pritožb, da se koleki nedostatno prijemajo, ukrenilo je finančno ministerstvo pri novi izdaji kolekov tej nepriličnosti v okom priti s tem, da je določilo lažje razmočljivo lepivo in se je v to svrho izvolil za uporabo „gumi arabieum". Ako se tedaj gumijeva plast novih kolekov, predno se prilepijo, vsled navade istotako močno namoči, kakor dosedaj klejeva plast starih ko-lekov, bati se je, da se lahko razmočljivo lepivo otre in tedaj postane znamka nesposobna za prilepljenje in vsled tega za uporabo.
—   Vaje deželnih domobrancev vršile se bodo od 27. avg. do 14. sept. okrog Planine, Rakeka in Cirknice in ne v okolici ljubljanski, kakor smo svojedobno poročali. Vaj udeleže se brambovski polki št 3, 4 in 5, ki bodo šteli skupaj 280 častnikov, 7700 mož in 60 konj.
—   Popotni učitelj za vinarstvo se bode nastavil na Kranjskem. Polovico stroškov prevzame država, polovico pa dežela.
—   Zrelostni izpiti na ljubljanskem učiteljišči. Od 56 kandidatinj ženskega oddelka tega uČilišČa, ki so se oglasile za izpit, napravilo je 7 kandidatinj maturo z odliko, na 1 leto pali sta 2 kandidatinji (privatistinji) na 2 meseca pa 6 kandidatinj (mej njimi 4 privatistinje). — Na moškem učiteljišči delalo je maturo 17 kandidatov. Eden je prebil izpit z odliko, 10 z dobrim uspehom, 5 jih je bilo reprobiranih za dva meseca,  1  pa za ctlo leto.
—   Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani ima na prvem mestu gospoda Ant. Stritofa spis: O me-todiškem pouku nemščine v L in II. razredu slovenskih utra-kvističnih gimnazij. Izvestju po\zamemo, da je obvezne predmete poučevalo poleg ravnatelja 6 profesorjev, 2 redna gimnazijska učitelja in 4 namestai učitelji. Neobvezne predmete je poučevalo 5 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta 357 in sicer vsi Slovenci in katoličani. Odličnjakov je 44, prvi red jih je dobilo 236, ponavljalna skušnja se je dovolila 39, dodatna skušnja jednemu zaradi bolezni, 31 jih je dobilo drugi, 6 pa tretji red. Novo šolsko leto se začne 18. septembra vsprejemni izpiti pa bodo že 15. septembra. Pohvalno moramo omeniti, da je izvestje letos čisto slovensko, kakor se spodobi slovenski šoli.
—   Letno poročilo velike gimnazije v Ljubljani ima na prvem mestu strogo znanstven spis profesorja M. Vo-dušeka „Die geodatische Linie", potem pa životopisno črtico pokojnega profesorja Josipa Marna, katero je spisal dr. A. Karlin. Iz poročila je razvidno, da je obvezne predmete poučevalo poleg ravnatelja 17 profesorjev, 2 prava gimnazijska učitelja, 6 suplentov in 1 pomožni učitelj. Neobvezne predmete je pa poučevalo 6 učnik  močij.    Učencev je bilo koncem leta
620, mej temi 490 Slovencev, 126 Nemcev, 2 Čeha in 2 Italijana, po veri je pa bilo 614 katolišanov, 4 protestantje in 2 Žida. Odličnjakov je 78. prvi red jih je dobilo 394, ponav-ljalno skušnjo jih ima 76, drugi red 46. tretji red 24, dva bodeta pa zaradi bolezni delala pozneje skušnje. Novo šolsko leto za<"'ne se dne 18. septembra. Vsprejemni izpiti so pa 15. dne septembra.
—    V letnih poročilih slovenskih ljudskih šol ljubljanskih je na prvem mestu gospoda Ivana Beleta popis slavnosti tristoletnice pri Sisku. Letnim poročilom povzamemo, da je na prvi mestni deški šoli poleg ravnatelja in kateheta poučevalo še 8 učiteljev. Učencev je bilo koncem leta 464. Za višji razred je sposobnih 347, nesposobnih 114, 3 so pa ostali neizpr<išani — Na drugi mestni deški šoli je poleg ravnatelja in kateheta poučevalo še 10 učitetjev. Učencev je bilo 537 in od teh jih je za višji razred spodobnih 379, nesposobnih pa 150, 8 jih je pa ostalo neizprašanih — Vnanjo o^emrazredno dekliško šolo pri nunah je obiskovalo 610 učenk. Po narodnosti je bilo 552 Slovenk, 50 Nemk, 4 Italijanke, 1 Hrvatica in 3 Čehinje. 145 je z\ višji razred sposobnih z odliko. 318 s prvim redom in 139 je nesposobnih, 8 jih je pa ostalo neizprašanih. — V notranji osemrazredni dekliški šoli pri nunah je pa bilo 253 učenk, mej njimi 42 Nemk, 189 Slovenk, 12 Italijan'*, 3 Hrvatic-* in 7 Čehinj. Z odliko je za višji razred sposobnih 92, s prvim redom 129, 28 je nesposobnih, 4 pa neizprašane. — Na višji gospodinjski šoli pri nunah je pa bilo 17 učenk. Sedem jih je odlikovanih, deset jih je pa dobilo prvi red.
