Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
le
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 44 (869)
Gorica - četrtek, 28. oktobra 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Pridi k nam tvoje kraljestvo! NEMIRNA AFRIKA
Človek srednjega veka je vedel marsi-, kaj manj kot mi ljudje dvajsetega stoletja. Celo to je bil prepričan, da je zem-0 lja središče vesoljstva in da se vse zvezde, vključno sonce, sučejo okrog nje. Pa kljub jj temu, da je živel glede zemlje v zmoti, se nanjo ni navezoval; njegov pogled je bil usmerjen proti nebu.
Današnji človek pa je dobro poučen, da je zemlja le majhen drobec v vsemir-ju, in vendarle, nikdar se je ni tako silno oklepal kot prav v stoletju iznajdb in vsemirskih poletov. Podlegel je zahrbtni bolezni, ki se je počasi, skoro neopazno širila od posameznika do posameznika, od naroda do naroda, od države do države in tej bolezni pravimo laicizem.
»Ne bom služil!« klic ki ga je prvič vrgel v svojem napuhu naduti Lucifer, je človek začel ponavljati vse pogosteje in šel za vzgledom zakrknjenih Judov, ki so pred Pilatom na veliki petek vzklikali: »Nočemo, da bo ta kraljeval nad nami!«
In ker sodobni človek Kristusa noče več, zato ga je izrinil iz šol, vrgel iz tovarn, odslovil iz parlamentov, izbrisal iz zakonodaje, pregnal iz družin. Zakonske zveze se ne sklepajo več v imenu Boga ampak države, nerojena življenja se sme z dovoljenjem zakonodajca uničiti preden zagledajo luč sveta, filmi, gledališča, revije, umetnost, vsi so prosti božjih postav in smejo proslavljati strast kot da bi bila krepost, greh kot nekaj lepega, nezvestobo v zakonu kot izraz nove ljubezni, nečistost kot potrebo narave, j Z eno besedo: moderna .družba je sklenila Kristusa poriniti v kot, ga izločiti Iz svoje srede, stresti s sebe jarem božjih J Zapovedi in se predati lažni svobodi, ki jfl "i drugega kot suženjstvo satanu, pokvarjeni človeški naravi in klečeplazenje slabotnejših pred mogočniki tega sveta.
Kristus ima vso pravico do nas
4
ra
iO
>ij<
žul
liki
bo
■je,
ni
:sU
ns)
d.
0
) lil
jtoK
več
AfC*t
ci
vlar i
jp0l
>ro'
%
dr?
I>r»'
rod1'
Cerkev, katera nadaljuje Kristusovo poslanstvo na zemlji, k temu splošnemu odpadu človeštva, ki se je povrnilo v staro Poganstvo, seveda ni mogla molčati. Po svojem poglavarju, Kristusovem namestniku na zemlji, papežu Piju XI. je 11. decembra 1925. v okrožnici »Quas primas« slovesno poudarila, da ostaja Kristus prej ko slej Kralj ljudi, Kralj vesoljstva, Kralj duš vsega človeštva.
Kristus si je to pravico pridobil s tem, da je za nas vse pretrpel mučeniško smrt na križu. Sv. Peter je to dejstvo poudaril Z besedami: »Niste bili odkupljeni z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega jagnjeta« (1 Pe-tr 1, 18-19).
Ni nobenega dvoma: Kristus je naš Gospod, ker nas je otel iz oblasti hudobnega duha. Kristusovi osvobojenci smo, zato tudi njegovi dolžniki.
ODKOD NASPROTOVANJE KRISTUSU?
Odkod potem ta nerazumljivi odpor človeštva do Kristusa Kralja? Zakaj ga je treba zavračati, zakaj se boriti zoper njega?
Odgovor je preprost: Kristus se je rodil *>bog, ni imel, kamor bi glavo položil. Njegov način življenja obsoja vse, ki so si za cilj postavili, živeti v čim večjem Udobju in čim večjem egoizmu.
Kristus se je rodil kot preprosto Dete. P tem je vnaprej zavrnil vse, ki pospešujejo čast in slavo in ne iščejo drugega, kot sebe proslaviti in prejeti od javnosti ^irn več pohvale.
Kristus sc je rodil v družini, ki ji je bilo tuje bogastvo; pomanjkanje materialnih dobrin Je bil delež sv. Družine. Jasno le, da današnji življenjski materializem, ki si hoče privoščiti vse, kar oči vidijo domišljija poželi, ni v skladu z njegovo skromnostjo, ki jo je očitoval vse življenje.
Kristus je oznanjal odpoved, klical k sa-^ozataji, poudarjal, da je potrebno le eUo, kako rešiti dušo. Tako je mogel sv. *“avel zapisati v listu do Rimljanov (14, ^-18): »Kraljestvo božje ni jed in pijača, ft>npak pravičnost in mir in veselje v Sve-
tem Duhu.« Tako pojmovanje seveda modernemu človeku ni všeč, saj vse svoje sile usmerja v češčenje telesa, v oboževanje raznih zvezdnikov in v neomejeno uživanje zemskih dobrin, pa naj bodo dovoljene ali prepovedane.
TREBA SE JE ODLOČITI!
Ob Kristusu so se ljudje razhajali že v njegovem .času. Je to naravno. On sam je poudaril, da se dvema gospodoma ne da služiti.
To velja tudi za ljudi 20. stoletja. Vsakdo se mora izjaviti za ali proti. Kdor se odloči proti, bo moral seveda tudi nositi vse posledice take odločitve. Zgodilo se mu bo, kar je Kristus napovedal: .»In šli bodo v večni ogenj, kjer črv vesti ne umrje in ogenj ne ugasne!«
Kdor se pa odloči za Kristusa, naj ve, da to znači dati prednost duši pred telesom; božjim zapovedim prednost pred lastnimi interesi, javnim mnenjem in lažno moralo. Kdor Kristusa priznava za svojega Kralja, velja zanj ena maša več kot vse filmske predstave, obisk cerkve več kot razna zabavišča, molitev več, neizmerno več kot branje raznih praznih, plehkih ali celo nedostojnih brošur, revij in knjig. Ce je Kristus naš Kralj, ne sme biti naš kralj denar, bogastvo, grešni u-žitek. Z eno besedo, kjer vlada Kristus, tam so temelj vsemu ravnanju Jezusove besede: »Iščite najprej božjega kraljestva, in vse drugo se vam bo navrglo« in zopet: »Kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?«
Ko se je vrnil odposlanec, ki so ga prebivalci mesta Kartage poslali v Rim, da bi se tam razgovarjal o pogojih za mir, je dejal zbranim Kartažanom: »V svojih rokah vam prinašam mir in vojsko.«
Isto bi lahko rekli mi vsi glede božjega kraljestva, ki je med nami. Ali ga bomo sprejeli in ga pospeševali — tedaj bo v naša srca, pa tudi v ljudi okrog nas in v vse človeštvo prišel mir in sožitje; ali pa se mu bomo uprli in ga zavrgli — tedaj se bodo naselili v nas nemir, nezadovoljnost, tesnoba, na zemlji pa se bodo nadaljevala krvoprelitja in vojske vseh vrst.
Kristus sam nam je naročil, naj neprestano molimo, da bo prišlo k nam božje kraljestvo. Zato je vključil v molitev oče-naša tudi to prošnjo.
To božje kraljestvo ima na zemlji dva obraza: je vidno v ustanovi Kristusove Cerkve in nevidno po milosti božji v dušah. V vidno smo se vključili po sv. krstu; nevidno zavisi od našega sodelovanja z milostjo. Iskati moramo milost, ki nam v spovedi briše naše grehe; dalje milosti, ki pospešujejo v nas rast nadnaravne ljubezni in drugih kreposti; pa milosti, ki nam pomagajo vztrajati v do-
Afrika da govoriti vedno več o sebi. Od Alžira do Južne Rodezije, od Tanzanije do Konga in Angole, prihajajo vesti, ki pričajo, da je ta črni kontinent v velikem vretju. Kolonialne oblasti ga niso pripravile na samostojno življenje in ko se je hipoma pojavilo 34 novih držav afriškega porekla na svetovni pozornici, se je izkazalo, da se je to zgodilo prehitro in brez zadostne predhodne formacije.
UPOR IN POKOL V BURUNDIJU
Burundi je država, ki leži v osrčju Centralne Afrike. Del pokrajine se zrcali v vodah velikega jezera Tanganika, en del meji na Kongo, ostala dela države pa na Ruando in Tanzanijo. Burundi je ena najmanjših afriških držav; le Ruanda in Gambija sta manjši. Ima 2 milijona prebivavcev in meri 27.000 kv. kilometrov.
Pred proglasitvijo neodvisnosti 1. 1962 je Belgija skupaj z Burun-dijem, ki se je takrat imenoval Urundi, upravljala tudi sosednjo deželo Ruando; še pred prvo svetovno vojno pa sta bili obe deželi nemška kolonija.
Tako Ruanda kot Burundi imata nekaj skupnega, kar je sedaj vzrok neprestanih trenj in sporov. Prebivavstvo ni enotno. Sestavljajo ga Bahutu in Watusi. Prvi so v veliki večini ter tvorijo 85% prebivavstva. Drugi so manjšina — le 15% jih je. Pa kljub temu, do nedavnega so bili Watusi tisti, ki so imeli v obeh deželah vso oblast, Bahutu so jim pa bili podložni. Watusi so namreč pleme, ki je pred več stoletji prišlo s severa, verjetno iz Abesinije in si podvrglo črnce Bahutu. Watusi so lepo zraščeni ljudje, do 2 m visoki, ki se pečajo le z lovom in živinorejo, Bahutu pa so boli nizke postave in v glavnem poljedelci.
Belgijska kolonialna oblast se je
brem, zavračati greh in bežati pred grešno priložnostjo.
