243. St. s. teto. Naročnina za kraljevino SHS 15 d. Letne ISO D. Inozemstvo: 20 D. Letno 240 D I*®*- enostoipna mm vrsta 50 paxa, večkrat popos Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. piu lčanr> do: P. Ob V, Velani, v soboto, 21. oktobra 1922 ' "• Vsp„a-..« P:>všait Uredništvo: Ll,lska knjiži1ica ' ' ra"ko- I« ulica l/L Teletou 380 fevo*/; Uprava: Ljubija, j a /iin *** & Telelor. 4* Kokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je Diiložiti ziianUu*. za ogovor. Otvoritev novega zasedanja narodne skupščine. okt. Gzv.) Današnja veja narodne skupščine kratka. Poslanec Ris ta »Beograd, 20. ■Opoldanska q, ^ila zelo _________ gg* 3e predlagal, naj v zmislu pra-prevzame najstarejši poslanec, HJ* Toma Oraovac, začasno predseduj* današnje seje. Poslanec Oraovac ^vzame predsedstvo in otvarja novo zasedanje narodne skupščine. Pri tej priliki ima primeren nagovor, v katerem se predvsem zahvaljuje za izkazano zaupanje tovarišev. Seja se nato zatvori in odredi prihodnja za popoldne ob 4. z dnevnim redom: volitev novega predsedništva narodne skupščine. Ostro nesoglasje med radikalci in demokrati. RIBAR OSTANE KANDIDAT DEMOKRATSKE STRANKE. RADI-■fci-NA NEPOFUSTLJIVOST RADI ZAGREBŠKEGA KONGiiESA. > < TUDI PUCELJ Z RADIKALCI, l oeo;rad, 20, oktobra. (Izv.) Včeraj jDoldne je bila seja demokratskega na kateri je predsednik Ljuba V*Vido\ i£ sprožil vprašanje volitev predsedništva narodne skup-ki se ima vršiti danes, ko zbor-■JC& začue novo zasedanje. Davido-ie omenil, da mu je izjavil ministr-predsednik Pašič, da je radikalni proti kandidaturi dr. Ribarja za J^dsednika narodne skupščine, da pa •tem še ni sklepaL Demokratski klub J® nato po kratki debati sklenil, da po-**>Vno kandidira dr. Ivana Ribarja za J*edsednika našega parlamenta, V tri-®&nski odbor, kateremu je bila pover-naloga, da sporoči ta sklep radikalnemu klubu, so bili izvoljeni pogači Davidovič, Pašič in Wilder„ Radikalci so vzeli sklep demokratskega •hiba na znanje in izjavili, da se bodo ® tem še posvetovali Medtem se je ^ demokratskem klubu nadaljevala *ia, Pri razpravi glede tajnika narod-skupščine je prišlo do dvoje raznih mnenj. En del poslancev je bil za ^sedamega tajnika Agatonoviča, dobiti se je večina zavzela za to, naj se • tem glasuje. Pri glasovanju je prodrl Dolanec Vukosavijevič. Potem je sle-*®a razprava o potovanju na praške %vnosti, .za katero se je doslej prija- radikalci medtem še niso podali svojega odgovora, je bila seja prekinjena, Kmalu po 7. uri zvečer sta prišla delegata radikalnega kluba Žu^čič in An-drič in sporočila tročlanskemu odboru demokratskega kluba, da se radikalni klub ne strinja s kandidaturo dr. Ivana Ribarja za predsednika narodne skupščine, ker se je ta gospod udeležil zagrebškega kongresa javnih delavcev, kjer se je rovarilo proti sedanji vladi z očitno tendenco, razbiti koalicijo. S tem činom je dr. Ribar izgubil zaupanje večine kot obektivni zastopnik obeh vladajočih strank na predsedniškem mestu. Radikalci se proti-vijo samo kandidaturi dr. Ribarja, vendar pa sprejmejo vsako drugo osebo, ki jo določijo demokrati O stvari se do razpravljalo na jutrišnji seji, ki se vrši dopoldne- V demokratskem klubu prevladuje mnenje, da iz tega popolnoma osebnega vprašanja ne sme nastati kriza v koaliciji, Demokrati bodo glasovali za dr. Ribarja. Predsednik narodne skupščine mora uživati večje zaupanje vladajoče večine, kakor pa posamezni ministri, in to tembolj, ker se je na včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil minister za poljedelstvo Pucelj v imenu samostojne kmetijske stranke proti kandidaturi dr. Ribarja Hlo 25 demokratskih poslancev. Ker | za predsednika parlamenta. Bol za predsedniška mesta. Pasic razpravlja z načelniki strank o novem predsed POŠTVU. NEZNAČAJNO BARANTANJE JUGOSLOVANSKEGA > KLUBA ZA PODPREDSEDNIŠKO MESTO. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič ie razpravljal ž načelniki strank, in sicer z vsakim Posebej Načelniki so razložili predsedniku vlade svoje želje glede kandida-V novem predsedništvu narodne ?&Wpščine. Načelnik jugoslovanskega l5toba dr. Korošec je izjavil ministrske-predsedniku Pašiču, da stoji nje-80V klub na stališču, da mora dobiti * novem predsedništvu narodne skup-Klne mesto podpredsednika. Narodni ^Ijački klub je zahteval zase mesto **Jnika. Isto je zahteval tudi Maglajlič J Imenu muslimanskega narodnega *toba (desničarjev). Poslanec dr. Meh- Spaho (načelnik muslimanske le-^Ice) je izjavil, da njegov klub ne re-^•ktira na nobeno mesto v predsedni-narodne skupščine. Svoje stali-pri volitvah novega predsedništva filamenta bodo njegovi tovariši do-k^Ol šele, ko se doseže sporazum med 5*®okrati in radikalci, oziroma potem * *e položaj popolnoma razčisti Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Jugoslovanski klub se je sestai včeraj k seji, na kateri je razpravljal o volitvi novega predsedništva narodne skupščine. Klub je sklenil, da bo glasoval ;a dr. Ribarja, ako ne dobi mesta podpredsednika. Ako pa se ustreže njegovi zahtevi in dobi podpredsedniško mesto, bo za kompromisno listo, oziroma za >no, o kateri se bodo sporazumele vladne stranke. Dr. Korošec je o tem obvestil ministrskega predsednika Pašiča in predsednika demokratske stranke Ljuba Davidoviča. Najbrže bo kai Iluiral za mesto podpredsednika dr. Korošec sam. Beograd, 20 oktobra. (Izv.) Zernljo-radniški klub je imel včeraj sejo. na kateri pa je bilo navzočih le malo poslancev. Sklenili so, da bo klub glasoval pri volitvi novega predsednika narodne skupščine za dr. Ivana Ribarja, 5d mu nasprotujejo radikalci češkoslovaška ponudba posolila 500 mil. Ki. . Prasa, 20. oktobra. (Izv.) Kakor vročajo listi, razmotrivajo bančui in ^Ustrijski krogi o posojilu, ki nnj s? °Voli Jugoslaviji za nakup industrij- skih predmetov na Češkoslovaškem, posebno manufakture. Gre za posojila v znesku 500 milijonov čeških kron. Ratifikacija konvencii med Češkoslovaško in Jugoslavijo. vencije sta podpisala predsednik republike Masaryk in zunanji minister dr. Beneš. Konvencije so bile izročene v lepo vezani obliki. Izročitev konvencij se izvrši tudi s strani jugoslovanskega poslanika v Pragi dr. Vošnjaka. Z naše strani sta podpisale konvencije _ ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje stvari dr Ninčič. obl *e°£ra, sč je bil objavljen v sovjetskih službenih listih zakon o splošni vo-jaški obveznosti. Objeva tega zakona pomeni velik korak v razvoju sovjetske Rusije tn sicer pomeni nedvomno korak nazaj k kapitalistični ureditvi državne tvorbe* Treba pa je, da pregledamo vzroke, ki so privedli do tega koraka. Socialni revolucionarji vidijo vzrok za ia korak v tem, da se k rdeči armadi prostovoljno ni več priglašalo dovolj moštva. Ta trditev je osnovana na dejstv% Slaba vojaška uprava je povzročala velikansko desertacijo iz armade in plašila celo najvročekrvnejše ljudi pred upisom v sovjetsko vojsko* Prehrana '? postajala vsaki dan slabša, plača se ni izplačevala — nobeno čudo, da so tudi najgorečnejši komunistični elementi pričeli obračati rdeči armadi hrbet. Je pa poleg tega še drugi vzrok, ki je privedel sovjetsko vlado k temu dalekosežnemu koraku, ki naravnost bije v obraz komunističnemu programa.. Splošna vojaška obveznost bo nedvomno silno pomnožila sovjetsko vojsko a sicer ne da bi pomnožila stroške zanjo. Dosedaj je bil vsak član rdeče armade plačan vojak, torej vojak iz poklica, ki se je preživljal s tem svojim poklicom. Država ga je morala plačevati ravno tako, kot svoje uradnike in druge nastavljence. Za to je država morala izdajati velikanske svote in ker je prihajala vsled tega v plačilne težkoče, se je armada stalno manjšala. Vsakdo nerad služi na upanje. Sedaj državi ne bo treba plačevati svojih vojakov. Skrbeti bo morala edino za prehrano in obleko, vse drugo je ne bo brigalo. Jasno je, da bo na ut način lahko svojo armado prt istih stroških skoro podvojila. Za to podvojitev ima sovjetska vlada mnogo vzrokov. Predvsem je uvt-dela, da miroljubna politika desnega krila komunistov ni dosegla nikakega uspeha. Genova in Haag sla ostala za Rusijo brez vsakega uspeha. Vsled tega je dobilo v sovjetski vladi premoč levo krilo pod vodstvom Radeka in Trocki ja. ki se naslanja na dejansko moč in hoče vsled tega močno armado. Situacija m bližnjem vzhodu jim je pripomogla k lažjemu uspehu. Sovjetska vlada