—   Abiturijenti in abiturijentinje slovenskih in hrvaških učiteljišč ljubljanskega, goriškega, mariborskega, koperskega in zagrebškega prirede v soboto dne 22. t. m. zvečer v prostorih starega strelišča v Ljubljani veselico v korist „družbe sv. Cirila in Metoda" in „Narodne šole". Zanimivi vspored in preblagi namen veselice privabila bodeta ta večer nedvomno obilo narodnega občinstva v prostore starega strelišča.
—   Shod slovenskih in hrvaških gimnazijalnih abiturijentov v Zagrebu preložil se je na 4 in 5. dan avgusta. Dodati je, da se shoda udeleže tudi abiturijenti iz raznih realk.
—   Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda bode dne 26. t. m. v Sežani. — Splošni vspored. Dne 25. julija* 1. Ob 8 uri zvečer priredi v Ljubljani na čast skupščinarjem prva ljubljanska podružnica „Zabavni večer" na vrtu Hafnerjeve pivarne, Šentpeterska cesta št 47. Dne 26. julija: Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 6 15 zjutraj. 3. V Sežano dohod skupščinarjev od goriške strani (s tržaškim, oziroma goriškim vlakom) ob 9 03 dopoludne. 4. V Sežano dohod posebnega vlaka iz Ljubljane ob 9 30 dopoludne. 5. Sveta maša v župni cerkvi ob 10. uri. 6. Ob 11. uri zborovanje na vrtu gospoda deželnega poslanca E. Mahorčiča. 7. Po zborovanji skupni obed na istem vrtu (ev. v salonu). Couvert gld. 1*20 brez pijače. Radi obeda se je zglasiti pri načelništvu ženske podružnice v Sežani (prvomestnica gospa Marija Mahorčičeva).
8.   Izlet v Divačo ob 320 popoludne, kjer bo obisk krasno razsvitljene „Cesarjevič Rudolfove" vilenice. (Vstopnina 1 krona)
9.   Odhod iz Divače v Ljubljano ob 8. uri. — Vodstvo uljudno opozarja na dohod in odhod železničnih vlakov, in na posebni vlak iz Ljubljane v Sežano in nazaj, ki ga priredi J. Pavli-nova potovalna pisarna v Ljubljani, pri kateri naj si blagovoie udeležniki pravočasno oskrbeti vozne listke. Dobivajo se tudi pri vseh podružnicah Družbe sv. Cirila in Metoda. — Povratna vožnja s posebnim vlakom iz Sežane isti dan ob 3*20 popoludne do Divače, tu prihod ob 3 38 popold., odhod ob 8 00 zvečer; prihod v Ljubljano ob 1100 zvečer. Sicer je pa na-zajvožnja dovoljena v 14 dneh z vsakim osebnim vlakom (br-zovlakom ne) z dvakratnim poljubnim prenehljajem proti naznanilu.   —  Čas odhoda v zvezi k posebnemu vlaku imajo sle-
250
deče postaje isti dan (26. julija), in sicer: Maribor 253 zjutraj, Celje 4*18 zjut., Trst (najpripravneje skozi Hrpelje) 7.50 »jut, Gorica 7 15 zjut., Pulj 5 30 zjut, Etka 5 35 zjut. — Dan preje (25. julija) pa: Karnenik 4 43 pop., Zagreb 9*24 zvečer, Celovec 9 06 zvtč., Beljak 1105 zveč. — čas pov-ratka v zvezi od posebnega vlaka je pa v isti noči iz Divače proti Goiici ob 821, proti Trstu in Pulju (skozi Hrpelje) 7-58, iz Šempetra proti Ktki 10 22, iz Ljubljane proti Zagrebu in Mariboru 11 56, proti Trbižu 12 05, proti Kamniku 7*18 zjutraj. — Udelečenci z goriške strani, ki se žele udeležiti izleta v Divačo s posebnim vlakom, morajo si oskrbeti vozne listke takoj zjutraj ob dohodu v Sežano pri prireditelju vlaka.