Z eno besedo: prošnja, v očenašu »Pridi k nam tvoje kraljestvo« nam nalaga dolžnost, da vskladimo vso dejavnost svojega življenja z božjimi zapovedmi in jih postavimo v soglasje z božjo voljo, ki je prav v tem, da se posvetimo. Ali rečeno z besedami sv. Hieronima, ki jih je izrekel pred betlehemsko votlino: »Gospod, pozabi kakor sem živel do sedaj, in vodi me tako, da bom prav živel odslej!«
— ak
Tudi ta dva mlada Kitajčka nas s svojim milim pogledom opozarjata, da veljajo Kristusove besede »Pustite male k meni priti«, za vse otroke sveta, brez ozira na jezik, barvo ali raso. Praznik Kristusa Kralja, ki nam govori o Kristusovi pravici, da mu služijo vsa ljudstva, nas tako znova opozarja na našo misijonsko dolžnost
vedno naslanjala na plemena Wa-tusi. Nič čudnega, če so se čutili Bahutu zapostavljene in hlepeli po osveti.
Ta prilika je prišla 1. 1962, ko je Belgija prepustila oblast domačinom. V Ruandi so Bahutu takoj prevladali Watusije. Nekdanji gospodarji so se spremenili v preganjance. Prišlo je do medsebojnih obračunavanj, za božič 1963 pa do strašnega krvoprelitja, ko je bilo pobitih okrog 50.000 črncev Watu-si. Preostali so se umaknili v Kongo, Ugando in Burundi, kjer živijo kot begunci še danes.
V Burundiju pa so Watusi, čeprav manjšina kot v Ruandi, ostali do danes na oblasti. Njihov kralj se imenuje Mwambutsa IV. Dasi imajo v parlamentu Bahutu 23 poslancev, Watusi pa le 10, izvajajo vso javno upravo le Watusi. Tudi ministrski predsednik je vedno Watusi.
Nekaj časa je zgledalo, da se bodo kitajski komunisti čisto polastili tega majhnega kraljestva
ter ga uporabili kot odskočno desko za širjenje komunizma širom Afrike. Kongoški uporniki so imeli prav v oblasteh Burundija veliko oporo. Zanimivo je namreč dejstvo, da simpatizirajo Watusi z rdečo Kitajsko, Bahutu pa z evropskim Zapadom, zlasti z Belgijo.
Kralju JVhvambutsu IV. je končno uspelo, da je kitajski vpliv odstranil, potem ko sta dva njegovih ministrskih predsednikov postala žrtev atentata. Sedaj pa je prišel še sam na vrsto. Del njegove straže, sestavljen iz črncev Bahutu, je prejšnji ponedeljek napadel njegovo palačo. Kralj se je rešil z begom, težko pa je bil ranjen njegov ministrski predsednik Biha. Sedaj je že izven nevarnosti. Ministru Mikombero je uspelo upor zadušiti. Posledica je bila usmrtitev 34 vojakov, ki so pri neuspelem uporu sodelovali. Vsi so pripadali plemenu Bahuta. V Burundiju vlada sedaj obsedno stanje, a vsi se bojijo, da bo prišlo do novih uporov in novih krvoprelitij.
VVILSONOVA POT
V JUŽNO RODEZIJO
Angleški ministrski predsednik se je moral že drugič zapovrstjo odpovedati nedeljskemu počitku •— vse to zaradi britanske kolonije Južne Rodezije, kjer 220.000 belcev vztraja na tem, da tudi naprej krojijo usodo 4 milijonom črnih domačinov.
Kot znano, predsednik rodezijske vlade Jan Smith odločno stoji na stališču, da so beli naseljenci v Rodeziji toliko storili za deželo, da so si s tem za vedno pridobili pravico, da ji vladajo. Ko je bil nedavno v Londonu, je od Wilsona zahteval, naj ga britanska vlada v tem stališču podpre, ker bo drugače razglasil rodezijsko neodvisnost enostransko, to je brez pristanka Anglije in drugih držav, ki tvorijo Commomvealth.
Ko se je potem Smith vrnil v glavno mesto Rodezije Salisburv, je od tam Wilsonu sporočil, da je pripravljen razgovarjati se z Britanci še naprej, a le pod pogojem, če sklene angleška vlada z njim »slovesno pogodbo«, to je, če bo zajamčila rodezijsko ustavo iz leta 1961, ki jo je Anglija sama skovala in v njej zagotovila belcem vladajoč položaj.
Na to sporočilo je Wilson odgo-goril, da bo osebno prišel k Smithu, kar se je pretekli ponedeljek
zvečer tudi zgodilo. V svojem pismu je Wilson poudaril, da je edini namen njegovega obiska preprečiti tragične posledice, ki bi nastale z enostransko proglasitvijo rodezijske neodvisnosti, da v Rodeziji večina političnih strank ne more izražati svojega mnenja, zlasti ker so številni nacionalistični voditelji v zaporih in da je le britanski parlament tista oblast, ki lahko podeli Rodeziji neodvisnost.
Jan Smith je Wilsonov predlog za ponoven sestanek sprejel, a takoj dodal, da je za uspeh razgovorov potrebno, da se Wilson odloči »za nekatere koncesije«.
Vse tako kaže, da bo do teh tudi prišlo. Britansko javno mnenje namreč v veliki večini nasprotuje temu, da bi poslali angleške čete v Rodezijo ali začeli proti njej izvajati gospodarske sankcije. Tudi stališče angleške konservativne stranke je približno tako. Mnogi menijo tudi, naj bi se s to zadevo raje bavili Združeni narodi.
Verjetno nismo zato daleč od resnice, če trdimo, da je bil cilj Wilsonovega potovanja — poleg iskanja kolikor toliko sprejemljivega kompromisa za obe strani — zavlačevanje vsega razpleta vsaj za čas, dokler se ne razidejo afriški šefi, ki so te dni zborovali v Akri.
Konec avstrijske koalicije
V Avstriji vlada ves čas po vojni tako zvana »velika koalicija«, to se pravi avstrijska ljudska stranka, ki se oslanja na krščanska načela ter socialistična stranka, ki je še vedno precej proticerkveno razpoložena. Dobro se obe stranki pri vladanju nista nikdar razumeli, a sta se medsebojno prenašali, ker je bilo to za državo še najbolj prav.
Tako so mislili vedno tudi volivci, pa so svoj glas vedno oddajali tako, da nobena stranka ni nikdar dosegla absolutne večine. Pri zadnjih volitvah si je ljudska stranka priborila 81 poslancev, socialisti 76, stranka svobodnežev pa 8.
Sedaj pa je v veliki koaliciji nenadoma počilo. Povod, ne vzrok, je bil državni proračun. Socialisti so se protivili vsotam, katere je ljudska stranka namenila ministrstvom, ki jih ona vodi (vojska, šolstvo).
ljudska stranka pa ni hotela odobriti postavke za avstrijske železnice, ki jih vodi socialistični minister ter imajo visok primanjkljaj.
Vse kaže, da sta obe vodilni stranki sprožili vladno krizo zato, da bi prišlo do novih volitev, v katerih bi ena od obeh dobila absolutno večino in tako možnost lažjega vodenja poslov. Ali bodo volivci istega mnenja, pa bodo pokazali rezultati bodočih volitev. Vladne posle bo do nadaljnjega opravljala odstopivša vlada, ki ji načeljuje dr. Klaus, rodom iz Koroške.
Največja cerkev v Afriki
V mestu Johannesburg (Južra Afrika) so dogradili cerkev, ki je največja na afriškem kontinentu. Papež Pavel VI. je tej cerkvi podaril svečnike in kelih.
0 svobodi kristjanov
Tretji del letošnjega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov
»Bratje, čas je že, da se prebudimo iz spanja« (Rim 13, 11). Stojimo na razpotju velikega razdobja in v središču odločilnega časa. Naša dolžnost je, da tudi mi prispevamo k človeškemu napredku, živeč po evangeljskih postavah. Cerkev najbolj streže človeški družbi s tem, da človeške vesti in človeška življenja naravnava k duhovnim in večnim vrednotam.
Za življenje naroda ni vseeno, če mladina zgubi čut za poštenje in dostojanstvo človeške sposobnosti in si postavi za namen samo uživanje in drsi v globino spolne razvratnosti.
Za življenje naroda ni vseeno, če se iz leta v leto ugotavlja zmeraj večje število zakonskih ločitev, toliko manj, ker to najhuje občutijo tisoči otrok, ki so izgubili toploto in varstvo družine.
Za življenje naroda ni vseeno, če se ljudje vdajajo pijanosti, kraji, sovraštvu in nasilju.
Cerkev vidi svoje božansko poslanstvo v tem, da ljudi odvrača od hudega in jih vzgaja za dobroto in pravičnost v Resnici. S tem postaja najiskrenejša sodelavka z vsemi ljudmi dobre volje v ustvarjanju umirjenega in spodobnega človeškega življenja.
Čeprav je njena prva naloga ta, da vodi ljudi v večno domovino, vendar ji ni vseeno, kaj se godi na tem svetu.
Cerkev se zavzema za složnost in ljubezen med ljudmi vseh barv in plemen, vseh prepričanj in stanov. Prizadeva si, da pomaga ustvarjati svet miru, pravice in resnične vzajemnosti med vsemi narodi, pa vendar srečuje često nasprotovanje in nerazumevanje. Pa ona kljub temu oznanja ljubezen do vsakega človeka: tudi do tistega, ki ne sprejema evangelija kot svoje življenjsko prepričanje, in do tistega, ki se razglaša za nevernika. Nikogar ne smemo sovražiti in zaničevati. V vsakem človeku smo dolžni spoštovati človeško dostojanstvo.
TREBA JE SPOŠTOVATI VERSKO PREPRIČANJE POSAMEZNIKA
Mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, eden slovenskih sopodpisnikov letošnjega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov.
Ničigar prepričanja se ne smemo s silo dotakniti. Nikomur se ne sme vsiljevati vera, pa tudi brezboštvo ne. V imenu človeškega dostojanstva slovesno poudarjamo, da ima tudi vernik pravico, da ga spoštujejo. Cerkev ne more oznanjati drugačnega humanizma kakor humanizem ljubezni in miru. Ona blagoslavlja vsa prizadevanja za blaginjo in mir na svetu, pa ne samo splošni mir med narodi, marveč tudi osebni mir vsakega človeškega bitja posebej: da v miru veruje, da v miru moli, da v miru živi spodobno človeško življenje.
Skrbi nas čudna psihoza nekega strahu In ozirov v izpovedovanju vere in opravljanju krščanskih dolžnosti. Zaradi tega mnogi ne dajejo krstiti svojih otrok, se ne poročajo cerkveno, ne prejemajo drugih zakramentov. Sami ne hodijo v cerkev in ne pošiljajo svojih otrok, čeprav so prepričani, da je to njihova dolžnost, pa to opuščajo ob očitkih vesti in z ne-voljo v duši.