danes vidi, da upoštevajo evropske države zmagovito turško orožje in da se smatra Turčija danes kot enakovreden činitelj v vprašanju ureditve razmer na orijenta, medtem ko se Rusijo še vedno odriva. Rusija hoče sedaj organizirati svojo armado — nedvomno s pomočjo nemških častnikov, v katero svrho je v zakonu dopuščeno službovanje v sovjetski armadi tudi inozemcem — da bo lahko prihodnjič vrgla na tehtnico tudi svoj* bajonete in topove in potom njih dosegla v svetovni politiki ono pozicijo, ki gre. — Na vsak način moramo v kratkem računati z veliko, moderno oborožena sovjetsko armado, ki pomeni odločilen korak k staremu sistema državnega ustroja in življenja. v; ;r'v ' Republikanski pokret na Grškem. NAPETOST MED REPUBLIKANCI IN MONARfflSTL NEVARNOST, DRŽAVLJANSKE VOJSKE. Konstantina smatrajo za sovražnflM države. Med revolucionarji in monarhisti se Je razmerje tako poostrilo, da Atene, 20. okt. (Izv.) Pristaši Veni-zeiosa razvijajo živahno propagando za odstavljenje kralja Jurija in uvedbo republikanske vladavine. Kralju očitajo njegovo prejšnje, Franciji sovražno stališče. Revolucionarni odbor se \z obrnil s proglasom do naroda in ga prosi, naj podpira sedanjo vlado. Pristaše kralja je pričakovati vsak trenotek resnega spopada in da je treba računati z meščansko vojno, ki je po mnenju poučenih krogov neizogibna. BONAR LAW NOVI ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. London, 20. okt. (Izv.) Kralj Jurij je sprejel demisijo ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Kakor pišejo listi, je odstopivši ministrski predsednik predlagal kralju kot svojega naslednika Bonar Lawa, ki je, kakor se čuje, prevzel nalogo, da sestavi novo vlado. HUDI POBOJI MED FASlSTi. IN KOMUNISTI V PARMI. Parma, 20. okt (Izv.) Vneli so se hudi boji med fašisti in komunisti, ki so začeli kopati strelske jarke. Vojaštvo je zasedlo Parmo. V mesto je prišlo več sto fašistov. UKRAJINSKI TERORIZEM V VZHODNI GALICIJI. Lwow, 20. okt. (Izv.) Kakor pišejo poljski listi, so se pojavila v vzhodni Galiciji nasilja. Dne 16. t. m. je bilo na progi Krako\v—L\vow oddanih na br-zovlak več strelov, vsled česar je bilo nekaj častnikov ranjenih. Ukrajinski te- roristi so skušali nato pognati z ekra-zitom v zrak osebni vlak, pri čemer so poškodovali progo in lokomotivo. Ustreljen je bil poljski urednik, v Ko* lomeji pa ukrajinski pisatelj, ki je žigosal teroristične metode svojih somišljenikov. Zaplenjen je bil tudi proglas, v, katerem se Ukrajincem, ki bi se udeležili volitev v poljski deželni zbor, grofti s smrtjo. Tajna organizacija v StryJfl je iz'dala proglas, v katerem naznani, da pride dne 1. novembra v Vzhodni Galiciji do splošne vstaje. BIVŠI AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER BURIAN UMRL. Dunaj, 20. okt. (Izv.) Umrl je bivši avstro-ogrski minister za zunanje stva* ri grof Štefan Burian, star 71 let Moskva, 20. okt (Iz v J- Vseruski osrednji odbor je ponovno-'izdal pi> ostrene določbe proti korupciji in ropanju. Policijski organi smejo roparje, ki jih zasačijo pri dejanju, ustreliti brez sodnega postopanja, s Dviganje naše valute In draginja. iz Curiha prihajajo vesela poročila, da se naša valuta, naš dinar, stalno dviga. Javnost pripisuje ta nedvomno velik finančni uspeh delovanju pomočnika finančnega ministra, dasi široka javnost nima nobenega upogleda v zakulisno inscencrijo, ki je dejansko dala dinarju tako močan sunek navzgor In je resnica, da je naša valuta že zdatno prekoračila višino, ki so jo nameravali doseči finančniki. S stališče države moramo dosedanje napredovanje denarja iskreno pozdravljati in tudi trdno verovati v njegovo končno zmago. Vsako razočaranje v tem oziru, bi pomenilo gospodarsko in politično katastrofo. Toda s tem razveseljivim dejstvom teče vzporedno dnevna, vsakdanja draginja na trgu, v trgovini, pri nakupu življenskih potrebščin in tu je treba ugotoviti, da ni padanje draginje v nobenem pravilnem razmerju z dvigom denarja. V tem razmerju zopet jasno odseva vsa onemoglost sedanjega vladnega režima, ki je s slabim vladanjem zapravila milijarde narodnega premoženja, ko je tirala dinar vedno navzdol in mu tudi sedaj pri dviganju ne zna v svoji onemoglosti pomagati do veljave — pri tržnih cenah. Vrednost našega denarja je poskočila za nekaj sto odstotkov in cene vseh potrebščin bi morale pasti v najslabšem slučaju od 50 do 100 odstotkov. Toda kaj vidimo? Vzemimo mesečni proračun za izdatke povprečnega gospodinjstva te ali one družine. Izdatki so se zmanjšali kvečjemu za 200 kron mesečno, kar ne pomeni danes pravzaprav ničesar. Moka je res padla na 22 kron za kg, toda kruh ima Se vedno — prejšnje cene. Znan nam je slučaj, ko je ravno te dni prišla v najem pekarna na Poljanski cesti v Ljubljani, od katere bo prejemala lastnica mesečnih 15.000 kron ali dnevno 500 kron, ne da bi ganila s prstom in lahko si izračunala, koliko mora zaslužiti še najemnik za svojo eksistenco in svoje — obogatenje. To oderuštvo z vsakdanjo življensko potrebščino mora seveda plačevati najubožnejši, ki v prvi vrsti živi ponajveč ob kruhu in krompirju. In tako oderuštvo se vzdržuje le radi zanikrnosti naše uprave. Manufaktura se ne premakne s svojimi trdnimi cenami, dasi z ozirom na svetovni trg ne reprezentira niti polovične cene. Treba je le pogledati naša izložbena okna, kjer se skrivajo najne-sramnejše cene pod krilatico »luksus-no blago«, dasi je večinoma pristnega domačega izvora. Cena usnju so že davno padle, toda čevlji so dosegli že naravnost bajne cene. Petrolej, ki ga je pokrila država s svojim monopolom in je važna ljudska potrebščina, se je pa celo dvignil v ceni in dvig dinarja je parirala državna uprava s povišanjem poštnih pristojbin v najneugodnejšem trenotku, mesto da bi sama pokazala zaupanje v naraščajočo plačilno moč našega denarja. Podobne razmere vladajo na vsem blagovnem trgu in z žalostjo moramo ugotoviti, da konsument ne čuti v celoti še prav nobenega pojemanja draginje, sama številna borzna poročila mu pa tudi ne zmanjšajo najnujnejših dnevnih potrebščin in njenih dosedanjih cen. Bojimo se, da bo nezmožni vladni režim zamudil ugodno priliko ter pritisnil cene na ono nižino, ki bi vsaj približno odgovarjale sedanjemu valutriemu stanju. Naš vladni sistem je imel še vedno močno roko, kadar je bilo treba uveljavljati upravno korupcijo in politična preganjanja, odrekel pa je in se zgrudi na kolena, če je šlo za odločilne gospodarske ukrepe... Želimo v interesu države in ljudstva, da bi se naša domneva to pot ne uresničila... Kulturno razmerje med Slovenci in Srbi. Ni dvoma, da smo prinesli Slovenci v Jugoslavijo največ idealizma za skupno državnost, česar žal ne moremo najti med Hrvati in Srbi. Ta naš idealizem je koreninil v globokem čustvovanju za dejansko jugoslovansko vzajemnost, v znatnem poznavanju hrvatske in srbske kulture. 2e v protestantovski dobi, pred tri sto leti je sanjal baron Ungnad o jezikovni jugoslovanski skupnosti, Kopitar je z veliko ljubeznijo navduševal za srbsko narodno pesem in najskrajnejši so hoteli celo popolnoma zbrisati slovensko kulturo ter jo zliti v enotno jugoslovansko. Prešeren-Vrazova doba glasno govori o tem poglavju, ki sega prav v današnje dni. Kdo bi govoril o duševnem razpoloženju zlasti med našo akademsko mladino vseh barv neposredno pred vojsko in že mnogo let poprej? Pri tern nismo mogli nikoli iskati izvora svojega čustvovanja v egoizmu, ker smo najmanjši in najšibkejši med jugoslovanskimi brati. Vse to so glasni dokumenti našega idealizma. Zaman Iščemo med Hrvati in Srbi v pretekli in polpretekli dobi tako velikopoteznega In globokega gibanja, ki bi bilo ustvarjalo in ustvarilo one dispozicije, ki so nujno potrebne za Skupno državljansko življenje ter vodijo do dejanskega jugoslovanstva, ki temelji v dušah državljanov in morda v tem ali onem členu vidovdanske ustave. Res je, tudi Srbi in Hrvati so živeli svoje slavno narodno življenje, toda njihova ideologija je hila velehrvatska ali velesrbska. To je eden glavnih vzrokov današnjega nesporazumijenja. Pri njih se je porodilo jugoslovanstvo kot nacijonalno gibanje šc-le med svetovno vojno, pravzaprav pa še-le s tistim trenutkom, ko je končna in odločilna zmaga antante zapečatila usodo Avstro-Ogrske. Kako žalostno kulturno razmerje vlada med Slovenci in Srbi še danes, peto leto po ujedinjenju, pričajo besede, ki jih je napisal v zadnji številki »čaša« prof. I. Dolenc, ki je živel dalj časa v Beogradu: »Pregledal sem te dni po knjigarnah v Beogradu, koliko imajo slovenskih knjig. Našel sem v celoti — dve: N a p r e d a k ima Cankarjevega Grešnika Lenarta, Geza Kohn pa — Šušteršičevo brošuro. 