—   Prvi vlak naložen z raznim železnim orodjem odšel je minolo nedeljo zjutraj iz Ljubljane v Kočevje. Tam so blago odložili, na kar se je vlak vrnil v Ljubljano Tja potreboval je ta vlak tri ure, nazaj pa zaradi male zamude štiri ure. Pripomniti se pa mora, da se je jako varno vozilo. — Prihodnji ponedeljek odpelje se iz Ljubljane v Kočevje prvi osobni vlak, kateri pa bo le dotični komisiji na razpolaganje.
—   Pevska slavnost slov. pevskega društva v Ptuji vršila se bode letos dne 6. avgusta v Mariboru in se bodo vabila pričela razpošiljati še te dni.
—   Kamniška čitalnica slovesno praznuje svojo 251et-nico v nedeljo dne 23 julija t. 1. Vspored obsega: 1. O pol 9. uri zjutraj vsprejem doslih zastopnikov vnanjih društev in gostov na kolodvoru. 2. Skupni zaiuterk v restavraciji g. Fi-šeija. 3. Ob 11. uri sv maša na Sutni, pri kateri poje kani-n:ško pevsko društvo „Lirau 4. Ob 1. uri popoludne slavnostni banket v salonu g. Fišerja. Kuvert stane 1 gld. 50 kr. 5. Ob 5. uri pri Fišerju ljudska veselica, pri kateri sodeluje pevsko društvo „Lirau in vojaška godba. 6. Ob 9 uri zvečer ples v čitalničnih prostorih. Slavnosti se nvj drugimi društvi udeleži .tudi  ,.Ljubljanski Sokol•'.
—   Novo društvo. V Ljubljani namerava se osnovati društvo v podporo odpuščenim kaznjencem. Namen društvu di bil iz ječe odpuščenim kaznjencem stati s svetom in dejanjem na strani, da bi si s poštenim življenjem v prihodnje služili vsakdanji kruh
—   Umrl je na Trati ondotni župnik č. g. Fr. Dolinar v 78. letu svoje starosti. N. v m p. — Minolo nedeljo umrl je vrl narodnjak g. Julij Eozina, posestnik in trgovec v Pu-dobu, star še-le 39 let. Bodi mu blag spomin !
—   Boj na ulici. Trgovski agent J. Kritikos in nad-poročnik Leop. Ledinek spoprijela sta se dne 14. t. m. proti enajsti uri iz ljubosumnosti prav resno na trgu della Legua v Trstu. Nadporočnik je potegnil sabljo in mahnil po nasprotniku. Kritikos pa je napadel Ledineka z revolverjem ter ga ranil tako, da je kmalu na to umi!
—   Vtopljenec. V Vodmatu pod Ljubljano potegnili so pri Kreneijevi tovarni iz Ljubljanice novorojeno dete, ki je moralo že nt kaj časa v vodi ležati.
—   Požari na Dolenjskem. Ljudstvo okrog Trebnjega in naprej doli proti Novem mestu je še vedno razburjeno zaradi mnogih zadnji čas se ponavljajočih požarov. Na straži stoje ncč in dan. Sme se pa tudi rtči, da je prevelik strah in razno pretilno govorjenje malo pretirano. Oblast poslala je 25 žandarmov v ondotne kraje, da stražijo in nevarne zlikovce zasledujejo.  Pač je želeti, da jih kmalu dobijo.
—   Toča je pobila dne 10. t. m. v Vrhu, Krajnembrdu, občine Krašenske, potem v Lipi, Češnjici, Poljanah, Selcih in Eakitovcu občin čtšnjiške.
—   Nesreče. Dne 6. t. m. podirali so v Draždanih na Saksonskem hišo.   V četrtem nadstropji utrga se bruno in vse
podere pod sabo, dokler ne pride do tal. Podsulo je 6 delavcev,, izmej katerih so potem pet mrtvih izvlekli. — Dne 5. julija je blizu Zmerynka na Poljsktm skočil železničen vlak čez nasip. Voz zdrobilo se je 16, 5 oseb je mrtvih, več pa težko ranjenih. — V Kraslovu v Rusiji je bil velik požar. Vžgala se je zaloga petroleja. Vsled silnega vetra se je ogenj širil,, pogorelo je nad 300 hiš, mej njimi vse prodajalnice in tovarne. Dvajset ljudij je zgorelo, več se jih je pa nevarno poškodovalo. — Dne 4. t. m. so se v Jorkspiru na Angleškem užgali plini in je vsled tega bil silen razpok. Mrtvih je 136 delavcev. — Strela. V Mahlbergu pri Lahni je dne 4. julija strela udarila v lipo pod katero je bilo osem ljudij. Dva je ubilo štiri   pa   močno   poškodovalo.