Slovesno izjavljamo, da je v vsaki ureditvi treba človeka razumeti celotno. Človek ni samo telo, ima tudi razumno, nesmrtno dušo, s katero teži za duhovnimi vrednotami. Da se torej človek čuti zadovoljnega in mirnega, ima polno pravico do svobode, da živi v skladu s svojo vero in vestjo.
Ta pravica je pri nas zagotovljena z ustavo Socialistične republike Jugoslavije. Ta pravica je posebej poudarjena v listini Združenih narodov, ki so jo podpisale vse članice. Prvi člen zakona o pravnem položaju verskih skupnosti se glasi: »Državljanom socialistične federativne republike Jugoslavije se zagotavlja svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.« V 6. členu istega zakona pa stoji: »Nihče ne sme braniti državljanom, da se udeležujejo verskih obredov in drugih izrazov verskih čustev. Nihče ne sme siliti člana verske skupnosti, da ne uporablja pravic, ki mu kot državljanu pripadajo po ustavi in zakonih.«
Po ustavi je zagotovljena svoboda vesti in svoboda izpovedovanja verskega prepričanja, a nekateri zlorabljajo svoj položaj in na razne nedovoljene načine izvajajo pritisk na vest in tako ustvarjajo psihozo strahu, kar nasprotuje zakonskim predpisom. Take zlorabe se dogajajo zlasti po šolah, podjetjih in ustanovah.
Od odgovornih odkrito in slovesno terjamo zavarovanje zakonitosti, od vernikov pa pogum in odločnost v izpovedovanju vere. Jezus Kristus govori vsem učencem: »Povem vam: vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred božjimi angeli« (Lk 12, 8).
VERO JE TREBA POGUMNO PRIČATI
Ne dajte, dragi verniki, da se vas poloti občutek manjvrednosti, in zavedajte se svojih pravic. Nikogar nočemo žaliti, pa tudi ne zaslužimo, da nas kdor koli žali. Po sami naravi človeškega dostojanstva vsakemu državljanu pripada nedotakljiva in neodtujljiva pravica, da vzgaja svoje otroke po vesti, da sklene zakon po svoji vesti, da opravlja svoje verske dolžnosti po vesti, da dela dobro in živi spodobno.
Ne pozabite, da odločnost zmeraj ustvarja nov delovni polet, ugovori pa, zasmehovanja in zastraševanja vam ne smejo jemati moči. Ce zavedno hodite za resnico, tedaj ne smete nikoli od nje odstopati. Značajnost tudi nasprotnik spoštuje. »Vaše srce naj se ne vznemirja,« pravi Gospod (Jan 14, 1).
Dragi verniki, ne smete omagati, bodite marveč ponosni in dosledni v svoji veri. Jezus Kristus zmeraj živi v svoji Cerkvi. »In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 20). V teh besedah, s katerimi je Odrešenik spodbujal svoje apostole, nahajamo tudi mi moč in pomoč.
»Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo. Potrpežljivosti vam je pač treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo,« pravi sv. Pavel (Hebr 10, 35-36).
V	NEDEUO 31. OKTOBRA BO V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU
MISIJONSKA PRIREDITEV
Z BOGATIM SRECOLOVOM. OB 3h POPOLDNE BO ZA MLADINO, OB 8'« ZVEČER PA ZA ODRASLE.
VSI PRISRČNO VABUENI!
TUDI VERA SPADA MED ČLOVEČANSKE PRAVICE
Po vsem svetu se govori o človečanskih pravicah in velja za barbarstvo preganjanje človeka zaradi barve njegove kože. AH, če se zgodi huda krivica človeški osebi, kadar jo kdo zapostavlja In zaničuje zaradi kake telesne posebnosti, se še mnogo hujša krivica godi človeškemu bitju, kadar kdo posega v njegovo duhovno resničnost In kadar ga kdo ponižuje zaradi njegovega verskega prepričanja.
Otvoritev novega poslopja za slovenske srednje šole
■Preteklo soboto je bilo s kratko svečanostjo predano slovenskim šolskim oblastem novo poslopje pri Sv. Ivanu, kjer bodo imeli svoje prostore slovenski klasični ter znanstveni licej in trgovska akademija.
Nova šolska zgradba zajema 2636 m2 površine, od katere je 1195 m2 zazidane. Stavba ima 29 učilnic in lahko sprejme 480 dijakov. Je moderno opremljena, ima centralno kurjavo, dvigala, zvočne naprave, ambulanto in nočno čuvajnico.
Nagovori ob otvoritvi so bili vsi samo v italijanščini, kot da bi šlo za kak italijanski in ne slovenski zavod. Tudi šolski skrbnik dr. Tavella je vedel povedati, da bo nova šola še bolj zbližala Italijane slovenskega jezika z ostalimi Italijani (gli italiani di lingua slovena con gli italiani...).
V	imenu pokrajinske uprave se je zahvalil vladi in vladnemu komisariatu za materialno pomoč, ki je znašala 210 milijonov, predsednik tržaške pokrajine dr. Savona. Dejal je tudi, da kulturno sožitje med državljani z italijanskim in državljani s slovenskim jezikom ustvarja podlago za avtonomni kulturni in socialni razvoj manjšin.
Po nagovorih in blagoslovitvi, ki jo je izvršil generalni vikar tržaške škofije msgr. Fomasaro, so si predstavniki oblasti in drugi gostje ogledali v novi stavbi razne prostore, zlasti pa učilnice. Za zaključek je bila v telovadnici pripravljena za goste zakuska, ki so se je udeležili tudi zastopniki dijakov iz vsakega razreda.
Nedeljski Primorski dnevnik je k svojemu poročilu o otvoritvi poslopja dodal še nekaj tehtnih pripomb, s katerimi v celoti soglašamo in jih zato tudi objavljamo:
»Kljub lepim besedam o vlogi kulture ter skrbi za narodno manjšino pa ni bila uradno izrečena ena sama slovenska beseda. Nihče, ne predstavnik šolske oblasti, ne trije prisotni slovenski pokrajinski sve-tovavci ne ravnatelja slovenskih šol, nihče ni ob tej priliki na kratko spregovoril v slovenskem jeziku, da bi pozdravil goste in se zahvalil pokrajinski upravi. Ne verjamemo, da šolska ravnatelja ali pa kateri od prisotnih slovenskih dijakov ob taki redki svečanosti ne bi bili radi spregovorili slovensko; prepričani smo celo, da so na to tudi bili pripravljeni. Zato želimo vedeti, zakaj tega niso mogli ali morda smeli storiti. Odločno protestiramo proti takemu ravnanju, ki je kvarilo vzdušje na svečanosti in upravičeno vzbudilo negodovanje med celotnim profesorskim zborom in dijaštvom.«
Tako Primorski dnevnik. Eden navzočih nam je kasneje pisal: »Ostal bo res grenak spomin na to svečanost!«
Nehote se nam vsiljuje primerjava z avstrijskimi oblastmi, ki imajo tudi pogosto opravka s slovensko manjšino. Ko so lani odprli podjunsko železnico na Južnem Koroškem, so bili na vseh postajah, kjer živijo Slovenci, pozdravi in nagovori
v	obeh jezikih. In ko je prišel ministrski predsednik dr. Klaus v Celovec na proslavo dvajsetletnice obnovitve avstrijske republike, ki so jo priredili avstrijski Slovenci, je svoj govor zaključil v slovenskem jeziku.
Ali je res tako, kot se mnogokrat bere in sliši v inozemstvu, da Italija ni zmožna prenesti v svojih mejah manjšin in da smatra svoje meje za istovetne s področjem, kjer se mora govoriti le italijansko in kjer da živijo samo Italijani?
ir
Dragi verniki, te očetovske besede smo naslovili na vas, ker nas je gnala k temu skrb in ljubezen do vaših duš. »Bog vse milosti« (1 Pet 5, 10) pa naj zmeraj krepi vašo vero, utrjuje upanje in vnema ljubezen, »da vas zmota brezbožnih ne potegne za seboj in ne izgubite lastne trdnosti; lastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu slava zdaj in na dan večnosti« (2 Pet 3, 17-18).
VAŠI ŠKOFJE
Smrt vzorne učiteljice
V	Celovcu je nenadoma umrla v bolnišnici Vera Polakova, učiteljica verouka v Spittalu ob Dravi. Ta vest je vse toliko bolj presenetila, ker je bila vedno zdrava.
Počitnice je preživela v Trstu pri svoji materi. Dne 12. septembra se je zadovoljna vračala nazaj na službeno mesto. Po 14 dneh pa je materi pisala, da ji nekaj ni prav. Zato je morala iti v bolnišnico. A za vse svete bo prišla v Trst, »da bodo skupaj molili za svoje rajne«. A Bog je hotel drugače. 13. oktobra je prišlo iz Celovca telefonsko sporočilo, da je po operaciji nepričakovano umrla.
Pokojna je bila od leta 1945 do 1955 v službi v Trstu. Poučevala je na slovenski šoli pri Sv. Jakobu, potem na šoli v ulici sv. Frančiška in slednjič kot asistentka na učiteljišču. V jeseni 1. 1955 je skupno z drugimi 20 učiteljicami izgubila službo.
Naslednje leto je odšla v Avstrijo in sicer na Koroško, kjer je v Spittalu dobila službo učiteljice verouka na osnovnih šolah in na pomožni šoli za manj nadarjene. Vršila je svoj poklic s tako vnemo, da so vsi, ki so jo nadzorovali, bili navdušeni nad njenim poukom.
Učiteljica Vera pa je tako tudi živela, kakor je učila. Vsak dan je tudi v najhujši zimi bila pri sv. maši in sv. obhajilu. Ob nedeljah je imela nadzorstvo pri šolski maši, ter vodila molitve in petje. Zaradi njene velike prijaznosti in ljubezni do otrok so jo vzljubili otroci in starši. Kako globoko so jo spoštovali, je pričal njen pogreb, ki je bil v soboto, 16. oktobra popoldne. Nad 400 otrok in zelo veliko odraslih jo je spremljalo s svojimi učitelji na njen; zadnji poti. Celo protestantski
šolski otroci so se s svojo učiteljico udeležili pogreba in ji zapeli žalno pesem v slovo.