2e četrto leto zasledujem repertoar beograjskega gledališča: slovenska drama, kamoli opera, za Beograd doslej menda sploh ne eksistira. Državno gledališče, ki bi vendar moralo gojiti predvsem domačo umetnost, servira občinstvu drame vseh narodov, samo slovenskih ne. Rekel bi kdo: Nimajo prevodov. Toda dolžnost gledališča je, da si prevode nabavi! Ali smo pa že kda j čuli, da bi kdo iskal prevajalce za naše gledališke igre? Slovenci smo igrali srbske in hrvaške drame že pred svetovno vojno, v Beogradu pa do tega niso prišli niti danes.« Ti stavki in pa izložbena okna ljubljanskih knjigarn, ki kažejo skoraj več cirilskih knjig kakor slovenskih in pa pregled novejših slovenskih čitank z nebrojnimi srbo-hrvaškimi stavki, jasno pričajo, da smo Slovenci še veJno nekdanji jugoslovanski Idealisti. V Beogradu vlada šovinistiška miselnost gospoda Cicvariča in drugov, ki pozna Slovenijo samo kot okupirani del Velike Srbije, tam prodajajo slovensko kulturo le režimski možje iz Slovenije, naši demokrati in samostojneži, ki so prodali slovensko narodno čast za skledo leče... A kljub temu ne smemo dolžiti teh razmer srbskega naroda in tuJi ne vsega srbskega razumništva, ki ie bilo doslej zapeljano in je stalo pod sugestijo slovenskih odpadnikov ter jim je slepo verovalo, ker je samo v svojem srbsko-nacijonalnem čustvovanju pošteno ter ne pozna v svojih vrstah uskoštva in odpadništva iz zgolj egoističnih motivov. Nasprotno, s podvojeno močjo moramo delati na medsebojnem spoznavanju in spoštovanju. To je edina pot. ki more ustvariti močno državo, neraz-družljivo Jugoslavijo... v katerem ni šlo samo za razmerje človeka k Bogu, ampak tudi za razmerje človeka k človeku. V tem verskem gibanju nahajamo prvine modernega socijalizma. Seveda ne moremo s te dobe ničesar mehanično prenesti v današnjo dobo, temveč zamoremo samo v njihovem duhu tvoriti za nove razmere. Vemo, da pri nas danes niso ljudje taki, da bi bilo idejno delo v duhu starih tradicij mogoče. Pri nas je mnogo pobelo-gorskih ljudi, ki so skrivljeni s tujo vzgojo, s tujim duhom in suženjstvom. Mi hrepenimo po človeku, ki je tudi kdaj živel po človeku, ki je hrepenel po spoznaju resnice in znal vse zanjo žrtvovati. Take ljudi moremo iskati danes po tovarnah in pisarnah. Take ljudi si moramo danes tudi vzgajati. Ako hočemo resnično delati za napredek, za socijalistično družbo, moramo imeti pred očmi trojni temelj življenja; telesni, gmotni in duševni. To je: na življenje ljudi, na stroje, na sredstva življenja in na duševno vzgojo človeka. Seveda ne mislimo na strokovno vzgojo. Izobrazba ni vse. Marsikaterega doktorja osramoti preprost delavec s tem, da boljše razumeva življenje in se zna sam bolje ravnati po svojem svetovnem naziranju. Kljub temu pa polagamo veliko važnost na dobro izobrazbo, in kako mi izobrazbo cenimo, to smo dokazali z ustanovitvijo delavskega gimnazija. S tem smo tudi jasno dokazali, da si odkritosrčno želimo, da bi se mogel vsak dobro izobraziti; mi smo za demokratizacijo izobrazbe. Stranka naša ne prisega na nikakšne dogme, mi smo stalno v programskem kvašenju, iščemo vedno dobre in pravilne odgovore na vprašanja življenja in se hočemo povsod učiti. Celi svet je v kvašenju, povsod se poskuša, povsod se zamoremo mnogo naučiti. Tudi v Rusiji se eksperimentira, Rusija se za nas žrtvuje, da se učimo iz njenih napak. Učimo pa se iz teh poskusov ne samo to, kaj in kako naj delamo, temveč tudi, kako ne smemo delati. Sprejemamo dobre misli celega sveta, da jih za svoje potrebe predelamo. Vidimo, da je danes povsod slabo, velika večina naroda gladuje in nima stanovanja. To bedo odstraniti Je narodna dolžnost, tako, kakor je narodna dolžnost odstraniti korenin vsake bede. Nam pomeni nacijonalizem socijali-zem in socijalizem nam pomeni nacijonalizem. Veseli me, da ste vse to že pred 10 leti dobro zapopadli in se držali tega svojega prepričanja tako.^ kakor so se ga držali naši organizirani delavci. Delavci niso pripadniki stranke na odpoved, niti v teh težkih dobah. S tem osramočujejo velik del šolane inteligence, ki podleže demagogiji, čeravno ve, da smo za njo storili vse, kar smo mogli. Vemo dobro, da imate uradniki težke skrbi za eksistenco, toda morate umeti brigati se za svoje rodbine, da boste znali skrbeti tudi za državo in narodno bodočnost. Zato pa morate biti združeni s temi, ki so za svoj gospodarski boj že dobro organizirani, t. j. z delavci in nastavljenci. Vsak mora v svojem krogu, v svoji stroki delati za svoj stan. Stranka je federacija strok. Mi smo federativna organizacija, ki pa mora biti centralno vodena. Za nas je geslo: ne bodimo takoj z vsem zadovoljni. Dobro utemeljena nezadovoljnost je gibna sila napredka. Toda veliko je ležeče na tem, da ta nezadovoljnost ve, kaj je mogoče in kaj ni nemogoče v danem času. Povsem tem, kar sem rekel je jasno, da naša stranka ni in ne sme biti samo politična stranka, ampak je stranka strokovne organizacije. Držite trdno prapor te stranke, ki edina v vseh okolnostih stoji trdno za našo državo. Zahvaljujem se vam, da ste stali za njo v naših najtežjih časih. Takrat to ni bilo lahko. Ne mislite pri tem na svoje in na naše osebe, temveč v mislih imejte vedno stranko kot gibanje, ki ji pripada bodočnost naroda. Bodite še nadalje apostoli socljalizma v svojih pisarnah, kjer je mnogo smeti in gnilobe, mnogo starega duha, starega birokratizma. Slabost socijalizma je v tem, da rima na svoji strani vsega uradništ-va. Socijalistični minister brez socij.ili-stičnih uradnikov ne more vsega izvršiti, kar bi hotel. Ako hočemo imeti so-cijalisti v tej državi resnično moč, moramo imeti socijalistične uradnike. Socijalistični ministri odhajajo, socijalistični uradniki pa ostanejo. Mi smo stranka aktivnega, pozitivnega socijalizma. Mi hočemo pri vsaki priliki in ob vsakem času izvršiti vse, kar je v naši moči. Napaka dosedanjega socijalizma je bila ta, da so se socija-listi umeli bojevati za to, kako naj bo v bodočnosti, na sedanjost pa so pozabljali, dočim kapitalisti ravno vsakemu problemu sedanjega dne obračajo največjo pozornost. Socializem in uradniško. II. Na jubilejnem shodu češkoslovaške-narodnosocijalistične zveze uradnikov Je govoril senator Klofač o pomenu inteligence za socijalizem. VCm, da v razvoju bodoče družbe ne bodo odločevale samo materijelne sile, temveč bo družba potrebovala mnogo inteligence, znanja in Idealizma. To prepričanje o pomenu dobrega in inteligentnega posameznika za razvoj družbe v njeno socijalistično obliko je bilo eno glavnih vzrokov, da je naša stranka (narodno-socijalistična) nastala proti marksističnim socijalistom. Mi ne preziramo tega, kar je marksizem dobrega naredil za prole*arijat. Bil je močan v razbijanju stare dražbe, toda izkazal se je slabotnega pri ustvarjanju nove družbe. Zato je bil razpad socijal-ne demokracije naraven pojav, ker se ni izkazala v pozitivnem delu veščo. Napake marksizma pozna.1' > 2 del pro“ fesorja Masaryka (Kriza marksizma, socijalno vprašanje). V praksi pa so šele danes Jasno pokazale njegove pomanjkljivosti. Bil je močan, ko je ustvarjal organizacije, toda ostal je slab, ko Je imel uporabljati njene moči. Mi zavračamo marksizem ne samo v nekaterih njegovih delih, ampak zavračamo celo njegovo filozofijo. Socijalizem je računal v bodoči družbi s človekom, kakor računa inžener z delom stroja, ki je svojo vlogo doigral. Mi se nikoli ne bodemo postavili na stališče zgolj surove moči, ker vemo, da se pojavlja napredek predvsem v zboljšanju ljudi. Za nas, ki smo te stvari zapopadli, ni nič nerazumljivega, da je prišlo v Rusiji do diktature. To je naravna posledica duha marksističnega socijalizma. Ml s svojim narodnosocijalističnim gibanjem navezujemo na svojo narodno -zgoAlttvino in na češko versko gibanje, Politične vesti. Občinske volitve v Ljubljani. Včeraj zvečer se je vršil v dvorani mestnega magistrata ob izredno številni udeležbi zbor ljubljanskih zaupnikov narodno - socijalistične stranke, ki se je soglasno in z velikim navdušenjem izrekel za skupen nastop z onimi političnimi