Gdč. Vera je v času svojega službovanja
v	Trstu veliko pomagala pri mladini tudi izven šole tako pri Sv. Jakobu kakor pri Novem sv. Antonu. Njeni učenci, za katere se je toliko žrtvovala v šoli in izven nje, se je gotovo še dobro spominjajo. Deset let je tudi vneto sodelovala pri krožku katoliških učiteljic.
Sedaj počiva na pokopališču v Spittalu pod visokimi planinami, na katere je tako rada hodila, njena duša pa že gotovo uživa slavo pri Bogu, kateremu je vse življenje zvesto služila.
Di
iPoki
V čem je smisel sedanjega koncila
Ker se je na koncilu precej razpravljalo in glasovalo o škofih in njihovem delu, o duhovnikih, o zadržanju Cerkve do modernega sveta in njegovih potreb in zahtev, je marsikdo pričakoval, da bo koncil morda dal podrobnejša navodila za dušno pastirstvo. Toda taka navodila bodo šele sad koncilskega dela, niso pa izrecna naloga koncila. Koncil ima pred očmi daljše dobe in daljne cilje, zato ne more v marsikateri stvari, ki bi bila sicer potrebna, izdati določnejših navodil. Glavno delo koncila je, da ljudi navduši k delu za božjo čast in rešitev ljudi. Če bo to dosegel, bodo ljudje že našli tudi potrebno pot. Kaj pomaga pripravljati pot, če ni nobenega, ki bi bil pripravljen po njej hoditi?
(riši
ledu
kisi
'efei
lik,
tes
fSD
ko
>seb Pr D s tik; 'kiji tečii Za
dpa
“SI
isist Jedi 'ens e b ion;
Soi
ital
arj;
‘Zak
iani
dčn
Dt
‘0t
*Bsl
Svi
Si
Afrika v znamenju konferenc
Np
Ur,
■obe
Iti;
AFRIŠKO ZASEDANJE V AKRI
V	ponedeljek, 25. oktobra so iz Benetk prenesli v Jeruzalem relikvije znanega vzhodnega svetnika sv. Sabe, ki ga Cerkev slavi 5. decembra.
Sv. Saba je v Palestini ustanovil več samostanov. Leta 483 je ustanovil tudi samostan, ki se sedaj po njem imenuje in v katerega bodo vrnili svetnikove telesne ostanke. Samostan imajo v lasti grški pravoslavni menihi, ki so po grškem jeruzalemskem patriarhu Benediktosu zaprosili, naj Benetke vrnejo Jeruzalemu tega svetnika. Svetniki se torej vračajo in pripravljajo pot za zedinjenje.
Kakor je znano, je sveti oče že pred časom vrnil mestu Patrasu v Grčiji relikvije sv. Andreja, Turkom zastavo, ki so jo kristjani zaplenili v bitki pri Lepantu, škofiji na otoku Kreti pa so že vrnili, tudi iz Benetk, ostanke svetega škofa in Pavlovega učenca Tita.
Poročajo, da so iz Aleksandrije v Egiptu zaprosili za ostanke sv. Marka, ki so v baziliki sv. Marka v Benetkah. S svetim Markom pa verjetno ne bo šlo tako lahko kakor s svetim Sabom.
21. oktobra se je pričelo v glavnem mestu afriške države Gane v Akri tretje redno zasedanje šefov držav in vlad afriških dežel, članic Organizacije afriške enotnosti (OAE).
Na konferenco so prišli državniki iz 28 od 36 neodvisnih afriških dežel, prisotni pa so bili tudi predstavniki osvobodilnih gibanj iz Mozambika, Angole, francoske Somalije, portugalske Gvineje ter Južne Rodezije.
Konferenca je trajala pet dni in se je bavila med drugim z vprašanjem afriške enotnosti, boja proti imperializmu in neokolonializmu, z zadevo Južne Rodezije ter črnske izolacije (apartheid) v Južni Afriki, nadalje o razorožitvi v svetu, vojni v Vietnamu in indij-sko-kitajskem sporu. Ganska vlada pa je znova predlagala ustanovitev vseafriške zveze s svojo skupščino, ki naj bi jo sestavljali šefi držav.
Glavni tajnik OZN U Tant je poslal zborovavcem poslanico, v kateri je poudaril, da ima vsaka država, velika ali majhna, kakor vsak državnik, svojo odgovornost, ki se ji ne more umakniti. Napori afriških držav po neodvisnosti uživajo skoraj splošno simpatijo in podporo, kar so zlasti priznali pristojni organi Združenih narodov.
Pozdravno brzojavko udeležencem konference sta poslala tudi italijanski predsednik Saragat ter predsednik ZDA Johnson.
kli
komunistično partijo; kitajski zunanji minister Čen Yi, ki je obiskal to poletje večino afriških držav, je odkril, da se skoro nihče ne želi zameriti ne Sovjetski zvezi in ne ZDA, saj od ene ali druge prejemajo gospodarsko pomoč.
Zato se je v zadnjem času Peking odločno izrekel proti name-^to, ravani konferenci, ki naj bi se pri- %i
atu
iti ; Po re
r0gl
0\
PC
lel,
o\
«ače
ar0,
Dost
adi
Ni
J«ji
trsti
»ti : esta Nsl
čela 5. novembra v Alžiru. Rdeča Kitajska mora skoro gotovo računati z dejstvom, da bo na konferenco pripuščena tudi Sovjetska zveza, to bo pa za Kitajsko silovit diplomatski poraz. Zaenkrat podpirajo Peking le 4 države; Severna Koreja, Severni Vietnam, Kambodža in Pakistan.
Rdeča Kitajska je poslala te dni pripravljalnemu odboru 2. afro-azijske konference noto, v kateri e k predlaga, naj se konferenca odloži, W ker če se bodo zdaj sešli afriški in azijski voditelji, se bodo gotovo sporekli, med afriškimi in azijski- , mi državami pa bo nastal hud raz-por. Pripravljalni odbor bo o tern kitajskem predlogu razpravljal V četrtek, 28. oktobra. Skoro gotovo ga bo zavrnil, zlasti ker se za sklicanje konference izjavlja vedno več držav. To pa pomeni, da bo do konference v Alžiru kljub kitajskemu nasprotovanju prišlo.
tati
d;
h s
Nemčija ima novo vlado
AFRO-AZIJSKA KONFERENCA PRED DURMI
Druga afro-azijska konferenca 60 držav bi se morala vršiti že koncem junija v Alžiru. Odstranitev Ben Belle malo dni pred konferenco je povzročila, da so konferenco na veliko nevoljo komunistične Kitajske preložili na poznejši čas. Tedaj je imela Maova Kitajska v načrtu, da prepreči dostop Sovjetski zvezi na konferenco, češ da ni azijska sila; tudi je hotela od udeležencev doseči, da bi ostro obsodili severnoameriški imperializem v Vietnamu in drugod po svetu.
Medtem je poteklo nekaj mesecev, ki so zelo zmanjšali ugled rdeče Kitajske. Njen ultimat Indiji se je izkazal le vpitje brez-močneža; Indonezija že en mesec preganja Kitajski prijazno domačo
Po večdnevnih razgovorih je na novo izvoljenemu nemškemu kanclerju uspelo sestaviti novo vlado, ki pa ne kaže posebnih razlik z ozirom na tisto pred zadnjimi volitvami.
Zunanji minister ostaja še nadalje Schrd" der, čeprav sta dr. Adenauer in vodja bavarske krščansko-socialne unije StrausS vse storila, da bi ga s tega mesta odstranila.
Prav tako je ohranil ministrstvo za vse-nemška vprašanja vodja nemških liberalcev Mende. Temu imenovanju se je iz' redno trdovratno upiral že omenjeni J Strauss. Popustil je šele, ko mu je Erhard ponudil eno ministrstvo več v vladi. Pral je imela krščansko-socialna unija 4 ministrstva, sedaj jih ima pa pet. Erhardov® krščansko-demokratska zveza bo v nod vladi zastopana z 12 ministri, Mendejev® svobodna demokratska stranka pa s štirimi. Erhardova stranka si je še za ^ bodoče pridržala dva najvažnejša resor®-zunanje in obrambno ministrstvo. Vend®( različni komentatorji ne pripisujejo tel vladi dolgega življenja zaradi notranpj’ trenj, kj so se pojavila ob nje sestavit'’1’
e
Sle
Sn
ceni
»cip:
P:
Na
Sle
teči
ker
fllllll
G.
k
‘h
;is: i tc 'Ms “Val
k
11
‘Ja v, ka ^ta
‘M, 1 k ‘In 1 k
‘0,
‘St
b,
‘va
S
H)
Ki
Goriški pokrajinski svet je začel s svojim delom
Dne 23. septembra so se vršile volitve Ukrajinskega odbora. Na osnovi predhod-sporazuma strank levega centra so frišli v odbor: za KD dr. Chientaroli, pred-kdnik; Pecorari, stalni član, referent za bistvo, šport in turizem; Vezil, stalni član, 'tferent za poljedelstvo; Marocco, namest-'tk, referent za finance; Bottegaro, namestnik, referent za lov in ribolov; za ?SDI Dissette, podpredsednik; za PSI Marta Waltritsch, stalni član, referent za >sebje.
Pred volitvami so posamezne skupine i stranke dale svoje izjave. Vsi pripadli levega centra so poudarili pomen ^ljučitve slovenske narodne manjšine v finsko skupino.
Zastopnik liberalcev odvetnik Zucallj. je Upadel levi center zlasti zaradi vključitve in ker so s tem prišli do besede mar-‘sistični titovci. Izrazil je tudi pomisleke Jede pritegnitve v večino zastopnice sionske narodne manjšine, to je SDZ, ker 4 boji, da se bo le-ta omejila le na na-tonalistično delovanje.