skupinami, ki so pristale na sklepe zagrebškega kongresa. Skupna lista se bo imenovala »Jugoslovanska zajednica«. Zbor je sprejel tudi oklic na ljubljanske volilce, ki ga priobčimo v jutrišnji številki. Po razpoloženju med ljubljanskimi volilci sodeč, je zagotovljena tej listi absolutna večina in prevzame »Jugoslovanska zajednica s tem tudi vodstvo občinskih poslov v Lubljani. — Druga politična skupina, ki se udeleži volitev v Ljubljani bo klerikalno - komunističen blok. Klerikalci in komunisti so si izposodili za nosilca liste soc. demokrata dr. Periča, ker sami nimajo primernega kandidata. Crno boljševiški blok nima nobenih upov na zmago, to tem manj, ker je v vrstah klerikalcev kot komunistov veliki odpor proti nenaravni zvezi. Dr. Perič sam je med svojimi somišljeniki izgubil vsako oporo, ker se je zvezal s klerikalci. — Oficiclna JDS nsatopa tudi s svojo listo. Ima pa to smolo, da ji 2e prvi dan po razglasitvi liste uhajajo kandidati Tako izjavlja n. pr. kavarnar Leon Pogačnik, da se ga je brez njegove vednosti in proti njegovi volji postavilo za kandidata. Za g. Pogačnikom pridejo še drugi. Na kandidatni listi je tudi označen neki Ivan Tomc, železniški pouradnik. Kakor se nam poroča železn. uradnika Ivana Tomca sploh ni v Ljubljani. Poznamo pa Ivana Tamca, ki je bil železniški pouradnik, a ta pa ni privolil, da se ga vpiše na kandidatno listo. Gospod Ivan Tomc tudi ni pristaš JDS. V splošnem se lahko reče, da lista mladinske JDS ne bo dosegla nobenega uspeha, ker jo zavračajo celo taki, ki so bili še do zadnjega pristaši »Jutra«. S kandidatno listo JDS se podpira samo klerikalno-komu-nistično listo. — Pri občinskih volitvah nastopi tudi oficielna socialna demokracija z Bernotom na čelu. V znamenju terorja. S terorjem hočejo gotovi ljudje ubijati v glavo državnim nameščencem drugo politično prepričanje. V tem se odlikujejo posebno pristaši demokratskih mladinov, ljudje, ki se očevid-no ne zavedajo, kaj se pravi podpirati gospode okrog »Jutra«, kateri drže sedanji koruptni režim, ki je upropastil uradniški stan. Revščina, ki vlada med tem slojem, pa naj bi bilo tisto sredstvo, s katerim naj se obupano državno uslužbenstvo proda in udinja za par kilogramov sladkorja ali masti JDS, ki je v popolnem razsulu, ki pa se hoče na vsak način pod pritiskom kakega resortnega ministrstva za socijalno politiko še obdržati. Kam smo prišli? To politično prakso demokratje sedaj poskušajo pri poštnih nameščencih. Nekaj politično manjzavednih uradnikov se je dalo izrabiti v ta namen in 19. t. m. se je osnoval klub demokratskih poštnih nameščencev v Ljubljani ki mu načeluje nek upravni uradnik poštne direkcije v Ljubljani v čigar odboru sede še drugi upravni uradniki te stroke. Gospodje, ki povdarjaio potrebo depolitizacije državne uprave, so s tem stvari želo slabo poslužill Kako zaupanje naj ima ljudstvo in posebno pa uslužbenstvo do takega državnega upravnega aparata, ako se državni upravni organi na ta način politično eksponirajo? Nobenega! Zgubilo bo še ono zaupanje, kar ga je imelo. — Ne bomo se podrobno pečali s tem poštnim sestankom, na katerega JDS nikakor ne more biti ponosna. Sicer piše »Jutro«, da je bilo na sestanku navzočih z dr. Kramarjem vred nad 100 ljudi, kar je pa za polovico zlagano, a še med temi je bilo dokaj uslužbencev drugega političnega prepričanja. Protestiramo proti temu, da se državni upravni organi na ta način politično eksponirajo in pustijo voliti v odbore takih političnih klubov, *ar brezdvomno krati ugled in zaupanje našemu državnemu aparatu. Ne pride nam na misel da bi kratili politične pravice in svobodo državnega uradnika, ki se lahko politično udejstvuje, toda na opisani način ne! Priznavamo državnim uradnikom aktivno in pasivno volilno pravico, zahtevamo pa, da gotovi ljudje pri tem svoje uradne avtoritete ne izrabljajo in ubogih državnih nameščencev foko ostudno ne pritiskajo ob zid. Zopet stara igra. V našem političnem življenju se začenja zopet ona stara igra, ki preveva vse naše javno Življenje. V skupščini je treba voliti predsednika. Prejšnji predsednik dr. Ribar ni povšeči radikalom, pa tudi mnogim demokratom se je zameril, ker se je udeležil zagrebškega kongresa. Vsled tega ie postal naenkrat nesposoben za predsednika skupščine in stranke silijo v ospredje razne druge kandidate, ki so »bolj sposobni«. Vse to ni ničesar drugega, kakor boj strank za nadvlado, j Strankarstvo v politiki, v upravi in v | privatnem življenju, tega smo se n** vadili in tako mora ostati. Pri M* prevladuje mnenje, da mora biti preo-sednik skupščine pripadnik najmogoC* nejše stranke. V drugih državah, taKO n. pr. na Angleškem ali Francoskem, izvolijo za predsednika državnega zbora kolikor mogoče malo strankarsko angažirano osebo, od katere l* pričakovati objektivnosti in nepristra* nostf, kakršen mora biti predsedniK skupščine. Našim politikom seveda D* tem ni ležeče. Glavno je moč in oblast drugo pa postranska stvar. Koliko nese »presedlanje«. Karlo Hiiusler, poslanec in član br’ vatskega bloka, je prišel, kakor znano, v narodno skupščino, kjer le in*®* govor, ki je baje vzbudil veliko odobravanje. Stališče, ki ga je zavzel Hiiusler proti Vidovdanski ustavi, popolnoma nič ne razlikuje od stališča, ki ga je v nekem članku razložil centralist Angjelinovič. Na ta način j® smatrati da je Hiiuler »presedlal« * demokratom. To presedlanje pa Haus-Ierju ni prineslo samo odobravanja v zbornici, ampak so mu bile povrh 1®* ga izplačane vse zaostale dnevnice v znesku preko 43.000 K. — Svojčas fc hotel predsednik skupščine odtrgati dnevnice tistim opozicionalnim poslancem, ki so sicer v zbornico prišli, Pa so jo med razpravo zapustili. In tiiitta* ler? Vsak po sebi čevlje men Znano je, da namerava pomočnik finančnega ministra g. Plavšič v izvrševanju svoje akcije za izboljšanje dinarja in naših financ posetiti borze v Curihu in Trstu. Na to vest beograjski »Radikal« pobožno zavije oči in vzdihne: Bogme, dobro bo to za banko t> Plavšiča: Kdo ve, kako koristne in do* bičkanosne posle bo mogel skleniti & Flavšič na državne stroške! Batlnanje ukinjeno. Tako nekako se je glasila navedba notranjega ministra, ki je še pred nedavnim časom zagledala beli dan. Vedno pa se je čulo o nekvalificiranem postopanju oblasti s prebivalstvom. Tako je vložil pretečene dtd narodni poslanec dr. Šimrak interpelacijo o postopanju orožnikov v zeni-škem koiaru, kjer so orožniki odvedli več seljakv v orožniško kasarno, ter so jih pretepli z žilavko, ker so se drznili kritizirati neko nepravično odredbo tamošnjega načelnika. Imeli so jih zaprte do jutra, potem pa so jih izročili kotarski oblasti, kjer je bil vsak obsojen na 35 D globe. Kaj bo k temu rekel gospod notranji minister?. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v Ameriški lučk »Comerce Reports« v Ameriki priobčuje o zboljšanju naših gospodarskih razmer članek, kateremu so služila z* podlago poročila ameriških konzulov v, naši državi. Radi zanimivosti posnemamo iz tega članka: Splošna gospodarska situacija ka£e na nekako zboljšanje. Iz raznih poročil se daje sklepati da je nastala večja Živahnost v industrijalnem obratu kakor doslej; v bližini Zagreba so nedavno otvorili nova industrijalna podjetja narodne važnosti. Zdi se, da je dobra le-tina in splošno zboljšana situacija blagodejno vplivala na valuto. Finančni minister je ob predlaganja proračuna za fiskalno leto poročal d* tekom devetih mesecev se ni vlada zatekla k Narodni Banki za posojila in d* vlada plačuje vse obveznosti Naznanil je, da se državni dohodki stalno povečujejo in da upa, da proračun ne bo Izkazal nikakega primanjkljaja, ako dinarska valuta ne poslabša. Narodna Banka stavlja v obrat vo desetdinarsko novčanico, ki jo je narisala in natiskala neka ameriška tvrdka. Splošni vtis nove novčanice tolik0 iz umetniškega stališča, kolikor gled* papirja in izdelanja je jako ugoden; neki bankir se je izrazil, da ni bilo v tej dežpli še tako izvrstnih bankovcev. Letina jako dobro kaže. Pšenične žetev je že končala in pridelek je baJ« jako velik. Časopisi cenijo, da pribitek letošnjega pridelka žita bo znašal 150 tisoč metričnih ton, t. j. skoraj dvakrat več kot lani. Letina koruze pa je nekoliko trpela radi nedavne suše. Pridelek češpelj bo — kakor se pričakuje £** Povprečnost. Glasom poročila ministrstva saobra-čaja število vseh lokomotiv v Kraljevini v dobrem stanju je 1. maja znašalo 966. Ceni se pa v Jugoslaviji, da potrebščina za popolni promet znaša P° eno lokomotivo in 5 tovornih vagonoV za vsak kilometer železniške proge. Treba bi bilo torej vsega skupaj 9.320 lokomotiv in 46.600 vagonov. Da se -*a* dopolni vso potrebščino lokomotiv » vagonov, primanjkuje pa Še vedno čez 8.000 lokomotiv in čez 19.000 vagonov-V delno pokritje tega primanjkljaja bo služilo 6.000 tovornih vagonov, ki Nemčija izroči na račun reparacije. Gradijo novo tovarno za zgradnjn J popravljanj# ielMuiikih vaao* * iW?avnico 0(3 750.000 dolanev so ve-oma investirale zagrebške banke. Ta Storin v prometu bodo bržkone o vplivala na valuto in trgovino. Titevji jugoslovanski obali obratuje Proe* ,rnan^e I*niie» 54 plovitbemh ktinM a namerava dovoliti w , etn° subvencijo dvajsetih milijo* ®°v dinarjev. deviznih odborov pri * Razpust banki. Ker se je prišlo na sled ^uciin zlorabam pri podeljevanju dojenj 2a nabavo deviz od strani od-I^JI'Podružnic Narodne banke, bodo odbori razpuščeni, postopek za da-l le dovoljenj za nabavo deviz pa se Poenostavil. ^Stanje novčanic v Angliji je zna-*2. t m. 122,570.000 funtov šter-^ Predidočem tednu je znašalo _~'.000 funtov šterlingov. Obtok novčanic v Nemčiji je 13. t. m. 334.171,631.000 mark. . + Obtok novčanic v Madžarski je . ®stel v prvem tednu tekočega me-za 2 milijardi na 60.263,731.580 K. Avstrijska zlata pariteta znaša * JJ* do 22. okt. 14.970 K. Ruska trgovska banka. Prva ^ vatna ruska delniška banka bo ime-_ klavnice preko 10 milijonov zlatih n;6'1 odnosno 5,146.000 dolarjev v “JO delnicah. Prepovedan Izvoz živine iz Ro-j^de, V poljedelskem ministrstvu v r*°kradu se je vršila konferenca o jJ^anju uvoza žive živine iz Roju®^«. V interesu našega poljedelstva j.*sklenilo, da se uvoz živine zabra-r (Morajo biti pač veliki »interesi«, dobili tako odredbo!) fcj.j Hmeljski trg. Na Cehoslovaškcm hmelja v Žatecu se razvija zelo SjZhna kupčija. Švedske in švicarske Stvarne, ki že 8 let niso kupovale J* Češkem, so nakupile sedaj velike O,'1 *lne hmelja, pa tudi domači trgov-u *° ga precej pokupili. Vendar se vsem tem velikim kupčijam cene dvignile, ter se plača za 50 kg „■600 Kč, za slabejše vrste pa še + Obtok novčanic v Avstriji je J/^al 7. t. m. 2453.9 milijard ter se je * Ve£al zadnjih 8 dni za 167.2 milijar- Od tega odpade na račun eskomp-*3 milijard, na račun države 80 mil. Y + Podaja raznih odpadkov. Up rali, v°ine odeče IV. v Zagrebu bo pro-dne 25. oktobra t. 1. ob 9. uri do-jjdne na javni ustmeni licitaciji od-0d blaga, usnja, železa itd. Pred-oglas Šiške na vpogled. Uvoz ' jugoslovanskega vina v ^slovaško. Ministrstvo trgovine in (L^trije obvešča trgovsko zbornico, j. le po sklenjeni špecijelni trgovski j?°dbi med našo kraljevino in Ceho-?^3ško republiko dovoljen uvoz 150 Jrftolitrov vina na Čehoslovaško in si-j* brez obveze za odkup enake koli- je v pisarni trgovske in zbornice v Ljubljani intere- čine vina čehoslovaške provenijence. Uvoz navedene količine vina na Češko se vrši na podlagi uvoznih dovoljenj, ki jih izdaja čehoslovaško trgovsko ministrstvo. Dovoljenja se dajejo samo domačim t. j. tvrdkam, ki imajo sedež na Češkem. Ministrstvo priporoča, da stopijo naši vinski eksporterji v stik s čehoslovaškimi tvrdkami, da bi se mogel gornji kontingent v polni meri izkoristiti in da bi naša vina pridobila tudi za bodočnost čehoslovaški trg. Zato se priporoča izvoznikom, da ekspor-tirajo le najboljše kvalitete vina. + Vračanje razlike med maksimalno in minimalno tarifo za uvoz blaga v Nemčijo. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je odločil carinski svet dne 3. oktobra t. L, da je trgovska pogodba z Nemčijo stopila 10. junija v veljavo. Ker so carinarnice začele uporabljati za uvoz blaga iz Nemčije minimalno carinsko tarifo šele dne 23. junija, se bo vrnila razlika med maksimalno in minimalno carinsko tarifo vsem strankam, ki se v predpisanem roku t. j. tekom 6 mesecev od dneva vplačanja carine, obrnejo s tozadevno prošnjo na generalno direkcijo carin. Prošnji je priložiti razen duplikata uvozne deklaracije šc spričevalo o izvoru ter potrdilo od carinarnice, da je bilo spričevalo o izvoru že o priliki carinjenja predloženo ter sprejeto in pridržano pri deklaraciji ali pa da je bilo vrnjeno uvozniku in ni bilo sprejeto. Glede vrnitve ležarine pa se bodo posamezni slučaji o tozadevnih prošnjah posamezno ocenili, ako bodo prošnje v predpisanem 6 mesečnem roku predložene generalni direkciji carine. + Carinski tarif za blago, ki se uvaža Iz Egipta. Glasom pojasnila ministrstva financ SHS Generalne direkcije carin z dne 4. oktobra 1922, D. br. 60.743 veljajo za blago, ki se uvaža iz Egipta, minimalne postavke carinskega tarifa, to pa zato, ker se ima smatrati Egipt de faeto Še vedno za sestavni del angleške kraljevine. + Ukinjenje naplačila državne trošarine na parafin, ceresin in stearln. Ker se je pojavilo vprašanje, če se mora naplačevati pri uvozu parafina državna trošarina pri carinarnicah, ako poda uvoznik na deklaraciji izjavo, da bode iz le-tega izdeloval sveče, je izdalo ministrstvo financ SHS Generalna direkcija carin, pojasnilo z dne 4. oktobra 1922, D. br. 60.744, ki se glasi: Ker parafin, cerezin in stearin niso tro-šarinski predmeti, marveč surovine za izdelovanje trošarinskih predmetov, bodo carinarnice pri uvozu navedenih predmetov naplačevanje državne trošarine ustavile, a obvestile o vsaki izvršeni uvozni odpremi Finančno kou-trolo odnosno trošarinsko oblast z navedbo: kdo je uvozil, kdaj, po kateri deklaraciji in katero količino blaga in da na to ni bila naplačana trošarina. S tem se ukine razpis D. br. 39.748 od 20. julija 1921, Dnevne vesli. jjjj* Razsvetljava v železniških va-Jj/J- 2elezniška uprava je naročila ^^te in siceršnji materijal za napra-h Razsvetljave v vagonih. Ker je ves ^aterijal že na potu, je upati, da bo-kmalu vsi železniški vagoni raz-ienl Trimesečni večerni tečaj! za ku-We na »gospodinjski šoli v Mladiki«, l^t na teden od 17. do 20., prične ^novembrom t 1. Priglase sprejema’ pojasnila daje voditeljica gdč. Jerica uranova v »Mladiki« vsak dan od ^ 17. jV*"1 Polaganja doktorata ogrsko pro da smejo diplomirani absol-beograjske univerze in fakultet ^ ,°Plju in Subotici polagati doktorat v Franclji. ministrstvo je JSk, .............................. ^francoskih univerzah, medtem ko lk/eK> absolventi zagrebške in ljub-e univerze polagati doktorat na tajskih univerzah šele, ako imajo že en doktorat na svoji univerzi. Cene doli! Po mestih se je že ne-opazilo padanje cen. Po deželi «l)j, ni še prav nikjer opaziti. Ravno fr*o, celo dvigajo se cene tu pa li Poklicana oblastva, zganite se. 1«:,. sodelovanje vseh se bo mogoče draginje! I Smrtna kosa. Pretečeni četrtek na Vranskem gospa Marija j. vdova po poštnem upravi-■r f-oživela je visoko starost 88 let. ® Se vrši danes dopoldne. Blag ^>tnin! Davek na neoženjene v Vojvo- f Zel se Vojvodinci zelo neradi in 0 malem številu ženijo, je pred-VQjVo,. akcija za narodno zdravje v h ;aalni vladi naj čimpreje uvede da-neporočene. Ta davek bodo k kot o3a^evati vse neporočene ose-S* nt*Ve starosti in pa zakonski pari * Un : Dohodki te davščine se bo-2d°rabdi za zgradbo in vzdrževa-s, ravstvenih institucij. ‘,lrUU t> ,nt vlom. Te dni so vlomili pri n*rter in Comp. v Velikem Bečke-V Vr*a nani storilci ter odnesli blaga Qbosti za preko 400.000 K. S — Veležepar. Novosadski policiji se je posrečilo, prijeti že mnogokrat kaznovanega žeparja Jovanoviča, ki je v kratkem času pokradel iz različnih žepov v Vojvodini preko 100.000 kron. Izročili so ga državnemu pravdništvu. — Sladkosnedni vlomilci. Dne 15. t m. zvečer so vlomili neznani uzmoviči v kolodvorsko kantino na Rakeku in pokradli sardin, salam, piškotov in 20 litrov dalmatinskega vina v skupni vrednosti 787 Din. — Pobeg iz zapora. Iz občinskega zapora v Tržiču je pobegnila šele 16 let stara, toda zelo nevarna tatica Marija Mivšek. Imenovana je majhne, slabotne postave, okroglega obraza in plavih las. — Predrzen tat je vsekakor Ivan Klanšek, ki je Ivani Pečenikovi v Brezjah pri Dobrovi pokradel mnogo perila, potem pa šel zajutrkovat v bližnjo Zor-čevo gostilno. Pečenikova je tatvino k sreči kmalu zapazila in hitro zavohala tatu, ki pa se je, videč, da je izsleden, podal v divji beg. Sosedje pa, ki so vdrli za njim, so bili še urnejši Vieli so ga in izročili orožnikom. — Cerkvena tatvina. V podružnično cerkev v Hribcah pri Moravčah je neznan storilec vlomil in oropal 2 denarni pušici. — Trdovraten samomorilec. V Hohenm51senu na Saškem se je te dni obesil 72 letni rentir Gustav Reicher, toda vrv se mu je utrgala in telebnil je na tla. Koj drugi dan se je vrgel z nekega visokega strešnega okna na cesto. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe samo lahke. Ker je trdovratnež na vsak način hotel na oni svet, si je skušal v bolnici prerezati žile. Toda zopet ni imel sreče, ker je imel pretop nož in ker so ga prekmalu zasačili. — Smrt v valovih. V vasi Dokle-žovju v Prekmurju je utonil mlinar Fr. Fras, star 42 let. Pokojnik zapušča devet nedoraslih otrok, desetega pa še pričakujejo. — Ustreljen polkovnik. V Nišu je pred par dnevi ustrelil pešadijski ka- petan Aleksander Stepanovič svojega j komandanta polkovnika Nikolo Nikoliča. — Obsodbe. Na tri mesece strogega zapora je bil obsojen Štefan Jurca iz Zaklanca, ker je ukradel Josipu Korenu 158 dolarjev, Alojziju Setničarju pa 1000 kron gotovine. — Tri mesece bo presedel v ječi Ignacij Kuralt iz Goričice pri Kamniku, ker je Antonu Kranjcu ukradel kolo. — Brezplačno stanovanje za 6 tednov je dobil Bernard Červ, ker Je pofulil Antonu Bosteletu na Javorniku 8400 kron. — Pretep z žalostnim koncem. V Čagoščah sta se dne 18. t. m. pred neko gostilno sporekla veleposestnik Jožef Duša in posestnikov sin France Okorn. Prepiru je sledil pretep in pretepu poboj. Okorn je udaril Dušo s krampom tako silno po glavi, da mu je na dveh krajih prebil črepinjo. Duša se nahaja v ljubljanski bolnici, toda ni upanja, da bi okreval. Okorn je bil aretiran. Ljubljana. = Hvale in posnemanja vredno. V restavraciji hotela »Union« so znižali cene jedilom za 15 odstotkov. Prihodnji teden bo baje znižala cene tudi unionska kavarna. Kaj pa druge ljubljanske restavarcije in kavarne? = Dr. Ivan Tavčar se je vrnil s svojega posestva na Visokem in bo prezimil v Ljubljani = Sedemdesetletnico svojega rojstva praznuje te dni ravnatelj V. deške ljudske šole, gospod Božidar Valenta. Odličnemu šolniku kličemo: »Se mnogo srečnih let!« = Zaradi tlakovanja je zaprta Kopitarjeva ulica za tovorni promet za nedoločen čas. e= Umrl je v deželni bolnici polkovnik g. Jernej Zebre. Pogreb bo danes popoldne ob 2. url —- V deželni bolnici je umrla gospa Marija Hemula. Pogreb je bil včeraj. N. v m. p.! = Tragična smrt mladega moža. Danes ob 11. dopoldne se je v gostilni nasproti bolnice zastrupil s ciankalijem uradnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Pečnik. Vzrok njegovi predzgodnji smrti je bila neozdravljiva bolezen. Bil je ne-oženjen in je živel s svojo materjo — vdovo. Svojemu uradu je poslal pismo, v katerem opravičuje svojim tovarišem in predstojnikom svoj korak z motivacijo, da mu vsled neozdravljive bolezni ni več mogoče živeti in da je bolje, ako naredi prej konec svojemu izgubljenemu življenju. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu, od koder bo danes v soboto ob 4. uri popoldne pogreb k Sv. Križu. Pokojnik je bil pri svojih tovariših zelo priljubljen. = Še mrtvi nimajo miru — pred tatovi Iz nagrobnih spomenikov pri Sv. Krištofu so potrgali neznani tatovi več cinkastih in bakrenih plošč. = Tatvina. Posestniku Francetu Mojstrčku iz Konjic je bilo v neki gostilni v Kolodvorski ulici ukradenih iz suknje 10 bankovcev po 100 dinar' jev. == Ukradeno kolo. Dne 18. t. m. je bilo Edvardu Pircu, uradniku »Gospo darske Zveze«, ukradeno 5000 kron vredno kolo. = Pobeg iz blaznice. Iz blaznice hiralnice pri Sv. Jožefu v Ljubljani je pobegnil 61 let stari Bitenc Peregrin, rodom iz Kamnika. Imenovani je velike postave In popolnoma gluh. = Pot po Indiji ob priliki potovanja vojvode Duke Connaughta predvaja kino »Ideal« do lncl. nedelje. Prehod Sueški Kanal—Portsaid—Condija — gorska železnica na Everest—Nakpura —Kalkuta—Benares—reka Ganges — Agra — Delhi—Ravalpinda— Barad — Bombag. Krasne pokrajinske slike in krajevni običaji Zelo priporočljivo za srednje šolsko dijaštvo, za katero se vršita posebni predstavi v ponedeljek dopoldne ob 10. uri in pop. ob 2. uri za znižano enotno vstopnino 3 D. = Zaspana Ljubljana. Zagrebški Uzmoviči so že dospeli v Ljubljano in pridejo na vinsko trgatev nocoj ob pol 8. uri k »Zlatorogu«, ker jim je znana zaspanost ljubljanskih policajev, ki dremljejo po kotih in dopuščajo, da se občinske trte do golega oberejo«. Vabimo pa tudi ljubljanske g. Uzmovi-če naj si ogledajo to vinsko trgatev, kjer se bodo prepričali, da ni res kar trde Zagrebčani Posebno pa opozarjamo vse tatičke naj se varujejo g. lorda Ujemoviča, londonskega detektiva, ki bo razkazoval svoje zmožnosti. Jedače in dobre Pijače ne bo manjkalo. Zabave tudi ne. Zato vsi nocoj k »Zlatorogu«. Kaznovana navljalca cen Mesarja Anton Stampfl in Franc Razmovšek sta bila obsojena pred kratkem vsak na 1000 dinarjev globe, ker nista ime-a označenih cen za slanino in klobase, ki sta jih prodajala. Ker pa z obsodbo nista bila zadovoljna, sta se pritožila, toda vzklicno sodišče je obsodbo potrdilo Tudi tukajšnjim kavarnarjem ne bi taka obsodba prav nič škodovala. Roka roko umiva. Pred 5. leti je ukradla neka Ana G. iz zapuščine svoje gospodarice pri kateri je služila 13 et kot kuharica nekaj različnega perila in obleke. Pri tej akciji ji je pomagala neka prijateljica D. Neža, Pred cratkim pa se je Neža z Ano skregala ter jo naznanila radi te tatvine policiji. Sraka. V več mariborskih kavarnah bila kot služkinja zaposlena 22-etna Marija Požarnik. Delo ji ni posebno dišalo, tembolj pa tuja lastnina. Kradla je vse vprek, kar ji je prišlo pod roke. Pokorila se bo pri sodišču. Mlad nepridiprav. 17 letni Karel Cirkovnik je bil 18. t. m. aretiran na Glavnem trgu, ko je prodajal vreče in vrvi, ki jih je ukradel z nekega voza. Priporočljiv pomočnik. Pleskarski pomočnik Anton Lauier je poneveril svojemu gospodarju, ko ga je ta poslal k neki stranki na Tezno, 400 K, ter iz-giniL Celje. Pri okrožnem sodišču v Celju sta se te dni zagovarjala radi težkih telesnih poškodb brata Anton in Štefan Šket, ki sta 5. junija v nekem gostilniškem pretepu v okolici Rogaške Slatine z nožem poškodovala, deloma tudi smrtno, več oseb. Anton Šket je dobil dve in pol leti Štefan Šket pa 2 leti težke ječe. Razpisani sta pri okrožnem sodišču v Celju mesti jetniške paznice in sod-nijskega sluge. Prošnje je vložiti do 10. novembra. Mestni magistrat celjski je izdal razglas glede nabave potrebnih deviz za uvozničarje, ki uvažajo razne življenjske potrebščine v svrho pobijanja draginje. Razglas pravi h koncu, da bo policija strogo pazila na to, da se bo uvoženo blago prodajalo samo po dopustnih prodajnih cenah. Celjski vodovod je v pomanjkljivem stanju. Te dni se je zopet pokvarila cev pri Vitanju. Radi popravila so morali vodovod za tri dni zapreti. Vodovod bi bilo umestno pregledati po strokovnjakih in ga temeljito popraviti, da bi se na ta način odpravile hibe, ki se vsak čas pojavljajo. Policijska ura v Celju je določena v zimskih mesecih za gostilne ob 10. uri, za kavarne pa ob 11. uri. Nogomet. Prvenstvena nogometna tekma med Atletiki in Svobodo v Celju minulo nedeljo je bila sicer vsled slabega vremena odpovedana. Vršila se je pa potem vseeno. Končala je z zmago Atletikov v razmerju 16 : 0. Z zlato kolajno je bil odkllkovan na mariborski obrtni razstavi izdelovalec modrila in ultramarina gospod Franc Turin iz Celja. Pogrešani železničar. Pogreša se že okrog 6 dni, železničar Štefan Cocej, ki je lastnik tobačne trafike na celjskem kolodvoru. V soboto so ga videli še na Polulah. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi v trafiki na kolodvoru v Celju. Sokolstvo. Glavna skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se vrši v nedeljo, dne 29. oktobra V Zagrebu. Dne 28. oktobra se vrši istotam seja prednjačkega odbora Saveza in zvečer zaupni sestanek delegatov. Stavbno zemljišče na prodaj. Jugo-slovenski Sokolski Savez proda celo zemljišče v Linhartovi ulici, kjer je stalo telovadišče. Prodajo se tudi posamezne parcele. Reflektanti dobe potrebne informacije v pisarni Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza, Narodni dom. Jugoslovenski Sokolski Savez ima na prodaj večje število državnih zastav razne velikosti. Istotako ima na prodaj razne lončene posode (vrčke), na katere opozarjamo zlasti naša društva. Potrebne informacije se dobe v Sa-vezu. Šport in turistika. S. K. Primorje v Mariboru. V nedeljo 22. t m. igra S. K. Primorje v Mariboru prijateljsko tekmo s tamoi-njim prvakom S. K. Maribor. Smučarski naraščaj. Za prih. zimsko športno sezono sprejme smučarski odsek T. K. Skala 20 dečkov in deklic v starosti 10—15 let, da se bodo vež-bali v smučarskem sportn. Vežbanje se bo vršilo pod strokovnim nadzorstvom in skrbnim varstvom. Smuči bo naraščaj prejel deloma brezplačno, deL po' zelo nizki ceni. Prijave se sprejemajo najkasneje do 1. novembra v klubov! pisarni hotel »Tivoli«. — Smučarski odsek T K. Skala. j Gledališče in glasba. Repertoar narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Oktober 24., torek: Zaprto. Oktober 25., sreda: živi mrtvec. Izve« Oktober 26., Četrt.: Jack Straw. Red Bi Oktober 27., petek: Živi mrtvec. Red C. Oktober 28., sobota: R. U. R. Izven. Oktober 29., nedelja: ob treh popoludne Hlapci, Izven. ob osmih zvečer Živi mrtvec. Izven. Oktober 30., pond.: Jack Straw. Red D. OPERA. Oktober 24., torek: Tajnost. Red E. Oktober 25, sreda: Zaprto. Oktober 26, četrt,: Triptychon. Red A. Oktober 27., petek: Zaprto. Oktober 28, sobota: Jenufa. Proslava praznika osvobojenja češkoslovaš-naroda. Slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. l.veo. Oktober 29, nedelja: Lakme Izven. Oktober 30, ponedeljek: Zaprto. Pevci! Danes v soboto, točno ob osmih zvečer pevska vaja L In IL to* norjev, jutri, v nedeljo dopoldne ob trf-Četrt na U. vaja L In IL basov vseh ljubljanskih v »Zvezi včlanjenih zborov v pevski dvorani Glasbene Matic«. Nove nagrobnice za dan Vseh svetnikovi Polnoštevilnil —........ —.... . I :i »■' n i.i" I1' iimil in Maribor. Inkvizicija slovenščine. V mnogih gostilnah v Mariboru imajo samo nemške jedilne liste in tudi postrežba ie samo nemška. To bi sicer ne bilo še nič hudega, bi bili vsaj naši ljudje Opozorjeni, v katere lokale naj ne hodijo. Toda, da se s slovenščino dela tako, kakor dela to tvrdka Starkel, je pa že ipalo preveč. V izložbenih oknih te tvrdke namreč čitamo: »od številka« in »za modni hlače«. Boljše nič, ko tako pačenje našega jezikal Primorje. Slovenski alplnl Pred dveml tedni so prvi tisoči slovenskih fantov oblekli zelenkasto uniformo italijanske armade in odšli v svoje garnizije. Ko so prišli prvi oddelki slovenskih fantov v Rim, so jih sprejeli z vsem sijajem. Zastopstva dvorne garde, raznih polkov, ,ra-ljeve vlade, mestne občine, so pozdravila — odrešene brate. Na čelo sprevoda so se postavili napadalni oddelki fašistov in sinje garde nacijonalisrov. Godbe intonirajo kraljevo himno, naši fantje pa zagrmijo: Regiment po cesti gre! Rimski listi Sto poročali o velikem navdušenju mladih vojakov, ki ;•* prepevali v »julijskem narečju« boir.e pesmi. Armada bodi preobraževalni stroj, v katerega mečeš zavedno slovensko mladino, da jo preustrojiš v pokorne italljanaše. Vojska je postala sredstvo, s katerim hočejo zlomiti našo odporno silo. Iz maščevanja zažgal hišo. Pred nedavnim časom je umrl v neki vasi v Istri premožen kmet, ki je imel dva nečaka: Antona Hapelja in Milana Bra-garja, oba stanujoča v isti vasi. V oporoki je pa kmet vse svoje premoženje zapustil Hapelju, Bragarju pa niti rjavega žeblja. Mladenič pa je bil nevoščljiv svojemu bratrancu, ker je podedoval celo premoženje. Zato je zlezel nekoč ponoči v njegovo stanovanje in se polastil perila v vrednosti 2500 lir. Oškodovanec ga je radi tega naznanil orožnikom. To ga je pa še bolj razkačilo. Sklenil je, da se bo maščeval na drugi, še hujši način. In res, takoj prvo noč, ko je bil zopet prost, je zažgrn bratrancu podedovano hišo. Požigalca so prepeljali v tržaške zapore. Poučno predavanje o umetnosti » bo vršilo danes, v soboto 21. t m. ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu«. Predaval bo gospod Anton Podbevšek o »Pionirjih večne internacionale«. —» Vstopnice se bodo dobivale pol ur« pred pričetkom pri večerni blagalni. Slovenska Matica. Za leto 1922 izda »Slovenska Matica« zadnji zvezek »Slovenskih Narodnih pesmi« z daljšim zaključnim spisom sedanjega urednika dr. J. A. Glonarja in 3. zvezek Mencingerjevih izbranih spisov v uredništvu dosedanjega urednika dr. Jos. Tominška. Članarina znaša 80 kron. Vsi poverjeniki ki dozdaj tega še niso storili, s« prosijo, naj takoj pobero in odpošljejo članarino. Dalje se opozarjajo vsi Prt* jatelji književnosti na izdanja »Slove** ske Matice«. Iz založnin zadnjega Časa je še V zalogi »Zemljevid slovenskega ozemlja« (120 kron); Golia, »Pesmi o zlatolaskah* (40 kron) in »Večerna pesmarica« (40 kron); Lermontov-Borštnik, »Junak našega časa« (40 kron); Dr Lah, »Začetki Slovenske Matice« (20 kron) in Češka antologija (49 kron); dr. Lončar, »Politično življenje Slovencev« (48 kron); Vida Jerajeva, ilustrovana zbirka otroških pesmi »Iz Ljubljane čez poljane« (60 kron). Kot Izredna založ-nina je v tisku imenik krajev na zemlja vidu slovenskega ozemlja. svila; modni nakit, vse potrebščin« zb šivilje in krojač« najceneje prls il. Mm K. Soss, Ljubljana. Mestni trs SL tt> Stran 4. čfev. 24^ TaJinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) ffak je stal pred njo in ji zabranjeval vsak korak. »Kako se predrznete spozabiti se na slabotni ženski?< je vprašala Evgenija. »Na slabotni ženski?« se je zasmejal jak. »Ta je pa res uobra! Zenska, ki žene brez pomisleka poštene in plemenite može v smrt, govori o slabotnosti!« Zopet je jeza nadvladala njen straJbL Vsa iz sebe je zakričala. »Kako se drznete tako govoriti z menoj? Ali ne veste, kdo ca sem?« , »O seveda! Vi ste Evgenija Martella, katere lepota je po-inana v celem Londonu. Vi ste cipa, katera je prisegla že trem plemenitim ljudem večno ljubezen in zvestobo — in jih pri tem Izkoristila do skrajnosti. Samo slučaju se imate zahvali ti, da nisem že preje obračunal z vami.« »Kaj hočete storiti z menoj?« je vprašala, tresoča se po vsem telesu. »Maščevati se hočem... Ko je včeraj ponoči izdihnil lord Bradson v mojem naročju svojo dušo, sem postal prepričan, da ste vlačuga in da morate priti na vrsto. Lord je bil vaša poslednja žrtev.« Naenkrat se je dvignila. Njen obraz je izražal hladno preudarjanje. »Ah... sedaj razumem! Vi hočete izsiliti denar. Dobro, Imenujte mi vsoto, s katero lahko kupim vašo molčanje in potem... me osvobodite vaše navzočnosti.«. »Torej denar mi ponujate?« n »Da, da! Mislim, da ga imam že toliko, da vas bom lahko K&dovoljila!« »Jaz ne potrebujem vašega denarja.« »Cesa pa potem pravzaprav hočete?« , »Vaše življenje, Evgenija Martella!« ^ Mraz je stresel njene ude. Njen obraz se je spačil Razločno je videla v roki maskiranca bliščeče rezilo bodala^ »Na pomoč!... Rešite me!... Umoriti me hočejo!.,.« Toda vse je ostalo mirno, kot poprej. In sedaj je Jak zopet trdo zagrabil za njeno golo roko. Smrten strah se je je polastil. Padla je na kolena in proseče Švignila roke. S solzami v očeh je moledovala: »Milost! Pustite mi življenje! Jaz vam dam vse, kar Imam, samo nikar me ne umorite. Usmilite se me, ah usmilite •e me vendar!« »Ali ste se vi usmilili onih, katere ste pognali v smrt? Ali SO vas omehčale prošnje nesrečnega lorda Bradsona? Ali niste istočasno pahnili v nesrečo tudi družin vaših žrtev?... Za vas ni usmiljenjaI Umreti morate!« »Da, grešila sem, toda vse, vse hočem popraviti! Zahtevajte od mene vse, kar hočete, vse bom storila, kar mi zapoveste, samo pustite me Živeti.« »Vaše moledovanje je zaman. Jaz ne želim niti vašega Stenarja, ki ste ga pridobila s prodajanjem svoje ljubezni, mene ne ganejo vaše prošnje, niti me ne vabi vaša lepota. Jaz hočem maščevati le vaše uboge žrtve!« Še vedno je ležala na kolenih. Tedaj jo je zagrabil Jak t levo roko za njene dolge razpletene lase in Jo potegnil k *ebi. Divje je zakričala: »Kdo vam daje pravico umoriti me?« »Duhovi umorjenih! Približali so se mi in me pozvali k maščevanju. Ali ste že kdaj slišala o Jaku, lepa Evgenija Martella?« »Strmela je vanj in iz njenega obličja je izginila zadnja kapljica krvi, ko je nadaljeval: »Maščevalec stoji pred vami. Jaz sem nepoznanec, ki na svojo roko opravlja posel sodnika. Pripravite se na smrt, vaša zadnja ura je odbila.« Evgenija ni mogla več odgovoriti. Strah jo je dušil; nezavestna se je zgrudila na tla. Jak jo je zopet potegnil kvišku!