Socialist odvetnik Macoratti je polemika! zlasti očno s komunisti in je odgo-arjal liberalcu; med drugim je dejal: ^akaj bi se ne mogli italijanski • državni slovenskega jezika, ki niso v sociali-^čnih vrstah, družiti v grupe in stranke, se jim zdi prav in primerno, enako je dovoljeno nam državljanom itali-®Bskega jezika?«
Svetovavec SDZ prof. Kranner je izjavil, se je SDZ vključila prostovoljno v vedsko skupino kot avtonomna skupina, *%ira levi center in hoče sodelovati za drobit vsega prebivavstva brez razlike .
jezik, vero in socialni položaj; SDZ ni ^bena nacionalistična skupina in noče 't*l toda Slovenci imamo svoj jezik, svo-1 kulturna izročila in imamo pravico bra-in zagovarjati te svoje dobrine.
^3 volitvah je pokrajinski odbor začel rednim delom; predvsem je pripravil 'r°gramsko izjavo in nakazal smernice ovnega načrta. To programsko izjavo ! Pokrajinski predsednik prečital na prvi ovni seji dne 16. oktobra. Glede Slo-,e®cev je dejal, da zahteva navzočnost e-i^odne manjšine spoštovanje in varstvo '1* *aih upravičenih zahtev, to na podlagi :3 ^čela demokracije in idealov nove Ev-U" toPe, združene v mi m in bratstvu med ‘arodi. Dalje je poudaril vlogo Gorice kot do sosednih narodov predvsem za-adi njene zemljepisne lege; važen da je ^i problem gojitve dobrih odnosov ob
13 5«ji v okviru politike zunanjega mini-
0-
lrstva; te odnose da je treba vedno boljši zlasti s tem, da se nadaljuje politika Stankov zastopniki lokalnih jugoslo-^skih upravnih organov za vedno tesnej-e kulturne stike, za zboljšanje pogojev ’.ii žejnega prometa in prometnih zvez. Cedila je debata, v katero so posegli topniki vseh strank. Komunisti so po ri navadi kritizirali vse in ocenili de-aVtU program kot nezadosten; napovedali
ki
r0
;i- K
se izjavila še liberalec Zucalli in za-f°Pnik PSIUP Poletto; misovec odvetnik coli pa je program nekako pozitivno tenil. Prof. Kranner je izjavil, da se obsuje, v imenu svoje skupine, da bo Opisal izvršitev začrtanega programa; že-Pa bi, da bi predsednik v celoti prečital Stavek iz političnega govora, ki govori Slovenski manjšini. Toda čeprav ni bil ^itan ta odstavek, je jasno, da je ob-za odbor, ker je sestavni del politega dogovora treh oziroma štirih sku-ki sestavljajo večino. Odobrava glav-
*l"l|llllllll|||||||||||||||||||||||||||||ll!llllllllllllll
ne smernice delovnega programa; pridržuje si pravico, da bo pozneje nakazal in predlagal rešitev raznih problemov in potreb slovenskega prebivavstva.
Po debati je sledilo glasovanje; proti so glasovali komunisti, PSIUP in liberalec, vzdržal se je misovec. Zaradi pozne ure je bila seja prekinjena.
Seja se je nadaljevala dne 22. oktobra. Na sporedu so bile mnoge tekoče zadeve, ki jih je odbor že sklenil. Bila so to nekatera nujna dela na pokrajinskih cestah (med njimi tudi ureditev ceste Gorica-Sovodnje-Zagraj); dalje odobritev nagrad in plač uslužbencem in podobno.
Sledile so volitve članov v razne komisije in odbore. Pri tem je tudi SDZ imela pravico postaviti svoje kandidate. Izvoljeni so bili naslednji: za revizorja pokrajinskega proračuna prof. Kranner; v volivno komisijo za okraj Gorica Maks Komac kot namestnik; v enako komisijo za Kr-min Jože Sirk kot namestnik; v upravni provincialni odbor (GPA) učitelj Albin Šuligoj kot namestnik; v sekcijo za lokalne davke geometer Cvetko Nanut kot redni član.
Slovenska skupnost v Trstu pozdravlja uvedbo domačega jezika v farah Slov. Benečije
Slovenska skupnost je z velikim zadovoljstvom vzela na znanje vest, da je videmska nadškofija izdala na prošnjo slovenskih duhovnikov iz Beneške Slovenije odredbo, s katero dovoljuje, da se vrše verski obredi v domačem jeziku v vseh farah, koder žive Slovenci. Tako je bila odpravljena ena tistih grenkih krivic, katerim so Beneški Slovenci še zdaj podvrženi. Slovenska skupnost pozdravlja napor slovenske duhovščine, ki se goreče bori za jezikovne pravice vernikov v cerkvi in pri službi božji ter stremi tako po uveljavljanju tistih načel, ki jih je papež Janez XXIII. zagovarjal v encikliki »Pacem in terris«.
* * *
Pred dobrim mesecem so slovenski duhovniki iz Beneške Slovenije predložili dve spomenici, eno na pristojne cerkvene kroge v Vidmu ter drugo na politično oblast videmske pokrajine.
V prvi so opozorili svojega nadškofa, da imajo kakor drugod po svetu tudi v videmski nadškofiji verniki slovenskega po-kolenja na podlagi novih koncilskih določb o bogoslužju pravico rabiti svoj materinski jezik v slovenskih in jezikovno mešanih farah omenjene nadškofije.
V drugi pa so odločno povedali političnim oblastem, da so slovenski duhovniki pogostokrat deležni sovražne in krivične diskriminacije s strani javnih organov. Ti smatrajo namreč kaj radi za protiitalijansko čuteče vse tiste duhovnike, ki se poslužujejo v svojem dušnem pastirstvu poleg italijanščine tudi slovenske besede. Take duhovnike se skuša proglasiti za »titine« in se jim načrtno kratijo javne podpore. Tako ponižuje javna oblast prav tiste duhovnike, ki so najbolj zvesti duhu Cerkve in ki na podlagi kanonskih predpisov in v duhu italijanske ustave uporabljajo pri svojem duhovnem poslanstvu jezik domačega ljudstva.
V ZDA je naraslo število gojencev v katoliških šolah
Pet milijonov' 700.000 je novih gojencev v ameriških ljudskih in srednjih katoliških šolah. To je najvišja številka, kar so jih doslej dosegli.
RZASKE
NOVICE
Oltar sv. Cirila in Metoda v Marijinem svetišču na Vejni nad Trstom
Kot je bilo sporočeno, bomo Slovenci poskrbeli za oltar sv. Cirila in Metoda v novem Marijinem svetišču na Vejni med Opčinami in Prosekom.
Podoba slovanskih apostolov naj bi tukaj na meji med Vzhodom in Zapadom vsakogar spodbujala k delu za bratsko edinost med kristjani. Sveta brata sta bila velika klicarja k edinosti, in sicer na temelju enakopravnosti in ljubezni. Skušajmo ju posnemati tudi mi! Nobene prilike ne zamudimo! Vsepovsod z besedo, dejanji in molitvijo razglašajmo resnično vsekr-ščansko edinost. Le tako bo moglo priti do trajnega miru med narodi in do vsečloveškega bratstva.
Tudi oltar sv. Cirila in Metoda v novem svetišču, posvečenem Mariji, Materi in Kraljici narodov, naj bo nam, našim potomcem in vsem narodom sosednjega in katerega koli naroda v pomoč za uresničevanje te velike ideje.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu je prevzelo skrb, da poišče umetnika in zbere potrebni denar. Zato se obrača na rojake s prošnjo, da pošiljajo svoje prispevke na sledeče naslove:
1. Č. g. Marij Gerdol, Strada di Rozzol 22, Trst-Trieste (422);
2. Marij anišče, Opčine-Opicina, Via Nazionale 89 (TS);
3. Katoliški glas, Riva Piazzut-ta 18, Gorica-Gorizia.
Darovi bodo objavljeni v Kat. glasu in se zanje že vnaprej toplo zahvaljujemo.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda Stanko Janežič
ni bil razpisan kakor prvi. Ker radio ni zasebna ustanova, ampak javna in ima nujni odraz in dopolnilo v občinstvu in ker je v korist ustanove same in poslu-šavcev, da je izbira radijskih funkcionarjev čim večja, se sprašujemo, zakaj ni bil objavljen tudi drugi natečaj, temveč je ostal zavit v skrivnostno tišino. Pri vsej dobri volji bi tak postopek težko imenovali natečaj; če je bil pa predviden v taki obliki, je bil prvi natečaj odveč.
Ker ima Radio Trst-A važno kulturno vlogo za nas Slovence, bi morali biti odnosi med to ustanovo in javnostjo vedno odkriti in prijateljski, posebno ko gre za tako pomemben ukrep.
Slovenske verske in katoliške organizacije v Trstu imajo v nedeljo, 31. oktobra svojo skupno proslavo praznika Kristusa Kralja z naslednjim sporedom:
ob 16.00 v rojanski cerkvi skupna pobožnost (govori g. Marijan Gerdol);
ob 17.00 v rojanskem Marijinem domu kulturni del prireditve, ki je namenjen mladini, kateri bo spregovoril prof. Alojzij Rebula; nato bodo dijaki pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina uprizorili igro v 6 slikah »župnik iz cvetočega vinograda«. Vljudno vabljeni.
Zgornje vrstice niso naperjene proti sedanjemu glasbenemu funkcionarju, temveč proti čudnemu načinu, kako je prišlo do tega imenovanja.
V Trstu, dne 25. oktobra 1965
(Sledi podpis)
DAROVI:
Za Alojzijevišče:	N.	N.	500; Olga in
Boris Kariž 2.000;	B.	L.	5.000;	N. N.
1.500; U. P. 5.000;	SKPD	»Prof.	Mirko
Filej« namesto cvetja	na	grob	Stanka
Obljubek 2.500 lir.
RADIO
TRST A
Tržaška prefektura in naftovod
Kakor poroča nedeljski slovenski tržaški dnevnik, je tržaška prefektura ugodila ugovorom številnih razlaščencev za naftovod iz drugega seznama in zavzela stališče, po katerem EPIT (Ente Porto Indu-striale di Trieste) nima pravice zahtevati razlaščanja za terminal naftovoda. Pritožbe so prikazovale s številnimi pravnimi argumenti neutemeljenost razlaščanja ter nepravilnost postopka. Tako so se razne novice nekaterih »prijateljev« Pristaniške ustanove, da bo prefektura kljub formalnim ugovorom prizadetih izdala razlastitveni dekret najkasneje do 15. oktobra, izkazale za tendenciozne.