« »Pri polni zavesti boste sprejeli svojo kazen, krivoprisež-na vlačuga!« Njene oči so se zopet odprle. V njegovi dvignjeni roki se je bleščalo bodalo. »Milost, milost...!« Zaman! V strašnem sunku se je zabodlo bodalo v njena prsa. Kri se je pocedila po čipkasti nočni obleki. To ni bil več človek, ki je sedaj v slepi besnosti z divjo strastjo mesaril lepo telo zapeljive sirene. Slavljena lepotica Evgenija Martella je bila mrtva. Jak je stopil korak nazaj ter zapiskal na majhno piščalko. Kmalu je stopil v sobo mož, s katerim je preje pri vrtni ograji izmenjal nekoliko besed. Njemu je sledilo še več drugih mož. »Končano je! Ali ste vsi tukaj?« »Da, gospodar.« ,1,........ »Pojdimo!« ' Zavesa je zašumela In bleda svetloba kristalnega lestenca je razsvetljevala prazno mesto, kjer se je še pred trenotkom nahajal tajinstveoi morilec deklet Baron Hardy, »Ali sl kaj videla Viljema?« je drugo jutro vprašala gospa Morriseva svojo hčerko. »Da, mama. Viljem je že zgodaj odšel in mi mimogrede dejal, da naj ga ne čakamo s kosilom, ker ima danes mnogo opraviti.« »Potem bo gotovo prišel šele pozno zvečer.* Elen je vzdihnila. Lahna senca je za treriotek pokrila njeno čelo. »Poglef, poglej,« je nadaljevala mati, »ravno se pelje mimo baron Hardy. On ima res krasne konje.« Dekle je komaj za trenotek pogledalo na cesto. »Barona ne morem trpeti, mama! Vselej, kadar me sreča, me tako čudno pogleda, da me razžali do dna duše.« »Pojdi, pojdi otrok, ti pretiravaš. Baron velja vendar za vsega spoštovanja vrednega plemenitaša.« Elen je sedaj stopila k oknu. Pred vrati sosedne hiše je stala elegantna kočija, Na kozlu je široko sedel kočijaz v dragocenem kožuhu. Ob vhodu je stal v sluga v bogati livreji in čakal na svojega gospodarja. Sedaj se je prikazal baron, visokoraščen mož z nekoliko izžitim, pravim angleškim obrazom. Ozri se je proti oknom sosedne hiše. Ko je zapazil dame, je pozdravil, pri tem pazno motreč Elen. Nato je hitro stopil v kočijo in se odpeljal. Med vožnjo se je baron oziral enkrat na levo, enkrat na desno, kot da nekoga išče. Naenkrat je potegnil za svileno vrvico. Takoj se je voz ustavil. Starejši gospod 2 v*r obritim obrazom In majhnim'I, P ^ nimi očmi se je bližal kočiji. Odprl je vratiča, stopi nakar je šla vožnja dalje. , ^ »No, Cliiford, jaz sem že mislil, da ste zopet en ra zabili na svojo obljubo.« :- »Bog obvaruj, vaša milost: že celo uro čakam &a v Pripravljen sem postreči vam. vaša milost.« . »Pojdimo k stvari. Vsaj veste prav dobro, da sem r ^ veden na vaše poročilo. Jaz sem blazno zaljubljen v lep Morris; postati mora na vsak način moja.« ^ . »Hm, hm!... To bo težko, vaša milost. Gospodična A »Veste kaj, Cllfford, če mi boste takole stokali, vas vrgel na cesto. Lump stari, ali mislite, da bom metal svoj^ nar skozi okno? Kar brž mi povejte, dobim li kmalu lepo ali ne?« ^ »Tukaj je še neki mladi mož, s katerim je menda na vaj zaročena!« A »Ah, kaj bi to! Beraškega kramarja sem tudi jaz že j® ^ ris ni, kot so druga dekleta. Poleg tega živi v zatišju S materjo...« likrat videl. To je človeče, kateremu se ob priliki da ^rC«'gj bi se predrznil križati naše načrte. Kaj vprašam za mi pač ne bo kvaril zabave z lepo Elen.« >Clifford, vi ste stara baba! Vprašam vas zadnjikrat-^ Te se ne odločite brž z* ** Toda samo Pot^ •x PO* »Zadnjič sem naletel nanj, ko sem vohunil okoli hiše- j gledal me je s svojimi žarečimi očmi, da sem kar strepe ■ a! Vp ml hočete zvesti dekle ali ne? ... Ce polnitev moje želje, sva ločena za vedno!« »Da, da, vaša milost, seveda/ seveda Ijenje, malo potrpljenja, bi vas prosim. Jaz ne moreffl vdreti v hišo. Morrisevi so pošteni ljudje in...« »Ah kaj!... Kdo pa vpraša po pritepenih Škotih? bom dekleta enkrat naveličal, dobi nekaj blisketajočih se ^ mantov in v kratkem se cela stvar pozabi. Kaj naj mi Pa 0 hočejo? Morrisevi bodo gotovo molčali in ne bodo i211^ svoje sramote v javnost in če bi to tudi proti pričako^af.jj storili, bom enostavno dejal, da se mi je dekle samo 0 na vrat. S tem je stvar končana. V pravdo se ti ljudje žot ne bodo spustili, o tem sem prepričan!« ^ »Jaz bom vašo milost že zadovoljil. Toda to stane nar!... Moj Bog, ko imam toliko izdatkov ...« * »Nehajte vendar enkrat že z vašim stokanjem. Tu denar, toda sedaj bodite tiho. in najkasneje v osmih dneh biti Elen v mojih... vi že veste kje. Drugače vas n°c nikdar več videti.« »Vse storim za vašo milost, vse vse.* »2e dobro, že dobro; jaz zahtevam dejanj, ne besed.« »Ali smem vprašati, kam se pelje vaša milost?« je P: .neno vprašal starec. ^ »Bedasto vprašanje! Kam drugam, kot k svoji lepi ^ praz^ Uti? niji Marteili! Krasna ženska, Clifiord in za znanje 2 imam zahvaliti vaši zvitosti... to je res.« njo Starec se je zadovoljno smehljal. — Baron je nadalje (Dalje prihodnji^,, m MALI OGLASI PRODAJA: KREDENCO, veliko, dvodelno za trgovino, trafiko, deloma hrastovo, belo ple-7tkano (2 ra X 2.10 m X 65 "Cm) izvrstno ohranjeno po ' (godni ceni. Gradišče 5, trafika. 695 DVONADSTROPNO HIŠO na glavnem trgu v Cmom-im. pripravna za vsako obrt ali trgovino pod ugodnim! pogoji. Naslov v upravi lista. 690 POSESTVO pri Pollčanah, ob cesti hiša, 4 in pol orala travnika, sadovnjak, gozd. mali vinograd, htSa s takoi razpoložljivim stanovanjem K 120.000. ŽAGA. dobro vpeljano veliko podjetje ob železnici tudi posamezne oddelke. Priložnostni nakup. POSESTVA IN VILE po ugodnih cenah. GOSTILNO V NAJEM. Re-tourznamka. Realitetna pisarna »Rapld«, Maribor, Gosposka ulica 28. •f/1 UNIVERSALNI STROJ na roko in pogon, 1 trakasta žaga In benclnmotor 3J4PM. Naslov: Rud. Knez, Rade*e pri Zidanem mostu. 682 JARMENIK. 80 cm »Hofman« nahajajoč se na prostoru sejmišča do 25. okt. Dobričič. Ljubi jana, hotel »Slon«, po 25. okt. brzojavi: Dobričič, Beograd 696 RADI PREVZETJA večje- Sa podjetja lokal s stanova-lem v Zagrebu, v katerem se nahaja trgovina in gostilna ln je v bližini raznih tvomic. Mesečni promet znaša sedal 220.000 do 280.000 K. Resne ponudbe nasloviti na Hugo Pleško, Zagreb, Mletačka ulica 9. 698 30 DELNIC Združenih pivo-varen 2alec - Laško po ugodni ceni. Ponudbe poštno ležeče. Celje pod »Delničar«. 700 SIUZBE: SPREJME SE takoj ženska, ki zna dobro plesti na pletilni stroj. Plača dobi a. hrana v hiši. Ponudbe pod »Pridna delavka« na upravo iista. 694 ŠIVILJA, katera Se «a"i> stojna ali bi lahko postala, dobi brezplačno stanov&nic, obstoječe iz 2 sob, kuhinje ln pritiklinami proti goto- vimi pogoji Naslov v upia-vi lista. 6y2 l/ČITELJ trgovske 4ole poučuje nemščino, zgodovino in zemljepisje. Pismene ponudbe pod »Doktor« na upravo lista. «87 GOSPODIČNA želi preme-niti dosedanje pisarniško mesto, najraje kam izven Ljubljane, tudi na deželo. Ima več let pisarniške prakse. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Zanesljiva« na upravo lista. 665 RHIN® S MLAD OBRTNIK se želi seznaniti v svrho ženitve z gospico v starosti 19 -22 let z nekaj premoženj. Le resne ponudbe Pod jješdn* na upravo lista. TRGOVCI in konsumna društva se opozarjajo, da se pri nakupu sira obrnejo na tvrko Albin Turk, Ljubljana, Prešernova al. 48, katera ima ementalski, holandski in pol ementalski sir^ vedno na zalogi po nainižjih cenah. 681 BRUŠENJE BRJTVIC (rez-nic) za raziranje raznih sistemov, »Mem. Oilette« etc. z električnim obratom, komad po K 3.20 sprejema drogerija »Adrija* v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5. 699 ummmnnitmiiititi! iiiiiilJ fipno neugašeno, la kvalitete nudi več vagonov po zmerni ceni Mlio Miloš Hegouc apnestee Jesenice. Brata podjBtp ln. Hit I * ill ** * * ' ^ se priporoča v to stroko spa joča dela* / Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In znancem, da je naš iskrenoljubljeni sinček in brat dijak meščanske šole v četrtek, dne 19. t. m ob 18. uri nenadoma preminul v cvetoči mladosti 15 let. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 21. t m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Celovška cesta 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1922. Franc in Alojzija Ciber, stana, Franjo in Ciril, brata. „SINTA“ Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15 Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Podkove za konje „Styria“ kavi ne mlinčke Vile. jek ene, z 4 roglji, 12” dolge Kladiva za gramoz (SchotterschISgeD Cveke za pete, v zabojih po 50 k« Svinčnike, znamke „Staedler