Odmevi natečaja za glasbenega funkcionarja na Radiu Trst-A
Prejeli s prošnjo za objavo.
Po objavi v Piccolu in v Primorskem dnevniku z dne 17. decembra 1964 je bil razpisan na sedežu tržaške radijske postaje natečaj za stalno mesto glasbenega funkcionarja. Natečaja so se udeležili številni kandidati. Izid ni bil objavljen, udeleženci pa so dobili odklonilna pisma.
Po daljšem molku smo slišali, da se je vršil na istem sedežu drugi natečaj, ki
Spored od 31. oktobra do 6. novembra
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos, sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Razbojnik Mucifej«, dramatizirana pravljica, ki jo je napisal Franjo Blaž. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Strici«, dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Franc Finžgar. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico novembra«.
Ponedeljek: 8.30 Praznična matineja. —
9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.20 Zborovske skladbe. — 11.40 Otroške pesmi. — 12.00 »Znamenje na razpotju«, mladinska radijska igra, ki jo je napisala Zora Saksida. — 15.30 Orkester »Miramar«, ki ga vodi Aleksander Vodopivec. — 16.00 »Soldaški mizerere« in »Kmečki rekvijem«. Drami, ki ju je napisal Mirko Mahnič. Igrajo člani Slovenskega gledališču v Trstu, režira avtor. —
18.00 Boris Papandopulo: Sinfonietta za godalni orkester. Orkester »Alessandro Scar-latti« iz Neaplja ter Anton Lajovic: Ca-price, orkester Slovenske filharmonije, vodi Samo Hubad. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Be-ličič: (4) »Narodopisni pripovednik Janez Trdina«. — 21.00 Nicola Piccinni: »Didon«, lirska tragedija v treh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Igor Strawinsky: Oktet za pihala. — 12.00 Niko Kuret: »O vahtih«. — 13.30 Polifonske skladbe. — 17.20 J. S. Bach: Glasbena daritev. — 18.30 Simfonična dela J. Brahmsa: Nemški rekvijem, op. 45, po besedah Sv. pisma za soliste, zbor in orkester. — 19.35 France Bevk: »Ribičeva hči«, legenda. — 21.00 »Moja ura bo prišla morebiti že nocoj«, pripravil Jože Peterlin. — 21.20 Klavirske skladbe R. Schumanna. — 23.00 Nova glasba. lija Zeljenka: Godalni kvartet. Izvaja kvartet Novak iz Prage.
Sreda: 8.30 Zborovske skladbe tržaških avtorjev. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.45 Glasba s filmskega traku »II Gattopardo«. — 11.00 Mario Bugamelli: Tretja simfonija. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 14.45 Instru-
mentalni ansambel in zbor društva »Akademik« iz Ljubljane, vodi Pavel Mihelčič. 15.30 Izbor iz operet »Pri treh deklicah« in »Geisha«. — 16.00 »Jutranja molitev«, radijska igra. — 19.00 »Mesto sv. Justa v delih naših pripovednikov«, pripravil Martin Jevnikar. — 21.00 Simfonični koncert. Claude Debussy: Svečeniški in svetni ples za harfo in godala. Bela Bartok: Sonata za dva klavirja in tolkala. Franz Schubert: Peta simfonija v B-duru. Komorni orkester mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« iz Vidma. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Tone Penko: »Renato Mezzena in njegova knjiga "Flora del Carso”«. — 23.00 Izvajavci jazza: »The Svvingle Singers«.
Četrtek: 8.30 Godbe na pihala. — 10.00 Vojaške pesmi. — 11.15 Pojejo kvarteti Cetra, Radar in »2+2«. — 15.00 Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta. — 16.20 Giuseppe Verdi. Requiem za soliste, zbor in orkester. — 1830 Riccardo Bacchelli: »Na Piavi leta 1918«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Patent« in »Lončeni vrč«, dve enodejanki, ki ju je napisal Luigi Pirandello. Prevod: Franc Rauber in Martin Jevnikar. — 22.40 Slovenski solisti. Trobentač Tone Grčar, pri’ klavirju Marijan Lipovšek.
Petek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Zbor »C. A. Seghizzi«.
— 19.15 Zlata žlica - napisal Tone Penko.
— 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra orkester »A. Scarlatti« iz Neaplja. —• 21.50 Saba pripovednik: Aldo Marcovecchio: (3» »Spomini na "čudovit svet”« in »Avtokritika zbirke Canzoniere«.
Sobota: 12.15 Največ, najviše, najdlje -mozaik prvenstev in rekordov. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji.
— 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Moški vokalni kvintet, ki ga vodi Humbert Mamolo. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 22.30 Koncert za violino in orkester. Henri Wieniawski: Koncert št. 2 v d-molu za violino in orkester, op. 22.
iiiiiiiiMiiHimiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
M E J A
41
‘To so hude stvari, ki jih bom moral i1'skati. A prej dovolite še dvoje vprašanj: 1 torej ne priznate, da bi bili postavili s ali pri postavitvi kakor koli sodeči?«
priznam in odločno odklanjam vsa-krivdo.«
zastava? Meni gre trenutno bolj za 1 kdo je izobesil zastavo. Napis so vi-1 le domačini, zastavo pa so videli daleč Krog. že dopoldne me je orožniška po-LJa v Kaplji telefonično vprašala, kaj Vendar dogaja na Slemenici. Ste torej kakorkoli sodelovali pri izobešanju tuje ^ave?«
^dločno odklanjam vsako krivdo.«
*^'e morda ljudem v gostilni govorili,
Ko -- -	------------------------
na Slemenici kmalu plapolala jugo-
J^nska zastava ali jim pravili, iz katerih ^ sestoji?«
^ jugoslovanski zastavi nisem na Sle-***ci nikdar govoril.«
^ ključ od zvonika? Kje so ga dobili?
Niste vi zanj odgovorni?«
»Vrata v zvonik se ne zaklenejo. Že ob prihodu na Slemenico sem dobil vrata v takem položaju.«
»Morete kaj navesti v podkrepitev svoje nedolžnosti v tem pogledu?«
»Pomanjkanje blaga, šivalnega stroja in droga. Sploh ni misliti, da bi se, čeprav sem še mlad, ponoči priplazil v zvonikove male line in ondi izobešal zastavo.«
»In Ignacij Verderber, ki je pri vas prenočil, vam je ni mogel prinesti iz taborišča in jo izobesiti?«
»V župnišče je ni prinesel, ker bi jo ondi preiskovalna komisija gotovo odkrila. Ponoči ga nisem čul, da bi bil vstajal. Zjutraj mi jo je pokazal kot nekaj novega in me spraševal, kaj to pomeni. Ne morem si misliti, da bi jo bil on izobesil.«
»Kako to, da jo je on opazil prej kot vi?«
»Ker sem jaz med tem zaklepal hišne duri.«
»Kdo je torej to storil?«
»Za to imate orožnike, da vam poiščejo krivce.«
»In vi mi v tem pogledu ne morete prav
nič iti na roke? Saj ni mogoče, da bi ves ta čas nič sumljivega ne čuli, opazili ali ugotovili, ko se je oboje dogodilo v neposredni bližini župnišča! Mi torej morete dati kak podatek?«
Gospod Simon je smatral, da je prišla njegova ura:
»Morda še več kot podatek! Vendar bi vas rad prej nekaj prosil...«
»Samo recite!« je bil poveljnik vesel nepričakovane ponudbe.
»Prosil bi vas zagotovila, da boste« — tu je gospod Simon prešel v napad in je zato zrl poveljniku naravnost v oči — »vsaj vi skušali biti docela nepristranski in boste vzeli moje podatke in dokaze na znanje z isto resnostjo kot ste sprejeli obtožbe proti meni.«
»Saj to je vendar moja dolžnost! Kako morete o tem sploh dvomiti?«
»Zato, ker na Slemenici ni več nobena tajnost, da so vam Bogatajevi dali pol prašiča, da bi me bolj gotovo notri potlačili!«
Gospod Simon je bil ves čas prepričan, da so Bogatajevi poveljnika podkupili in
da zato noče razumeti, da bi bili Bogatajevi glavni krivci slemeniških dogodkov. Zato je skrbno opazoval poveljnika, kako bo sprejel ta hudi očitek.
Poveljnik je res nekoliko zardel, a hkrati dosti mirno vprašal:
»Kdo to pravi?«
Vprašanje: kdo to pravi? stavi navadno tisti, ki resničnih očitkov ne bi rad priznal pa tudi ne tajil. Z vprašanjem bi rad spravil zadevo v drugo smer ali se vsaj pričel izgovarjati, da o stvari ne govori, dokler ne zve opravičljivega imena. Gospod Simon poveljniku ni hotel dati te prilike in mu je zato brž postregel z imenom:
»Zopperniggbauerin je to okrog pripovedovala.«
»Kdo je ta Zopperniggbauerin? Kdo je ta ženska?«
»Ta ženska je tista Uršula Sehrschon, ki so na grob njene matere postavili napis, da bi jo bolj razdražili proti meni. Je to ista kajžarica, ki so vam po njej Bogatajevi poslali obe ovadbi proti meni. Ona sama je govorila, da vam je meso
nesla.«
Dušebrižnik je pričakoval, da bo poveljnik ob njegovih besedah čisto skupaj zlezel in se pričel opravičevati. A zgodilo se je ravno nasprotno. Poveljnik se je zmagoslavno zravnal in gospodu Simonu ponosno odgovoril:
»Že vidim, gospod župnik, da ste tudi
vi	nasedli lažem. A jaz vam povem odkritosrčno kakor pri spovedi: Tista poštama ženska, ki jo bo treba prijeti za jezik, mi je res ponujala nekaj malega mesa. Toda jaz sem ga odklonil. Prosim vas, povejte vsem, celo s prižnice oznanite, da jaz nisem vzel niti repa, kaj šele klobasico ali stegno! Rajši stradam in pustim stradati družino, kakor da bi si dal kakorkoli vezati roke. Casi se bodo zboljšali in Avstrija bo zopet imela vsega dovolj. Izgubljenega ugleda pa si človek nikoli več ne more pridobiti. Res pa je, da skromnega ponujenega daru nisem spravljal v zvezo s postavitvijo napisa. Tudi me ne zanima, kdo je pojedel tisto meso. Prej ali slej bo že prišlo no dan.«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Misijonska nedelja na Goriškem
V najlepšem jesenskem vremenu, ki nam ga ta mesec nudi narava v zameno za muhasto vreme v poletju, so slovenski verniki na Goriškem praznovali letošnjo misijonsko nedeljo. Poseben pečat ji je dala to pot navzočnost slovenskega misijonarja iz Zambije, jezuitskega patra Radka Rudeža, ki je ves mesec oktober s svojimi predavanji in nastopi med našimi Slovenci pomagal vnemati srca svojih rojakov za vzvišeno misijonsko idejo in širjenje božjega kraljestva v poganskih pokrajinah.
Notranje je naše ljudi razpoložila že brošura »Misijonska nedelja«, ki je izšla za to priliko kot prejšnja leta, bogato ilustrirana in polna zanimivega branja. Iz nje smo tudi zvedeli, da so Slovenci v goriški škofiji lani darovali za misijone lepo vsoto 1.141.665 lir. 'Prvenstvo med našimi farami si je ponovno osvojil Doberdob z 216.900 lirami, med organizacijami pa goriška Marijina družba z 244.500 lirami.
Na samo misijonsko nedeljo je v Gorici dopoldne in popoldne nastopil v cerkvi sv. Ignacija g. misijonar Radko Rudež SJ. Dopoldne je maševal in pridigal ob priliki slovenske sv. maše, popoldne pa vodil molitveno uro za misijone. Udeležil se je tudi misijonske prireditve v Katoliškem domu. S toplimi besedami se je tam poslovil od goriškega občinstva, se mu zahvalil za vso pozornost in darove, ki jih je bil deležen v teku svojega bivanja v naših krajih ter izrazil željo, naj bi tudi nove slovenske družine preveval isti duh kot družino, iz katere je sam izšel in ki je dala Bogu dva duhovnika, med njima njega — misijonarja. Na večer je p. Rudež še predaval bogoslovcem v goriškem semenišču, naslednji dan, v ponedeljek pa je odpotoval proti Rimu, kjer se bo vkrcal v letalo, da ga čim prej ponese nazaj v drago mu Zambijo.
Misijonska prireditev v Katoliškem domu je bila lepo obiskana. Udeležilo se je je nad 400 oseb; zasedeni so bili vsi sedeži v dvorani in na galeriji.
Osrednja točka prireditve je bila izvirna igra naše goriške pisateljice Zore Piščan-čeve, ki je pod naslovom »Zmagala je ljubezen« v igro položila idejo vseodpušča-joče krščanske ljubezni, katero končno sla-
vi	zmagoslavje nad človeškim ponosom, sebičnostjo in predsodki. Igra je bila občinstvu zelo všeč in prepričani smo, da si bo utrla pot na vse naše odre tako na Goriškem kot na Tržaškem.
V skrbni režiji dr. Kazimirja Humarja ter učiteljice gdč. Marize Perat iz Pevme so jo doživeto podale mlajše članice goriške Marijine družbe. Ce pomislimo, da
Dve prometni nesreči v Števerjanu
Preteklo nedeljo, 24. t. m. sta se pripetili v števerjanu dve prometni nezgodi. Ena od teh je žal zahtevala smrtno žrtev.
Dobrih sto metrov od doma na Valerišču je 19-letni Boris Pintar iz nepojasnjenih vzrokov trčil z avtom ob kolesarja, 61-let-nega domačina Jožeta Klanjščka, ki je vozil v isti smeri. Klanjšček je pri padcu treščil z glavo ob tla tako hudo, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Čeprav mu je Pintar takoj nudil pomoč in ga nemudoma peljal v goriško bolnišnico, je Klanjšček že v nedeljo zvečer umrl.
Hudo nam je po prijaznem stricu Jožefu Klanjščku, ki si je po precej težkem življenju dobil zadnja leta prijazno zatočišče pri Komjančevi družini, katere sorodnik je bil. Težko pa nam je tudi za mladega Borisa Pintarja, katerega poznamo kot fanta, ki je navadno previdno in pametno vozil ter za vso Pintarjevo družino, katera je zaradi prometnih nesreč že toliko pretrpela.
Druga prometna nesreča pa se je pripetila pod Bukovjem. Pri srečanju sta se dva avtomobila dotaknila ter je eden, Fiat 1100, ki ga je vodil domačin Davorin Koren, zdrknil s ceste in se dvakrat zakotali! po pobočju. Avtomobila, zlasti Korenov, sta bila precej poškodovana. Človeških poškodb, hvala Bogu, ni bilo, razen precejšnjega strahu.
Dekan Jože Žorž - petdesetletnik
Dne 19. oktobra je obhajal naš štan-drežki župnik svoj rojstni dan. Zjutraj smo se verniki zbrali v cerkvi v večjem številu. Oltar je bil posebno lepo okrašen. Mladinski zbor je pri sveti daritvi ubrano prepeval.
Gospod Žorž Jože se je rodil dne 19. oktobra leta 1915 v Dornberku na Vipavskem. Študiral je v goriškem malem semenišču in nato v goriškem bogoslovju. Posvečen je bil v duhovnika dne 11. junija 1938.
Nadškof Karel Margotti ga je poslal v Komen na Krasu. Mladi kaplan se je vneto lotil dela. Med Kraševci je preživel tri leta. Nato je bil premeščen za župnika v Mirnik. Tu ga je čakalo najhujše. Divjala je druga svetovna vojna. Večkrat je bil Mirnik in male vasice okrog njega odrezan od ostalega sveta. Vsi so se v težavah zatekali k župniku. Vsem je pomagal in marsikateri mu je še danes hvaležen, da mu je rešil življenje. Po enajstih letih pa je prišel za Mirnik žalosten dan. G. župnik je bil premeščen. Dolga vrsta mož in fantov je na motorjih spremljalo iz Mirnika v Gorico svojega župnika. Znovoni so žalostno prepevali.
Dne 26. julija 1952 je nastopil za župnika v Mavhinjah. Spet se je lotil dela med Kraševci. To je trajalo osem let.
Veliko let smo Štandrežci hrepeneli po stalnem župniku. Končno smo le doživeli ta lepi dan. Bil je prvi dan maja leta 1960. Na trgu pred cerkvijo smo navdušeno sprejeli našega novega dušnega pastirja. Takoj se je lotil dela. Povabil je slikarja Toneta Kralja. Ta je čudovito in umetniško preslikal našo župnijsko cerkev. Štandrežci lahko trdimo, da je naša cer-
3
kev najlepša v deželi. Poskrbel je tudi za centralno kurjavo.
Resničen spomenik pa si je gospod 2orž Jože podaril z gradnjo »Župnijskega doma sv. Andreja«. Otvoritev smo imeli letos meseca julija. O tem smo že poročali. Obširna dvorana z lepim odrom in igralne sobe so v veselje našim skavtom in dekletom.
Gospodu jubilantu iz srca kličemo vsi Štandrežci: Beg Vas živi med nami še na mnoga leta!
Programska seja občinskega sveta v Gorici
Mednarodni sestanek za izkoriščanje soških voda
so prvič nastopile na odru, moramo priznati, da so svoje vloge zelo dobro odigrale, zlasti nositeljica glavne vloge Jelka (Marilka Koršič). Vse nastopajoče so besedilo brezhibno obvladale. Večkrat ko bodo še nastopile, bolj si bodo seveda tudi izboljšale izgovorjavo, ki je nad vse važen element pri igranju. Tudi obleka igravk ter kulise so bile prav posrečeno izbrane. Kulise, ki jih je vse občinstvo občudovalo, sta izdelala g. Ciril Koršič in njegova hčerka Verena.
Med odmori je deloval srečolov v korist misijonov. Ni manjkalo srečk (7000 jih je bilo), pa tudi ne dobitkov. Naši ljudje so srečke pokupili do zadnje in s tem pokazali, da zanje misijoni res niso prazna beseda. Eno z drugim smo preračunali, da je vsakdo od navzočih pustil v dvorani Katoliškega doma v Gorici po 500 lir.
Misijonske prireditve so bile tudi izven Gorice po naši deželi. Cujemo, da so lepo uspele, zlasti v Štandrežu in v Podgori. Ko se veselimo velike vneme, ki jo naši ljudje kažejo za misijonsko zadevo, želimo spomniti samo to, kar je dejal neki misijonski škof: »Bogu posojuje, kdor za misijone daruje!«
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v ponedeljek in torek prejšnjega tedna, je župan Michele Martina obrazložil program novega občinskega odbora.
V glavnem je obsegalo županovo poročilo pet delov, ki jih je nato podrobno razvil.
V	prvem delu se je zaustavil zlasti ob potrebi povezave Gorice s Slovenijo in Koroško. Nato je poudaril potrebo po nadaljnjem študiju regulacijskega načrta. Naslednje točke županovega programskega govora so bile gradnja ljudskih hiš ter ponovna obravnava zakona 167, s čimer naj bi se vskladile potrebe raznih sektorjev. Glede industrijskega področja je župan nakazal potrebo po resnem študiju tega problema. V ta okvir spada tudi nameravana ustanovitev konzorcija za industrijsko področje med goriško in sovodenj-sko občino. Županovo poročilo ne skriva tudi negodovanja zaradi nameravane ustanovitve tega področja.
Posebno važen je del, ki govori o slovenski manjšini. Potem ko je župan omenil razne razburkane in hude čase iz preteklosti, je poudaril pomen novega realističnega gledanja na to vprašanje. Tu je dejal dobesedno:
»Prisotnost upraviteljev slovenske jezikovne skupnosti v večini ter v odboru želi prispevati k premostitvi starih ovir. Želimo odkritosrčno spoštovati jezikovno dediščino, karakteristike, tradicije in kulturo slovenske skupnosti, ker smo prepričani, da njena prisotnost ne služi razdvajanju, temveč spopolnitvi naše človeške stvarnosti. To dejanje hoče biti odkrit dokaz državljanske razširitve in želje po sodelovanju za skupni blagor. V mejah možnosti občinske uprave bo zagotovljena državljanom slovenskega jezika možnost razvijati njih tradicije in običaje.« V nadaljevanju svojega govora o tem vprašanju je župan izrazil željo velike večine meščanov v prenehanju vsakega nacionalizma. Pripomnil je še, da je občinska uprava v tem izraz demokratične lastnosti nove italijanske države. Zaključil je z željo, da bi v tem oziru dala Gorica res zgled harmonije in sožitja.
Veliko važnost bo nova uprava posvetila javnim delom, kar bo izvedla v soglasju z regulacijskim načrtom. Skrbela bo za gradnjo stanovanj in za izboljšanje šolskih poslopij. Tu je župan ponovil zagotovilo za nove prostore slovenskih šol. Glede občinskih financ je župan izrazil željo in potrebo po obnovitvi proste cone. Občinska uprava si bo nadalje prizadevala za pravično porazdelitev davčnega bremena.
V ostalem se je župan dotaknil problemov občinskega osebja, mestnih prevozov, ekonomata, higijene in zdravstva ter zadev javnega šolstva in kulture. Tu je zagotovil vso pomoč občine za koordinacijo raznih kulturnih dejavnosti. V ta okvir spada tudi seznanitev mladine z objektivnim podajanjem zlasti novejše zgodovine.
Posebno poglavje predstavljajo še zadeve mladine, športa in turizma. Tudi tu se bo občinska uprava prizadevala za vso možno pomoč otrokom in mladini ter za turistično poživitev našega mesta.
DISKUSIJA O PROGRAMSKI IZJAVI NOVE VEČINE
Na obeh sejah se je nato vnela živahna debata o županovih izjavah. Sledili so si govorniki večine ter leve in desne opozicije. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je bil velik del posvečen prav vprašanju slovenske manjšine. Samo misovec Pedroni je očitno pokazal svoje nasprotovanje novemu gledanju občinske uprave na prisotnost Slovencev. Se odvetnik Pascoli, tudi misovec, je govoril o potrebi premostitve ozkih gledanj in o skupni civilizaciji Latin-cev, Germanov in Slovanov. Liberalec Majo se je sicer načelno izrekel za spoštovanje pravic manjšine, a je izrazil zaskrbljenost zaradi možnih »popuščanj«. Krščanski demokrat dr. Cian je prečita! ves odlomek enciklike »Pacem in terris«, ki govori o manjšinah ter poudaril, da je testament papeža Janeza XXIII., in nedvoumni nauk Cerkve o zadevi. Odločno je tudi zavrnil odvetnika Pedronija in njegova natolcevanja o »gorskih plemenih« na račun' Slovencev.
Svetovavec SDZ dr. Bratina je v svojem govoru nakazal važnost novih odnosov med obema narodoma v duhu evropske edinosti. Podčrtal je tudi pomen bližnjega obiska ministrskega predsednika Mora v Jugoslaviji. Glede industrijskega področja, gradbeništva in regulacijskega načrta je priporočil predvsem gledanje na stvarne potrebe našega mesta. Dr. Bratina je zagotovil podporo svetovavcev SDZ pri reševanju vseh perečih problemov naše občine, ki jih je že nakazal župan. Zaželel je skorajšnjo zgraditev novih poslopij za slovenske šole na najbolj odgovarjajočem pro-
storu. Ponovno je tudi poudaril željo po razširitvi obmejnega pasu na 20 km. Prav tako je tudi predlagal počastitev spomina nadškofov dr. Fr. B. Sedeja in msgr. Hijacinta Ambrosija.
Svetovavec Ciuffarin (KD) je predlagal, naj se posveti večja pažnja študiju tujih jezikov, kar je zlasti važno za Gorico. Za večino so govorili še svetovavci PSDI in PSI. Svojo opozicijo pa so napovedali poleg desničarjev le komunisti.
Na isti seji so svetovavci izvolili novo volivno komisijo, ki jo sestavlja šest rednih in šest nadomestnih članov. Svojega predstavnika ima tudi SDZ.
Dne 21. oktobra sta predstavnika obči» ske uprave iz Nove Gorice, dr. Rudi Ruta! in inženir soških elektrarn Avgust Batii obiskala goriško pokrajinsko upravo, kje! sta podala poročilo o proučitvi izkorišča nja soških voda na goriškem področji! Za te proučitve sta bila naprošena pokrajinske uprave, ki želi izkoristiti \ iz Soče za potrebe prebivavstva. Temu p!' vemu obisku, ki je trajal le malo časa. bodo sledili še drugi do popolne uredit'* te zadeve.
DAROVI:
Za števerjansko cerkev: Družina Fran! Terpin, v počastitev spomina pok. Stani* Obljubek, 2.000 lir.
KINODVORANA - BAZOVICA
bo predvajala v dneh 30.-31. oktobra in 1. novembra veličastni ameriški barvni film
RE D E I RE
Film v kino-scope traja tri ure in pol. Predstave bodo v soboto ob 20.30, v nedeljo ob 16.30 in ob 20h ter v ponedeljek ob 17. uri
4. novembra bo filmski večer z odličnim filmom »Cronaca fami-liare«. Glavni igravec je Marcello Mastroianm. Začetek ob 20.30.
Nagrada 46 materam
V	nedeljo zjutraj se je v pokrajinski dvorani vršila simpatična slovesnost. Državna ustanova ONMI za zaščito matere in otroka je nagradila 46 goriških mater, ki so se še posebno odlikovale pri vzgoji otrok. Nagrade in diplome je zglednim materam, med katerimi je tudi lepo število slovenskih mater, razdelil pokrajinski predsednik Chientaroli.
Memorial »Prof. Mirko Filej«
V	nedeljo so se ob 9. uri pričele tekme za memorial »Prof. Mirko Filej«, ki ga letos organizira športno društvo 01ympija že četrto leto. Pomerili so se med sabo naši atleti. Lep dan in precejšnja udeležba sta pripomogli, da je tekmovanje res lepo izpadlo. Vendar je bilo opaziti premalo atletov iz naših vasi. Pokal si je pridobil že tretje leto zapovrstjo atlet Ivan Sussi. Podrobne rezultate bomo prinesli v prihodnji številki.
Hermenegildu Podveršiču zlato spominsi* kolajno kot izraz hvaležnosti vsega pre^ vavstva za zasluge, ki si jih je v 11-letneJ1 službovanju pridobil za števerjansko $ čino.
•}• H* H*
Našemu predsedniku SKPD, Marija«1 j Terpinu je gospa Mirka povila v pone* -Ijek, 25. t. m. krepkega sinčka prvoroj® ca, ki bo pri krstu prejel ime Mat® Iskreno čestitamo!
G. Vinko Zaletel s Koroškega bo pri^ v nedeljo, 14. novembra v Gorico, da $ daljuje predavanje s svojimi skioptičnii® slikami, ki jih je lani posnel ob pri$ 38. mednarodnega evharističnega kongr«5 v Bombayu. V Katoliškem domu v ® rici bo nastopil ob 17,15, v Števerjanu t i bo isto predavanje ponovil zvečer ob 8 uri.
Štandrež
Ob 20-ietnici zloma naci-fašizffl*
Pretekli četrtek smo imeli v naši župnijski dvorani prvi kulturni večer. Polna dvorana nas je bilo in vsi smo radi gledali lepe barvne slike o družinskem življenju, katere nam je predvajal g. župnik Bogomil Brecelj iz Doberdoba. Še rajši pa smo poslušali dobre nauke, s katerimi je predavatelj tako posrečeno spremljal slike na platnu.
Nato nam je pa slovenski misijonar p. Rudež govoril o svojem misijonu v Rodeziji sredi Afrike. Potegnilo nas je to predavanje za sabo, ker nam je odkrilo toliko neznanih reči o življenju teh naših oddaljenih črnih bratov. Iskreno se zahvaljujemo obema predavateljema in ju želimo poslušati še kdaj.
V	počastitev spomina na bazovišf* mučenike, na žrtev fašističnega nasilj® učitelja Lojzeta Bratuža in na sloveO’ ske žrtve zloglasnega fašističnega taW' rišča v Gonarsu daruje Slovenska d* mokratska skupnost v Gorici znesek 50.000 lir za obdaritev učencev v dve^ slovenskih osnovnih šolah na Goriškeb1,
DAROVI :
Števerjan
V	nedeljo so na dan »Matere in otroka« na števerjanki občini podelili nagrade in darila raznim zaslužnim števerjanskim materam. Slovesnost se je vršila po maši v občinskem konzultoriju. Darove je razdelil podžupan g. Ciril Terpin, ki je izrekel tudi priložnostne besede. Poleg mater in raznih domačinov so prisostvovali tudi predstavniki ONMI iz Gorice.
* * *
Pokrajinske oblasti so v zadnjih dneh popravile usad na oslavski cesti, ki pelje v števerjan. Akoravno je to delo bilo potrebno, vendar za Števerjan ta cesta prav malo pomeni, ker se je poslužuje kvečjemu 10% Števerjancev. Prav bi bilo, da bi dežela in provinca pomagali občini asfaltirati pot skozi Grojno, ki je te izboljšave zelo potrebna.
* * *
To soboto bo občinski odbor v Števerjanu ob 20. uri izročil bivšemu županu g.
Za Katoliški dom: N. N. 1.000; N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1$' N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; F; mec Štefanija 2.000; N. N. 3.000; N- * 1.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka ^ družina Žgavec 500; Munih Katarina L N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; U. Z. 3.
P. F. 5.000; Marijina družba 12.000; B 3.000; N. N., Šempolaj, 10.000; N. N. 4.'
N. N. 10.000; N. N. za sliko »Goričan^ I 5.000; v spomin pok. Stanka, družina ljubek 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina Obija ob smrti dragega očeta 5.000; uprava $ glasa v spomin pok. g. Obljubka, 3.® SKPD »Prof. Mirko Filej« namesto cv'd. na grob očetu svoje odbornice MiU^ Obljubek, 2.000; . N., Števerjan, Sovodnje: 365 kg krompirja, 78 kg kor1*** 21.600 lir.
Vsem darovavcem iskren Bog povrfl''
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stol, trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več ' davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M' Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naŠ«^ dragega očeta
STANKA OBLJUBEK
Zlasti se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, zdravniku dr. Rutarju, odboru d1"11 štva SKPD, darovavcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Družina Obljubek
Gorica, 25. oktobra 1965
feiil
Vi,
8» v,
'Me
•ktrt
"Mra
šile: