8. štev.
V Kranju, dne 26. februarja 1910.
XI. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, za pol leta J K, ta druge države stane 5*60 K. Poaameina številka po 10 vin. — Na naročbe bres istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni Sivo je na pristavi gosp. K. Florjana v tZvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inserati te računajo ta celo stran 60 K, sa pol strani 30 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat ta večkrat znaten
Eopusi — Upravniitvu naj se blagovolijo poiiljaU naročnina, rv> lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Morska glista.
Ko je vladalo v Avstriji «meščansko» ministrstvo, meščansko zaradi tega, ker je imelo na čelu kneza, se je pojavljala loto za letom prikazen, da je pozimi deloval državni zbor, in sicer nemo* leno, ker takrat je bila obstrukcija Se neznana, po* leti pa so se vršila pogajanja z dr. Riegrom in čeSkimi poslanci, ki so bili takrat v abstinenci in pater Greuter je *azaamoval nas notranje-politični položaj z besedami: im Winter Roichsrat, im Sommer Aurgleich. V sličaem položaju nahajamo se danes.
Pred božičem, ko se je namignilo Slovanski Uniji, naj provzroči s premenitvijo opraviloika delomožnost državnega zbora, se ji je obljubilo, da se bo po doseženi delomožnosti državnega zbora izvršila takoj rekonstrukcija kabineta. Take obljube je dajal ministrski predsednik, dajali so jih krščanski socijalci in Poljaki, torej z vštevšo Slovansko Unijo je bila v tem edina velika večina državnega zbora. Opravilaik se je meseca de-eembra lanskega leta prenovil, obstrukcija je glede malih strank nemogoča, glede velikih strank zelo otežkočena. Državni zbor je dovolil na vrat, ca nos proračunski provizorij, pooblastila! zakon in splob, kar je vlada rabila, in Sel na božične počitnice.
Meseca januarja so se sklicali deželni zbori. In četudi je ministrski predsednik, poprej oblju-boval, da za. ne takoj po novem letu pogajanja zaradi rekonstrukcije kabineta, je bilo vendar vse mirno do srede februarja, ko se je imel zopet aniti državni zbor. Sedaj je prišla rekonstrukcija, zopet na dan, ali kako P
IzkuSalo se je razbiti Slovansko Unijo na ta način, da se loči Cehe od Jugoslovanov. Ministrski predsednik je ponudil  najbolj rutiniranemu če-
škemu politiku, dr. Pacata, mesto ministra-krajana. Dr. Pacak je odklonil in rešil sa sedaj obstoj Slovanske Unije.
Med tem Časom pa so je sklical češki deželni zbor, ki zaradi nemške obatrukcije že dolgo časa ne deluje, in je prišla vsled tega dežela in češka večina deželnega odbora v največje denarne stiske. Vsa ta pogajanja pa so Nemci 7$J rajno in konse-kventno preprečili. Češki deželni zbor ni mogel začeti delovati vsled mabiaacij nemških poslancev, ki so zahtevali, da se Cehi ponižajo, ali pa naj se razbije vse. In sedaj je prišel baron Bienerth na dan s svojim načrtom, ki ga je imel že gotovo decembra meseca, in pravi: Jaz sem Se vedno za rekonstrukcijo, samo prej se morajo Cehi in Nemci pogoditi med seboj. Rekonstrukcija kabineta je postala prava morska glista, katero imajo v svojem ribniku čeSki Nemci Ce se hočejo češki Nemci pogoditi s Cehi, je to ministrskemu predsedniku prav in potem jo pripravljen rekonstruirati svoj kabinet, če se pa ae pogode, ostane vse pri starem in Hochersburger in Sturgkh bosta naprej tirala svojo «nepristransko* politiko in ostaneta ministra. CeSki Nemci pa sedaj vedo, kaj imajo storiti — ker je sedanja vlada izrazito nemška, ki pedpira in utrjuje z vsemi sredstvi neenaki element tam, kjer je v večini, pospešuje njegovo ojačenje in prodiranje tam, kjer je v manjšini, morali bi biti češki Nemd politični glupci, da bi dali iz rok ključ do vladnih jasli, katerega jim je ministrski predsednik sam potisnil v roke. Na Dunaju je vlada za rekonstrukcijo, na CeSkem proti nji, sicer pa drži kritem roke, si ne prisvaja nobenega vodstva in čaka, da se stranke same med seboj pobotajo ali podavijo. To politično načelo je zelo komodno, državniško pa nikakor ni In vprašanje nastane, kako stališče bo zavzela Slovanska Unija proti temu slepomišenju. Do
Velike noči pravijo, ne more priti vlada v zadrego, ker zahteva le rekrutni zakon, proti kateremu se ne upa upirati Se nobena večjih strank, nekaj lokalnih zahtev in prvih branj. Pri današnjih naših razmerah se ne moremo čuditi, če vlada misli, da vrti svojo dolžnost, če si podaljša življenje za nekaj tednov. No vsak način se nam zdi taka politična umetnost zelo opasna ne le za državo, ampak tudi za vlado samo. Tekom tega leta se morajo dovoliti novi davki, da se pokrije deficit, in ko pride to vprašanje na dnevni red, takrat bo baron Bienerth ali njegov naslednik čutil, kako neprevidno se je ravnalo meseca februarja, ko je vlada dala ključ do politične situacije v roke češkim Nemcem. Veliko, trajno, delavno večino v | državnem zboru more pri naših razmerah ustvariti le vlada in nihče drugi. Od tam morajo priti nove misli, novi načrti. Ce vlada takih načrtov nima, ali nima volje ali poguma, priti ž njimi na dan, potem ni na svojem mestu, in vsak trenutek, ko se vzdržuje taka nezmožna ali nepognmna vlada na krmilu a politiko is reko v usta, s finterni, kakršne uporablja sedaj baron Bienerth, je izgubljen in Skoda za državno celokupnost
Škofjeloška kolodvorska cesta.
Govor deželnega poslanca Cirila Pirca v deželnem zboru.
Visoka zbornica! Pri deželnem odboru leže cele skladovnice prošenj za napravo novih in regulacijo starih cest, sa uvrstitev občinskih med okrajna in okrajnih med deželne ceste. Reči se mora, da so te prošnje žveči na opravičene, toda ako bi hotela dežela vsem ugoditi, potem bi morala samo v ta namen imeti na razpolago kakih 6 milijonov kron. K sreči v zadnjem času tudi država precej izdatno prispeva k cestnim zgradbam, tako da bo v tem po-
PODLISTEK.
Spomini Iz čajevega večera.
Dalje.
Podala mi je drobno ročico, katero sem spoštljivo pritisnil na svoje ustnice. Kot elektrika me je prešinilo, pa tudi ona je zadrgetala.
cVeste kaj, gospod Melin? Viezite se v mah, ko ste ležali preji A jaz — jaz se bom k vam vsedla, ako dovolite 1»
Storil sem kot je želela. Pa če bi bila rekla: Splezaj na ono jelko tam nad tisto pečino in skoči z njenega vrha v prepad, pa bi bil splezal na jelko nad pečino in skočil v prepad.
Pričela sva se razgovarjati: pričetkoma bolj povrlno, lahno, semintja, polagoma pa resno in ognjeno. Povsod je bila doma: v socializmu, gospodarstvu, politiki, posebno pa v literaturi in umetnosti. Tu me je spravila v nemalo zadrego. Poleg tega pa je Se natančno izvedela od mene vso moje razmere, da Se sam nisem vedel, kdaj In kako. Ko pa sem hotel v tem ozira tudi jaz svojo, ne malo radovednost zadovoljiti, je mahnila s roko in me vprašala, kako dolgo sem že doma!
Dan se je nagnil in gozd se je zavil v prvi mrak.
•Jaz odhajam, g. Melin, toda dovolite, vaše krstno ime?»
•Milan U
•Milan, ej, kako lepo imel Milan 1»
«Iz vaših oči beremo, da bi radi Se z menoj govorili, ali ni resP»
•Brez prestanka, gospodična!»
•Dobro! Ravno na tem kraju, kjer sva se sestala danes, se sestaneva lahko vsak... tretji dan!»
cPa zakaj ne vsak dan P*
•Vsak tretji dan,» je ponovila s glasom in obnašanjem, da se je lahko spoznalo, da je na vajena zapovedovati, <toda to 1« pogojno ...»
•Ia sicer?.
Da ne bodete poizkušali nikdar poz vedeti, kje sem, kdo in odkod sem, da me ne poznate, ako me drugje srečate in končno, kar sa samoobsebi razume, da nobenemu o tem ne črhnete besede. Ne delajte tako kislega obraza, vendar! Ste zadovoljni P Ce ne, torej grem in garantiran vam, da me ne vidite nikdar več!>
Zadnji stavek je liprego varila napol proseče, nspol grozeče ter se postavila v vsej svoji krasoti pred me.
«VzprejemateP»
•Pod moško besedo?*
•Pod moško besedo!*
Podala mi je desnico, levico mi o vila krog vratu ter me glodala tako, da sem kar koprnel pod temi pogledi.
•Na svidenje v soboto!»
In v trenotku so mi je izvila ter izginila v grmovju.
Komaj sem čakal sobote. Prišla je točno ob dogovorjenem času. Najprej sva premenirala, ogledovala gore, grmovje, oblake ... Naskoro pa sva postala bolj prosta, jela sva se trgati, loviti, skrivati in uganjati vsakovrstne, da ne rečem neumnosti.
•Proč s formalnostmi 1 V naravi mora biti človek naraven! In jaz vem, da moj Milan is ni toliko pokvarjen od tistih neumnih šeg kot so drugi !>
Pri dragi taki priložnosti je zopet rekla:
•Tistih neumnosti o umetnosti, literaturi, politiki saidva nič ne potrebujeva! Midva sva sama sebi literatura, umetnost, politika, gospodarstvo in socializem! Proč z vsem!»
Kot blisk je odvrgla od sebe proč vse nepotrebno, Sinila v grmovje, čet pesek, jarke, skalovje, a jaz za njo ...
•Huš! Pa mevjemJl Na boš me Sel* Pasem jo le vjel I Tam sa veliko skalo, na mehkem maha.. • Rahel veter je skrivnostno vel skozi grmičevje, vejevja, ena pa je bila moji, popolnoma moja... Pozno jo že bilo, ko sva se zopet zavedla. Nočna sova se je že nekje oglašala, ko sem bolj nesel kot spremljal svojo družico do nekega razpotja, kot je télela. prih.
(ledu mogoče storiti nekoliko več, kskor se je pričakovalo. Kljub temu dežela glede* na svoje finance ne bo mogla vpoltevati vseh želja, marveč se bo v prvi vrsti pač morala ozirati na prošnje, ki so res nujne in katerih ni mogoče več odlašati. In med take prošnje spada ona Škofjeloškega okraj nega cestnega odbora, odnosno Škofjeloške in staro-loške občine ta preložitev ondotne deželne dovozne ceste na Škofjeloški kolodvor na Trati.
Pritožbe zoper to nesrečno izpeljano in slabo zgrajeno cesto datirajo že od prvega pofietks, ko je stekla gorenjska železnica. Vsled opetovanih proženj prizadetih občin je deželni odbor pred dobrimi tremi leti odredil komisijonalni ogled na lici mesta, da se stranke zjedinijo glede smeri nove ceste. Od takrat je zadeva počivala, a uprav ne-vzdržljive raznu.e na tej cesti so prisilile interesi rane faktorje, da se iznova odločneje potezajo za preložitev.
Zveza med Skofjo Loko in njenim kolodvorom je namreč v takem stanju, da se mora imenovati naravnost škandalozno. Vije se od postaje po različnih klancih in klančkih ter ovinkih, navzdol in navzgor kake 31/, km do mesta. Kdor je kdaj tod hodil, zlasti v jesenskem času, se bo vedno s strahom rpominjal tega deželnega občil« in vse svoje življenje bo hvalil boga, da ni obtičal v blatu. Poleti zopet se zbirajo nad cesto oblaki črnega prahu. Ta cesta, ki obvlada promet, kakor menda nobena druga cesta na Kranjskem — saj se zvozi po njej na leto blaga za kakih 4000 vagonov — ta cesta sploh ni tiskana 1 Zato po-žira gramoz in se more vzdrževati le z ogromnimi stroški. Koliko materijala se pokvari na tej cesti in koliko trpi živina na teh klancih, posebno postni konji 1 Umestno bi bilo, da bi tu poseglo vmes kako društvo zoper trpinčenje ži valil
Toda ne dosti, da cesta že ssmaposebi otežkoča in zavira promet, se nihajata na njej Se dva objekta, ki sta pravi unikum in sta vsled svojega slabega stanja naravnost življenju nevarna. Tam, kjer je cesta najnižja, vodi preko potoka SuSice čez zidan obokan most. Most je Širok dobre tri metre, tako, da se na njem ne morejo srečevati vozovi. Ker leti most na vznožju dveh klancev, so se tu te večkrat pripetile nesreče, razbil se je postni voz in le čuditi se moramo, da se ne pobriga za te razmere javna oblast. Obok je razpokan in se vsak čas lahko zmši. Tudi če se cesta ne preloži, bo treba graditi nov most, ki bi stal najmanj 30.000 K.
Najdražji objekt na tej cesti je pa obsežna Skarpa tik pred Škof jo Loko nad travnikom tovarnarja Krennerja. Vzdrževanje te Skarpe stane sila denarja. Ker nima pravega fuadamenta, se vedno poseda, vsa izbočena je in, da se popolnom ne sesede, je podprta z lesenimi oporami, ki so deloma že segnite. Ta se vsak čas lahko pripeti ka-
tastrofa. Slejaliprej bi se morala postaviti nava Skarpa, sa kar bi pa ne bilo dosti 15 000 K.
Ne oziram se na manjše nedostatke na tej cesti. Gotovo je, da bi se morala škofjeloška kolodvorska cesta korenito popraviti v najkrajšem časn, ako naj le količkaj ustreza nujnim potrebam. Še bolj gotovo je pa, da bi tudi potem ne zadoščala živahnemu prometu, ker je speljana po tako neugodnem terenu. Regulacija bi bila združena s tako velikimi stroški, da bi se s tem denarjem doma-lega lahko izvršila preložitev.
S preložitvijo bi se izpolnila večletna vroča želja Škofje Loke in celega okraja. Saj bi nova cesta nudila toliko prometnih ugodnosti, da bi mogočno dvignila Škofjeloški okraj v gospodarskem oziru. Speljala bi se v ravni črti čez ravno polje in bila za 1 km krajša kakor sedanja. Vožaja na kolodvor, ki traja sedaj četrt ure, bi se skrajšala na 7 minut. Pri sedanjih razmerah je s tovornim vozom mogoče štirikrat sli petkrat na dan na kolodvor, potem pa osemkrat do desetkrat, in vselej bi se lahko 2—800 kg. več naložilo. Dovozni stroški bi se tako pri vagonu zmanjšali za kake 3 krone. Poštna uprava je ugotovila, da uvede takoj avtomobilni promet, ako se cesta preloži. Upoštevati je tudi dejstvo, da bi se s preložitvijo ceste izdatno zmanjšali sedaj naravnost ogromni vzdrževalni stroški.
Najboljši dokaz, koliko je interesentom na tem ležeče, da se preloži kolodvorska cesta je pač ta, da so pripravljeni v razbremenitev cestnega okraja prispevati lepe tisočake k zgradbenina stroškom. Skofja Loka bi brezplačno odstopna vse za tlakanje nove ceste potrebno, že obrezano kamenje.
Visoka zbornica! Ob zgradbi gorenjske železnice se je zgodila Škofji Loki velika krivica. Potisnila se je a celim okolišem v ozadje. Od takrat prej cvetoče mesto hira in se ne more več po-vspeti, kljub vsem prizadevanjem tamoSnjega občinskega odbora. Bohinjska železnica odvzela ji je Se prej precej živahen promet s tujci. Skofji Loki je treba pomagati, to je pa le mogoče na ta način, da se vstvari prvi predpogoj za nadaljni razvoj, to je nova udobna prometna zveza Škofje Loke in njene okolice s kolodvorom na Trati.
Kot zastopnik mesta Škofje Loke v tej visoki zbornici kar najtopleje priporočam visokemu deželnemu odboru, da upošteva prošnje Škofjeloškega cestnega odbora, Škofjeloške ter starološke občine, da v najkrajšem času da napraviti na deželne stroške potrebne načrte in da takoj v prihodnjem zasedanju stavi konkretne predloge glede preložitve škofjeloške kolodvorske ceste.
Kranjski deželni zbor.
XXIV. (predzadnja) seja z dne 31. januarja. Deželni odboi predloži poročilo glede vojaškega oskrbovaliSča. — Oočina Kranj prosi za podporo k ustanovitvi okrajne bolnice v Kranju. Finančni odsek predlaga; Deželnemu odboru se na-
roča, da pozveduje o ustanovnih in vzdrževalnih troških tega zavoda in nato postavi primerao postavko v proračun prihodnjega leta. Poslanec Zabret priporoča predlog, istotako poslanec Pire (njegov govor smo priobčili že v predzadnji številki). — O ljubljanskem loterijskem posojilu poroča poslanec Lenarčič. — Vložena je prošnja posestnikov iz Hrastja, da se odtegnejo podpore podjetjem, oziroma da se proda deželno gledališče. Ta značilna pr ognja se glas«: «Kmetijski posestniki upamo, da bode slavni deželni zbor deželne fmance in gospodarstvo brez našega posebnega obremenjenja uredil. — Drznemo si pa pozornost deželnega zbora obrniti na deželno gledališče, ki je veliko breme naše dežele. Ko je dežela to gledališče zidala, je morala 800.000 K dolga narediti. Letne obresti so velike. Vrh tega pa pridejo Se stroški za ohranitev poslopja, nspravo garderobe in podpore za predstave. Smelo trdimo, da dežela nima nič haska od gledališča, pač pa ljubljansko mesto, čigar prebivalci se pri predstavah zabavajo. Po naSih misl.h bi bilo najboljša, če bi se dežela tega bremena iznebila ter se gledališče prodslo. Obenem pa prosimo: slavni deželni zbor, skleni, da zanaprej odreče vsako podporo za gledališčoe predstave, bodisi nemške, bodisi rlovenske. Slavni deželni zbor blagovoli vpo-števati ponižno prošnjo spoštljivo podpisanih posestnikov. Hrastje, dne 7. januarja 1909. Podpisi: Johan Pravst, Matevž Mrak, Janez Kadivc, Luka Rekar, Janez Novak, Franc Rozman, Janez Budav, Matevž Z mrzli kar, AleS Stare, Gašper Novak, AleS Naglic, Matevž Pintar, Janez Pravst, Jožef Jernko in Luka Rekar. (Ne verjamemo, da bi kmetje podpisali iz svoje inicijative to famozno prošnjo. Op. urad.)
Razpravlja se o zadevi prevzetja gledališča v mestno občinsko oskrb. Stvar se odstopi deželnemu odboru. Finančni odsek predlaga, da se naj pozveduje o novem ribarskem zavodu v smislu dogovora med državo in ribarskim odborom. — Za Elizabetino bolnico v Novem mestu se v svrho obrestovanja dolga postavi v proračun letna podpora 5400 K. — Za podpore zdravniškim vdovam in sirotam se določi znesek 200 kron. — Občina Trojane vloži razne prošnje v zadevi prevzetja cest v deželno oskrbo, popravo cest i. t. d. Se odstopi deželnemu odboru. — Upravni odsek je predložil zakon o varstvu poljedelstvu koristnih ptic U zaznamka ptic, ki se smejo pokončavati, se na predlog poslanca dr. Tavčarja črta — vodomec.
O deželnem proračunu poroča poslanec dr. Krek.
V popoldanski seji prvi v proračunski debati poslanec dr. Triller zelo ostro kritizira jusrJčno upravo po slovenskih deželah. Njegov govor je dosegel popoln vspeh. Zbornica je sledila z napeto pozornostjo njegovim temeljitim in strogo stvarnim izvajanjem. Nemcem je bila stvar seveda strahovito neljuba, toda molčali so. 2al, da ne moremo vsled nedostajaaja prostora njegovega govora obelodaniti v celoti. Na koncu govora mu poslanci čestitajo.
Za njim dobi besedo nemški poslanec grof Barbo, za tem pa poslanec Gangl, ki se v dolgem govoru peča zlasti z vprašanjem slovenskega učiteljatva in slovenskega Šolstva sploh in predlaga, naj deželni zbor sklene: 1. Vlada se poživlja, da prispeva 50% k plačam učiteljev ljudskih Sol; 2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela do pri-
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
Na ovinku, kjer je prehajala kolovozna pot na okrajno cesto, ga je predramila iz zamišljenosti visoka, temna postava, v kateri je takoj spoznal — Oioleta. Vračal se je kakor je vedel iz poste, kjer se mu je srečno umaknil, a sedaj sta si bila že tako blizu, da ga je moral opaziti tudi on. Govorila sicer Se nista nikdar, ker Ivan se je umikal vsaki priložnosti, ki bi ga mogla seznaniti ž njim, a v tistem trenotku, ko je daleč naokrog že vse spalo in so gledale na njiju samo mežikajoče zvezdice, ga je obšla nenadoma neka misel, da bi ga ustavil Gemu, zakaj — tega skoro ni vedel, a čutil je, da se bliža nekomu, ki je izpremenil vse njegove upe, vso srečo v — žalosten grob .. .
Ko sta se srečala, ga je Osole pozdravil prvi. Ivan je prikimal, in postal ob njem, a ker le ni ničesar izpregovonl, je Sel Osole mirno dalje.
Ze ko je izginila njegova senca tam za drevjem ob graščini, je stal Ivan še vedno na poti, gledal srdito za njim in mrmral nerazločne besede.
Prišedši do domače hiše je nekaj časa po-mišljal —■ ali bi šel v hiSo ali ne ... Naposled je legel v travo, prekrižal roki pod glavo in se zatrl v visoko nebo ...
V.
Trepetajoči žarki so se kradli skozi ozko razo med spuščeno gardino in širokim podbojem kakor prašen tok skozi okno v pelmraeso sobo goipe Ane.
Minka je sedela na Širokem, fotelju podobnem stolu, s sklenjenimi rokami v naročju in venomer opazovala Ano, ki je bila videti nekako bleda in upala, kol da je prečula vso noč...
<Ana, ti si bolna,* je dejala, ko je Ana le molčala kakor zatopljena v bogve kake sanje ...
«Ok, to najmanj,* je odkimala Ana, prijela Minko za roko in jo potegnila k sebi na divan. c Glej, duSica,» je šepnila in ji položila desnico okoli vratu, — »vesela sem in srečna, da te imam! Samo ti, se mi zdi, da še čutiš z menoj in si mi dobra prijateljica...»
Minka je naslonila svojo kodrolaso glavico na njeno ramo, nekaj časa molčala, potem pa se ozrla vanjo udano in proseče.
cln kot taki* — je dejala, — <mi pač lahko zaupaš, kaj je vzrok, da si že nekaj dni tako — čudna. Popolnoma si se izpremenila, Ana I Nekaj mi prikrivaš, saj vem, no, govoril*
»Ničesar in — mnogo,* je odvrnila Ana in se topo zazrla v tulpe, ki so povešale svoje zvon-časte glavice iz visoke vaze.
•Ob, saj se sama ne razumem! Včasih mi je, da bi najraje zapela veselo in brezskrbno, pa pridejo ure, ko mi je težko in se mi zdi, da zame ni več veselega življenja! Ob takih trenutkih bi te imela rada poleg sebe Minka, lažje bi ml bilol*
•No, sedaj sem pri tebi — govori!* Zopet je ovladal nekaj časa mučen molk«
»Kako naj ti pripovedujem, dragica, ko se mi boš morda smejala; saj ti ne moreS čutiti, kako je meni — ti, k» si že od nekdaj vedela le za brez- I
skrbnost in veselje, ti, ki ti ponuja Življenje še najlepše cvetje. A jaz, o, jaz sem zaigrala vse tako brezskrbno!»
»Ti vidiš vse pretemno, Ana,* jo je hotela potolažiti Minka, a Ana je odkimala in zamahnila z roko, kot da je o svojih besedah trdno prepričana.
»Ne, Minka! G ej, z vsakim dnem spoznavam bolj, da sem bila brezzaačajoa in brezvestna, saj jaz Tometa nisem nikdar ljubila, spoštovala pač! O, jas čutim, da sem storila pregreho in grešila zoper sebe in njegs, ki bi bil lahko osrečil drugo, ki bi ga biia bolj vredna! Sama sebi sem lagala, ko sem mislila, da sem zamorila že vse želje In spomine... Ne veruj, Minka, na srečne trenotke, ki jih doživiš v mladosti, v mladem cvetju, ko je tvoje srce Se vse nepokvarjeno in vneto za vse dobro in lepo, tisti trenotki, ti ostanejo ve no v spominu I Jaz jih imam, lepši so kakor sem mislila, a zamoriti sem jih hotela, ker nisem videla v njih nikakih upov do sreče . .. Nadomestiti sem jih izkušala z udobnostjo svojega življenja — ker se mi je nudila ravno prilika. Moj namen prvotno to ni bil, ker preveč so mi bili dragi ob tistih urah, ko sem Se gledala v megleno bodočnost s plašnimi očmi, a potem, ko sem uvidela, da ostane vse le prijeten spomin, je baš v času tega dvoma prišel človek, ki me je v mojih mislih Se podkrepil — sem se udala, dasi nisem videla tudi v tem življenju mnogo sreče, a morda vsaj — zadovoljstvo ...» Dalje prih,
|. priloga »Gorenjcu" iftv. a z I.1910.
hodojtga zasedanja zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, s katerim se obremene zavodi, ki so prisiljeni polagati javne račune, v korist ljudskemu Šolstvu in učiteIjstvu.
V nadaljni debati govore Se poslanci Mandelj, dr. Eger, dr. Lanpe, na kar predlaga poslanec dr. Triller: I. Deželni zbor Vojvodine Kranjske:
1. ) konstatira z ogorčenjem v tadejem času vedno naraščajoče izpodrivanje slovenskega jezika na c. kr. sodiščih v celem okrožju graSkega nadsodiSča;
2. ) protestira zoper dosledno zapostavljanje slovenskih sodnikov in vedno pogosteje ponavljajoče se sistematično preteriranje istih; 3) protestira zoper vsiljevanje jezikovno nezadostno kvaltfiko-vanih aodnikov v deželo; 4) zahteva, vztrajajoč na načelni zahtevi posebnega nadsodiSča za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani, da ae, dokler ae ta zahteva ne izpolni, namesti pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu vsaj tretjino slovenskih sodnikov in slovenskega podpredsednika; 6.) zahteva istotako, da se na c. kr. vrhovnem sodišču na Dunaju primerno pomnoži Število slovenskih votantov in pomožnih sodnih uradnikov; 6.) poživlja osrednjo c. kr. vlado, da vse te grajane nedostatke prejkoprej odpravi. Deželnemu odboru se naroča, . da ta sklep sporoči c. kr. ministrskemu predsedniku in c. kr. justičnemu ministrstvu. H. Visoka c. kr. vlada se poživlja, da brez odloga ukrene vse potrebno, da se pri zemljiških knjigah \ojfodne Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katastrske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi. — Nato govori posl. dr. Saštersič, ki pravi, da podpise do pičice, kaj je izvajal poslanec dr. Triller v zadevi ravnopravnosti slovenščine in Slovencev pri naših sodiščih. Zato bode tudi njegova stranka glasovala za resolucije, ki jih je predlagal posl. dr. Triller.
znana cerkvica v BodeSčah pri Ribnera sa ohra-nenje zgodovinsko važnih fresk. Te treske je jako zanimivo opisal v lanskih »Muzejskih izvestjih» znani raziskovalec cerkvenega slikarstva I. Bost«'.
Društveno življenje. V soboto, dne 5. marca priredi tukajšnje društvo «Triglav» svoj prvi koncert v prostorih R. Kun it i j a. Na dnevnem vsporedu bo petje in godba. Obeta se nam lep užitek. Upamo, da sedanje gorko pomladno nlnce vzbudi tudi one dremajoče zaspance, ki se odlikujejo pri vsaki prireditvi s svojo odsotnostjo. — Dne 13. marca vprizori »ženska podružnica sv. Cirila in Metoda* znano Murnikovo burko »Bucek v strahu*. — O obeh prireditvah »pregovorimo prilično več.
»Zveza slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani* prične — kakor se čuje — prireje vati redna svoja predavanja tudi v Radovljici. Pričakujemo, da bodo ta predavanja bolje obiskovana, kakor sa bila ona predavanja, ki smo jih doživeli že nekaj.
Občinska seja se vrši v pondeljek dne 28. svečana ob 6. uri zvečer.
Poučni listek.
Potni spoKini. r>ai|.
Mesto Gradec. Že v noči se pripeljemo v Gradec. Je glavno mesto Štajerske s 150 000 prebivalci ter leži ob obeh bregovih precej velike reke Mure. Omenim lahko, da ima mesto univerzo, tehniško visoko šolo, štiri gimnazije, dvoje realk, učiteljišče, trgovsko akademijo in dekliški licej. — Ker ima mesto zdravo lego, zmerno temperaturo in je obvarovano pred vetrovi vsled lege bližnjih hribov, ga posečajo kaj radi tujci. Ima troje železniških kolodvorov, namreč južni, državni in kefleške železnice. Po mestu vozi vsake 3—-7 minut elektriška železnica. Znamenitost je ondotni grad, kateri ima visokost 471 m nad morjem in 125 m nad mestom, na katerega vozi vspenjača in pride do vrha v 3 minutah, plača se 40 v, za nazaj 20 v. Poprej 1. 1809. je bila trdnjava, a 1. 1839 so ga izpremenili v krasen park.
Mesto samo je razdeljeno v 6 okrajev.
Na prvi pogled je mesto jako Čedno; hna mnogo in obširnih javnih vrtov, široke ceste in visoke hiše; mnogo bank kaže, da je trgovina,, obrt in industrija zelo razvita. V mestu je četvero veikih rimo-katoliških pokopališč (270.000 m2 meri eno in je stalo 1,000.000 K), dale prote-stantovsko in judovsko.
Ne bodem popisoval podrobno raznih zanimivosti, pač pa samo ono, kar je vredno uvaže« vanje v kmetijskem oziru. V postev pride: I. štajerska mlekarna, kmetijska šola v Grotenhofu, obširna deželna vinska klet in blagovno skladišče zveze štajerskih gospodarskih zadrug, kakor tudi zveza teh zadrug sama, v kateri sem napravil obisk. V štajerski kmetijski družbi pa so posebno jasno pokazali svojo nenaklonjenost simodolski pasmi goveje živine, gotovo iz sebičnih vzrokov, da bi oddajali svojo sivo, pomursko živino, kot plemeno živino.
Prva štajerska mlekarska zadruga ima svoj stan v Straucher ulici. Ima svoje poslopje in je precej obširno. V nji je ravnatelj, mlad prijazen človek in še trije drugi uradniki. Eden je "ovoril tudi dobro slovenski, sicer je v Gradcu nastavljenih mnogo Slovencev. Mlekarna dobi približno na dan okrog 6000 1 mleka, v boljših slučajih tudi do 80001. Na Dunaju ima tudi v režiji svojo mlekarno in približno 7 prodajaln na drobno. Mleko v Gradcu je po 28 vin, a tudi po 30 vin. Okoličani ga dajejo po 26 vin, v času, ko ga je dovolj. Okoličani vozijo istega na velikih vozeh v mesto s konji. Ti vozovi niso ravno čedni in estetični. Izgledajo vse drugače nego v Ljubljani, kamor prihajajo mlekarice z ročnimi vozički.
r Dalje prlh.
Dopisi.
Radovljiške novice.
Osebne vesti. Deželno vladni koncipist dr. R. Stricuus je prestavljen v Ljubljano, a na njegovo meato pride Oton Kette is Ljubljane. — Daljši dopust je nastopila učiteljica M. Huth radi bolezni, nadomestovala jo bo Keada Angela is Kamnika.
Darovi. 5000 K državne podpore je dobila aasa župnijska cerkev v pokritje stroškov pri prezidavi stolpa. — 400 K deželne podpore dobi pa
Novice lz Breinlce.
Vas Sraokuč si misli s sosednjo vasjo napraviti lastni mlin s konjsko močjo. Pravijo, da se bo lahko obrestoval. Splošno mnenje pa je, da je komaj vredno za tiste štule napravljati lastni mlin, ker imajo v obližju dovolj vodnih mlinov na razpolago.
V Žirovnici nameravajo za letošnjo sezono uvesti pisarno za oddajo stanovanj. To bi bilo želeti, da se uresniči, kar bi jako pospeševalo tujski promet.
Na Breznici mislijo osnovati v stari šoli hranilnico in posojilnico. Ti uboga stara šola, če si res za vse še porabna, zakaj so te pa dejali v penzijon I
V Mostah je kupil g. Karel Meglic, vele-tržec v Ljubljani, pred nedavnim časom krasno posestvo Za letošnjo sezono misli napraviti ljudsko kopelj. Ta naprava bi jako dobro došla, ker bi s tem bilo tujcem jako ustreženo.
Vsled ugodnega vremena se je zadnje dni izgubil skoro ves sneg. Bliža se pomlad. Ptiči pojo pomladansko. Teloh, resje, trobentice prav pridno cveto. Opazili smo že tudi metulja, ki pa je najbrž prišel prezgodaj.
li Dobravo pri Podnarto. Odkar smo dobili na Dobravo dušnega pastirja, ki ni zadovoljen samo š tem, kar mu da njegov višji pastir, ampak si jemlje sam od svojih ovac in jim striže volno, vera pri' nas res peša. To se Je videlo pred nekaj dn vi, ko je g. župnik na prižnici dekleta podil iz njihovih mest v cerkvi, namreč da naj se ne tišče fantov, ampak naj gredo bližje njega, da bodo lažje gledale njegove mučeniške in iz-postene oči, nakar so se res nekatera dekleta dalje pomaknila, a od zadej so se zaslišali glasovi: hejš, hejs. ^Ni zameriti našim fantom, če se je kdo tako daleč izpozabil, ampak le pastirju, ki hoče Vse prenarediti in uničiti stare navade. Od naših deklet gotovo nobena ni imela kakšnega slabega namena. — Tudi v šoli se* g. župnik rad izpozabi in namesto krščanskega nauka poučuje zemljepis« Pravil je pred kratkim šolarjem, kje je Pariz in da je tam grozna povoden j, ki bode vse mesto uničila — seveda vzrok — so zopet ti nesrečni liberalci. No, in ker jo je že tako polomil sam, poklical si je misijonarje na pomoč, da rešijo Dobravo. Kar ni napravila škofova brošura, hočejo gg. misijonarji sami. Mnogo vaščanov se je zgražalo nad pridigo, kajti tako se je pridigovalo, da so starejši ljudje strmeli, bila je seveda polovica cerkve z otroci napolnjena. Ce bi kdo drug kaj takega kje drugod govoril, gotovo ga precej kaznujejo, seveda z leče se sme vse govoriti. In radi izpovedi, gospod župnik, svetujemo vam zadnjič, da odnehate s temi loterijskimi lističi. Če kdo drug razpor trosi med ljudstvo, se kaznuje, a če vi mislite, da se bodete z mazali, pa se zelo motite. Ali mislite, da smo mi tisti osel, ki se mu denejc zelena stekla na oči, da je oblance za seno? Dobro vemo, zakaj da ima vsak izpovedni listek številko, zato da nas kontrolirate in če koga ne bode, vržete ga s prižnice med ljudi, češ, glejte grešnika, še pri spovedi ga ni bilo. Upamo, da prenehate kmalu manevrirati, kajti mi imamo tudi jezik in zobe.
Z Bleda. Dne 28. marca L I. priredi obrtna zadruga na Bledu, preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno proSnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolska prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mej »ter in ae mora najpozneje do 20. marca t. 1. dopeslati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem a prošnjo znesek K 5 kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati K 12 kot pristojbino sa preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri ie nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaja so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložili. Ta preizkušnja je sa vsakega rokodelca
zaradi tega potrebna, ker brez te avoj Čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra, brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tndi spričevalo obrtne šole.
Il Škofje Lok«. Trgovci in obrtniki našega mesta in okolice so sklenili, da odslej popolnoma ustavijo svojim odjemalcem običajna novoletna, velikonočna in druga darila, bodisi v gotovim, blagu ali koledarjih. Zato pa bodo darovali primerno svoto v dobrodelne namene. Vsak trgovec in obrtnik, ki bi ravnal proti temu sklepu, zapade kazni do 500 kron. Znani so vzroki, ki so naše trgovce in obrtnike privedli do tega sklepa. Tudi drugod ae že zdavnaj odpravili vsa novoletna in slična darila in kupujoča občinstvo, vsaj pa ras-boritejsi odjemalci is našega mesta in okolice, upoštevajoč splošne gospodarske razmere v zvezi s našimi krajevnimi okoliščinami, ohranijo naiim trgovcem in obrtnikom ono zaupanje in naklonjenost, kakor dosedaj. Saj bodo ti v isti meri skrbeli za dobro, pošteno in ceno blago ter za to, da postrežejo svojim odjemalcem v vsakem oziru najbolje vzlic temu, da so, sledeč zgledom v drugih krajih, jih razmere prisilile do tega sklepa. Te razmere so povzročile, da se je stanje trgovin in obrtov v zadnjem času znatno poslabšalo, dočim industrija in veleobrt napredujeta vspričo velikanskega razvoja obratnih sred»tev. Mala obrt in trgovina se vsled tega nahaja v žalostnem položaju in se mora z vsemi mogočimi sredstvi boriti zoper vedno večjo konkurenco. — Toliko v vednost in uvaže vanje cenjenim odjemalcem in p. n. kupujo-čemu občinstvu I
h Stare Loke. V zadnjem »Domoljubu" je bil nekdo iz naše vasi tako prijazen, da je celo .Gorenjcu" in .Slovenskem Domu" privoščil par vrstic. Pravi, da mora imeti .liberalna" gospoda mnogo denarja preveč, drugače bi ga ne metala proč za te .cunje", katere gredo, čujte in strmite, v — peč. Prav radi bi videli tega .gospoda", kako se bo postavil, ko bo hodil od hiše do hiše in metal .Gorenjca" in .Slovenski Dom" v peč. Morda nastopi svoje delo takoj, ko bo bral v .Gorenjcu" te vrstice. Nam pač ni mnogo na tem, še ljubše nam bo, ako bodo blatili naša lista, kar je pač dober dokaz, kako sta jim trn v peti Vam pa, ki se štejete naprednim in še nimate nobenega naših listov, naj bode to v bodrilo, da se takoj naročite nanja. — V istem članku tudi prav milo vabi naše može in mladeniče, žene in dekleta, naj bi pristopile v njihovo izobraževalno društvo, katero jim poleg drugih dobrot nudi tudi .duhovne" dobrote. Te pa, te, (namreč vinske) posebno takrat, kadar se ga v gostilni Blažeškove mamice prav pošteno nasrkajo. Toliko za danes; se pa še kaj oglasite I
Is Železnikov V .Slovencu" št. 40 z dne 19. februarja t. 1. poslana izjava je zelo kilava, ker se vseh 421 podpisanih farovških podrepnikov niti z imeni v javnost ne upa, marveč so depo nirani v uredništvu .Slovenca", kamor seveda nihče gledat ne bo šel. Recimo toraj, da je to veliko število in tajiti se ne da, da se je največ podpisov dobilo le vsled nadležnosti in ne radi župnikovih simpatij, katerih med večino davkoplačevalcev prav nič ne uživa. Ako so podpisi pošteni in pristni, toraj z imeni na dan I Vprašamo pa g. župnika Marčiča, ali reflektira na enake glasove, ki so pridobljeni s silo? Kdor pa seje sovraštvo med farami, pa popolnoma zasluži, da se ga imenuje kugo v občini in če je potem tudi stokrat maziljen, ker pred pravico božjo bode enakemu maziljenje samo Škodovalo. Sploh pa v naši občini pred maziljenci prav nič ne mislimo kapitulirati.
Il Železnikov/. Kakor povsod, je tudi pri nas post Minul je veseli predpustai ča« in ž njim tudi obligatno zabavljanje iz prižnice. 2e par zaporednih Številk »Gorenjca* ni prineslo nobene posebne novice is Železnikov, sato je postala naSa farna cerkev zopet hram božji, hiSa miru in sprave. Župnik nas ne zabava več s svojimi velesanimivimi pridigami. Nekateri so že mnenja, da je župnik postal pameten in isprevidel, da s svojim zabavljanjem ae bode prišel daleč ter je vsled tega odnehal. G. župnik, pa vas saj ne bode ta pohvala privedla do tega, da bi uresničili to, kar ste enkrat sami zapisali, namreč: »Kadar me bode »Gorenjec* hvali! in rekel: Ostani, odidem a prvo pošto*. Zelo nam bi bilo hudo! Jaz pa sem ravno nasprotnega mnenja, namreč, da župnik Se vedno dela in da se ni le zadovoljil s potvorjenjm volilnega imenika, marveč da je le vedno vreden sobojevnik sa sveto katoliško stvar. Kako bi pa tudi ne bil, ko vidim, kako klerikalci — med katero spada gotovo tudi g. župnik — na vse kriplje delujejo in se trudijo, da si zasigurajo zmago pri predsto-ječih občinskih volitvah. Sicer pa nisem tako neverjeten in nepristopea vsakemu dokazu, kakor so klerikalci. Tako n. pr. ne negiram stavka, oziroma pregovora, ki livi v našem narodu, da tudi Tirolca enkrat pamet sreča. Zakaj bi se pa ta pregovor ae mogel uresničiti nad kakim Bohinjcem t
Da pa bode zopet kaj zabavljanja is prižnice, naj se malo pobavim z »Domoljubovim* dopisnikom, ki je v »Domoljubu* št. 4 zopet spraznil predala svojih talentov, <s a mesto da bi jih bil zakopal, kakor oni možakar, o katerem ve pripone-
dovaii sv. pšenic. De pa iz tega dopisa, ki je vsajen v omenjene Številko »Domoljuba» pod za-glavjsm »Kako je v Založnikih P», odseva ne le velik talent in silna nadarjenost dopisnika, marveč tudi visoka izobrazba in olikanost, je samoobsebi umevno.
Najprvo pile veleumni možakar o neki ostarij-ski kliki — da to ni najbolj dostojen izraz o svojih soobčaaih, je umevno — ki se po njegovem mnenju trudi dobiti občino v roke. Prav želeli bi — pravi dalje — da jo dobi v roke, potem bodo ljudje vendarle izprevideii, kaj je liberalec, da res ni drugega kot ljudski škodljivec*. Konec imenovanega dopisa pa pravi: »Železniki bodo Barcelona It 2, ako pride na krmilo ta — divjačina. Zato pa ljudstvo, na noge, vzemi metlo in pometi 1» — Ako primerjam le dva stavka, sem res popolnoma v zadregi, kdo bi bil avtor te mešanice. Kako da more apraviti tako protislovje stavka skopaj, mi je popolnoma nerazumljivo. Dva stavka spraviti skupaj v en in isti dopis, ki si direktno nasprotujeta; no, to je Že odveč. V prvem stavku Zeli, da dobe liberalci občino v roke, a v dragem že nujska ljudi proti njim! Take nelogike bi ne pripisovali nobenemu izmed vai, od župnika dol do organistai Konec prih.
Tedenski selen t Kranja das 21. februarja 1810. lata. — Prignalo se je: 184 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 14 glav goveje živine hrvaške, 6 domača teleta, — hrvaških telet, 49 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — bul in —- bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7-50, rž K 9-50, oves K 8—, ajda K 7— repno seme Ki fižol ribničan K —, mandaten K —, koks —, krompir K 2*30 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 65'—.
Izšla le knjižica »Cerkvene pristojbine ali štolnlna" z dodatkom „Kako se določa kon-nrna?" Cena 30 vin.; po polti 40 vin. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranln.
Kdor se hoče poučiti o cerkvenih piistolblnab. na| šefe po te| knllilclf
V Kranju, dne 26. februarja 1910.
Drl a vsi zbor se je v četrtek otvoril brez hrupa. Najprej sta se izvolila dva nova podpredsednika Rusia Romančuk in Italijan G inci. Za tem ae je pričelo prvo branje rekrutne predloge. Slovenski klerikalci bodo kakor en mož glasovali za te predloge. — Poslanec Hribar je interpeliral glede postnega ravnateljstva v Ljubljani, radi zapostavljanja Slovencev pri finančnih oblastvih na Koroškem, radi neenake konfi ikacijske prakse narodnih kolekov i. t d.
Dunajski župan dr. Kari Loeger leži na smrt bolan. Pričakuje se vsak trenotek katastrofe. Zadnji buletin pravi, da leži v agoniji in noče ničesar uživati.
NsBikt minister Sohreiner je v ponedeljek demisioniral. Bienerth je demisijo takoj predložil cesarju in mu priporočil, naj jo sprejme. Cesar je na to sprejel demisijo.
Med Avstrijo ta Srbijo se začenja prava carinska vojna. Dae 31. marca 1909 je potekla nala trgovinska pogodba s Srbijo. Vsled aneksije in vojnega žuganja je bil srbski trg že skoraj popolnoma uprt avstrijski industriji Parlament je že v decembru sklenil pooblastilni zakon, ki daje vladi pravico, skleniti trgovinsko pogodbo a Srbijo. Ker pa W eisskir chner noče dovoliti uvoza mesa is Srbije, brez te pravice pa Srbija nima nobene koristi, če ni pogodba sklenjena. Zato je pa srbska skupstina sklenila zakon, ki zvišuje carino za vsakovrstno avstrijsko blago. Tako modro ae pri nai pospešuje gospodarstvo!
Avgust Bebal — star sedemdeset let. 22. t. m. je dovršil vodja socialno-demokratične stranke na Nemškem v popolni duševni in telesni sve-žosti svoje 70. leto. Ne socialistični, temveč tudi liberalni in konservativni nemški listi se spominjajo ob tej priliki velikega pomena Beblovega za moderni razvoj socialnega gibanja na Nemškem. Težko, da ima kdo tako popularnost med nemškim delavstvom kot Bebel, ki je s svojim nedo-sežnim agitatorskim talentom, strastnim delom za stvar, s svojo poštenostjo in nesebičnostjo dvignil socializem v Nemčiji do politične moči, kakor je nima razen na Francoskem v nobeni drugi državi. S svojim bojem proti revizijonizinu si je napravil mnogo sovražnikov v lastni stranki. Beblove spise in knjižice, zlasti znamenito delo. ,0 ženi« čitajo radi in i pridom tudi oni, ki se ne strinjajo z Beblovimi nazori
Razmera aa Grškem so popolnoma nejasne. Ce ena vest kaj poroča, jo hitro druga zanika. V Parizu misiijo, da je dospela notranja kriza na Grlkem do one točke, ko mora nastopiti preobrat. Dvorna stranka, ki se upira na del armade in vojne mornarice, hoče končno energično nastopiti proti častniški ligi. — Is Carigrada prihaja zopet vest, da - je grška vojna mornarica uprla vladi in zapustila pirejsko pristanišče. — Turčija hoče baje izkoristiti sedanji položaj in obračunati z Grško. Odtod turSke vojne priprave. — »FrarJkforter Zeitung* poroča iz Aten, da vrnitev grških princev v Atene ne pomenja, da bi se vršil velik rodbinski svet o bodočnosti grške vladarske rodbine.
OST" Gorenjci! Naročajte,priporočajte in razširjajte niš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsa] enega naročnika! — Bodite povsod šlrlteljl njegovega poitenega prisadevanJa I
Godovi prihodnjega tedna:
27. Leander, Baldomir, Krsanka, KreSimir; 28. Rajmund, Inoalav; 1. marca Albin, Belin; 2. Simpiicij, Milena, Teši mir; 3. Kunigunda, Mislav, Krona; 4. Kazimir, 5. Evzelij, Danica, Radomir, Bogomil.
Novičar.
Obciosii odbor mostne oboias Kranj je v
svoji redni seji dne 22.. februarja t. I. po odobritvi sejnega zapisnika z dne 21. januarja t. 1. vzel na znanje naročilo c. kr. okraj, glavarstva v Kranju, da ima mestna občina napraviti nov mrho-vinski prostor v zmislu določil novega zakona o živinskih kugah, in zavrnil prošnjo za prispevek lovski razstavi na Dunaju. — Sklene priporočati, da se podeli Francetu B^dina koncesija dimnikarske obrti v Kranju in dovoli občini Predoseljski prostovoljni prispevek 200 K za most čez Kokro, ki veže mesto Kranj z vasjo Huje in ozadjem. Nato se razpravljajo obširno predloženi občinski računi ta leto 1908 in se končno podeli »bsolu-torij, žipanu pa izreče zahvala. — Potrdi p-odloženi inventar občinskega p remoženja in premoženja nbožaega in sirotične ga zaklada ter sklene v principu odprodati Lovrotu Rebolju nekaj občinskega prostora ob njegovi hiši St. 27 v kokrSkem predmestju. Končno priporoča, da se Lovrotu Rebolju podeli gostilniška koncesija v tej hiši, nakar župan aejo zakljači. }
Kot inplent ja na kranjski gimnaziji z drugim semestrom nameščen g. dr. Fran M Sič iz Borovelj.
PrOBOflrsi je bil dne 25. februarja na dunajskem vseučilišču g. Janko Piku I doktorjem prava. — Na dunajski poljedelski visoki Soli je napravil g. V. pL Zirnfeld, član društva »Kras*, dne 19. t. m. tretji .državni izpit ter tako pomnožil Število slovanskih inženerjev gozdarstva. ČUstitamo!
Gltslalikl odbor v Kranja uljudno vabi slavno občinstva k današnjemu predavanju g. Adolfa Rib nikar j a, tržnega nadzornika v Ljubljani. Predmet: Nekaj zanimivih podatkov o mleku, našem vsakdanjem živežu. Začetek ob osmih zvečer v čitalnici.
Nečavtn škandal. Sramoto za sramoto si na-kopavajo slovenski klerikalci Glasovanje za laško univerzo v Trstu v goriškem deželnem zboru, glasovanje za Nemca proti naprednemu Slovencu v kranjski trgovsko - obrtni zbornici, omogočenje nastanitve nemškutarskega nadučitelja za slovenski kraj v kranjskem deželnem šolskem svetu i. t. d., kdo bi vam vse to mogel našteti! Izdajalska politika slovenskih klerikalcev gre svojo pot. Kar pa je storil goriški klerikalni deželni poslanec in deželni odbornik, deželnosodn! svetnik in dr. Gregorčičev politični hlapec dr. štepančič, to pa presega meje. Dne 20. t. m. je zborovala v Gorici laška „Lega". In dr. Štepančič si je menda mislil: Ce smo si z laškimi liberalci v deželnem zboru tako „ta svoji", bom ie menda tudi na njihovo zborovanje smel. In šel je. Slovenec (?) na zbo rovanje najbolj zagrizenih Lahov. A skupil jo je in zasluženo! Z »vsiljivcem" in ,,ščavo" (psovka za Slovence!) so ga vrgli iz dvorane. Kajpak: liberalnim Lahom so slovenski klerikalci dobrodošel privesek samo v deželnem zboru. Sramota za olikanega (?) Slovenca (?), ki si gre nakopat tako narodno grdobijo I In ta dr. Štepančič je baje predsednik »Slovenske čitalnice" v Gorici? Ali res ?
Glas is občinstva. Videl sem te dni v Kranju pritisnjen pečat tukajšnje davkarije edinole v nemškem jeziku. Kje je ostal dvojezični pečat? Pa se mar ni izgubil.
Shod za nameravano progo Poliela-Mot-nik-Kamnik-Kranj-Skofja Loka-Ziri se je vršil dne 17. t. m. v mali dvorani »Uaiona* v Ljubljani. Bil je dobro obiskan. Povdarjala se je gospodarska potreba te proge, na kar se je izvolil odbor, ki nsj izvrši sklepe shoda. Predsednikom se izvoli graščak baron Apfaltrern iz Križa, podpredsednikom župan Mejač iz Komende, tajnikom pa dekan Koblar.
lopo« podpora st seniki hotel. V Beljaka so gradili hotel sa dva miliona kron. Podpore
dobe 66.000 kron na leto. Na Zgornjetirolskem se je te dni osnovalo društvo za gradnjo hotelov. Akcijski kapital 600.000 kron. Ministrstvo za javna dela je tej družbi že zagotovilo subvencijo. — Koliko dobe Slovenci? Nič! — Koliko je dobila hotelska družba »Union* ? Nič! — Kaj je dobil Aljažev dom, ki se je porušil? Malenkosti Kje ste, poslanci?! Z molkom in držanjem križem rok ne bomo ničesar pridobili za narodno gospodarstvo. Pobarajte!
Dramatični odsek »Neredne  Čitalnico* v Kranju uprizori v kratkem petdejanski igrokaz .Simona", po snovi Cham pola spisal Catulle de Nion. V tej igri, ki je bila uprizorjena v predzadnji sezoni v ljubljanskem deželnem gledališču, prevladuje dušcslovna stran, zato pa stoje vsi njeni teatralični efekti v ozadju. Dramatični odsek se je namenoma odločil za to igro, da nudi si. občinstvu po predidočih igrah pretežno veselega značaja, tudi nekaj resnobne snovi. Dejanje te igre je osredotočeno v mladi, ljubki Bretonki Simoni in njeni sorodnici Lady Eleonor d' Avron. Oče Simone, grof d' Avron, bivajoč v Parizu, je v svoji dobrodušni lahkomiselnosti zapravil vse svoje, sicer lepo premoženje. Ko ga opozori njegov odvetnik in prijatelj dr. Osmin na katastrofo, ki stoji tik pred durmi, tedaj postane ves obupan, tembolj, ker ni nikogar, da ga reši iz te zagate. Njegovi premožni prijatelji so se obrnili od njega, siromašni imajo zanj le poštenost in dobro besedo, ne pa denarja. Po ukrepanju in premišljevanju pridejo on, njegova žena Julija in Simona na rešilno misel. Na Angleškem živi njegova — grofa d' Avrona — svakinja Lady Eleonor d' Avron, ki ima ogromno bogastvo. Grof izjavi, da pozna njeno skopost in ve, da on od nje ne dobi ničesar. Rajši pogine, nego bi moral do nje. Na to se Simona ne iz lastnega nagiba, pač pa po navodilu plemenitega dr.  Osmina odloči, da prevzame to težavno nalogo in nemudno odpotuje na Angleško k svoji bogati sorodnici. Dospevši tja, jo srčno in ljubko poprosi, naj reši njenega očeta gmotnega in moralnega pogina. Tu se pričenjajo duševne muke Simone. Mrzka in kruta Lady Eleonor d' Avron se izprva prikrito in sarkastično raduje nad nesrečo rodbine d' Avron, a kone*no stavi pogoj, da pomore očetu Simone le pod pogojem, ako Simona poroči njenega sina Rikarda. Ta pa ima strašno razorano lice, vsled Česar nosi krinko, ki pokriva rane. Po trpnih bojih se Simona konečno s težkim srcem vda. Izjavi, da Rikarda sicer ne more ljubiti, a žrtvuje svoje mlado življenje le, da ohrani svojega očeta. Lady Eleonor d' Avron nakaže nemudno grofu d* Av-ronu denar in poroka med Rikardom in Simono se izvrši. Po lepi Simoni pa se je izljubilo nečaku Lady Eleonor Tomažu Erlingtonu in ta razvije kovarstva sebi v prilog. Razdvojiti hoče mlada poročenca in polastiti se lepe Simone. Rikarda privede do sklepa, da se hoče ločiti od svoje žene. Simoni je sprva ta ukrep njenega soproga
Po godu, vsaj ga odkritosrčno ne more ljubiti, ride dan obravnave. Pred sodiščem izjavi Rikard, da se hoče ločiti od svoje žene, ker ve, da ga ne more ljubiti in ker je noče vidite pred seboj nesrečne. Simona spozna plemenitost Rikardovega značaja in ko ta zahteva ločitev, se Simona tej zahtevi odločno upre. Izjavi, da ga je, žal, spoznala šele sedaj in vzljubi njegovo lepo dušo. Strga z njegovega lica krinko in poljubi odurno brazgotino na Rikardovem licu. To je kratka vsebina te igre. Ni dvoma, da bo imelo si. občinstvo na dan nje uprizoritve, ki se posebej objavi, lep užitek. Ako ne bo posebnih zaprek, se po Veliki noči nanovo uprizore .Legijonarji" in pa ena najnovejših in najefektnejših burk.
Čebelarski shod ▼ Sfcolji Loki se vrši v nedeljo, 27. L m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostirm g. Guzela. Na dnevnem redu je poleg običajnh točk tudi predavanje g. A. L kožarja o ekspertnem panju in o kupčiji z živimi čebelami. Ker je v tem okraju napredno čebelarstvo že precej razvito, se pričakuje obile udeležbe.
Narodna čitalnica v Kamnika priredi v nedeljo 27. februarja 1910 točno ob pol 8. zvečer, v društveni dvorani dramatično predstavo »Marijana, uboga žena iz ljudstva*.
V Kranjski Gori je podrl od južnega vremena in dežja težki sneg res samo atreho na hlevu grada, katerega je z vsemi poslopji kupil sa sod-nijo erar. 2d in en del strehe je ostal nedotaknjen tudi tam. Streha je bila stara in alaba ter vsled večletne zanemarjenosti srgnita in slabo podprta. Sodišče pa je celo ostalo.
Jesenice. Dobili smo in objavljamo: Naš gerent, slavnoznani Cebulj, zbira celo vojsko prid in pričic, ki jih pošlje v boj proti c. kr. okrajnemu glavarju g. Zupneku radi one pravde — Cebulj-Zupnek — ker je Cebulj obsojen na nčet. — To bo „žehta".
Eden, ki ne bo pričali?! Brssnloa. Po Breznici gre glas, da dobe tukajšnji „0rli", po domače „čuki", letos neko iz-vanredno podporo. V zahvalo ne bodo sledili z imenovanjem častnih članov.
PrstasBibs posesti. Likozarjevo posestvo na Primskovem pri Kranju je kupil »profesor* g. Ivan Podlesnik, katerega pa učna oblast ne more potrditi, da bi poučeval na trgovski Soli v Ljubljani, ker baje ni »kvalificiran* sa to.
ObfJnl zbor obrtne zadruge na Bledu se vrši I dne 6. marca 1910 ob 2. uri popoldne v prostorih hotela „Evropa" na Bledu.
Cprivnlitvo knjižnico «Proarata» na Jesenicah prosi, da se mu vrnejo že dalje časa izposojene knjige, da ae bodo mogle oddati naprej. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v restavraciji pri ♦ Sokolu >.
Dopll li Zg Tnbinja. Da izvedo naši flitateiji, s kake vrste ljudmi imamo opraviti in da se bodo mogli dovolj nasmejati, priobčimo jim nespremenjen naslednji popravek: Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona z dne 17. decb. 1862. drž. zak. St 6 ix 1863, zahtevam z ozirom na dopis iz Zg. Tuhinja v 5. Stev. Vašega lista z dne 5. febr. 1910, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da se je morala tiskati tudi napaka: «nič ni izgubil* ; res pa je, da «nie ni izgubil* ni napaka, ampak popolnoma pravilno. Glej PieterSnik, Slov.-neraSki slovar, prvi del, str. 710, kjer stoji : «— nič, indecl.; nič ne pogreSam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti; k nič biti, k nič deti; pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič*. 2. Ni res, da je meni treba »slovnico v roke*. Ros pa je, da imam slovnico zanseljivo v glavi, kar lahko dokažem z gimnazijskimi spričeval«, iz katerih je razvidno, da sem imel v slovenščini enkrat red «hvalno», petnajstkrat pa »izvrstno*. In res je nadalje, da moj nasprotnik ne zna pravopisa, ker piše »snožet* namesto senožet, »uzorno* namesto vzorno. Glej Leveč, Slov. pravopis str. 162. V Zg, Tuhinju, dne 12. f.br. 1910. Janez Štrukelj, župnik. — Gospod dopisnik, prosimo Vas, povejte mu Se Vi, kar mu gre.
Važno domačo Industrijsko podjetja se snuje na Gorenjskem. Osnovnega kapitala se potrebuje K 80 000 do 100.000. Deleži po K 10.000. — Cisti dobodek podjetja iznašal bode 17%. Prijatelji domačega napredka se opozarjajo, da blagovolijo priglasiti čim prej svoj pristop. Vse potankosti se izvedo pri upravnistvu »Gorenjca*.
Veliki kinematograf v Kranju. Dlje časa imamo že v Kranju kinematograf in vendar je marsikomu ta pojm popolnoma tuj. Naj nam bo dovoljeno v sledečem podati kratek popis te, tako-rekoč še nove iznajdbe. Kinematografija se je iznašla pred kakimi !5 leti — in sicer ima največje zasluge za to Francoz prof. J. Marey — ter se je rabila v začetku samo za znanstvene poizkuse. Kmalu pa se je razširila po vsem svetu ter producirá sedaj največja tvrdka sveta Pathe Frère dnevno nad 80 kilometrov takozvanega filma, kar enači nad 4 milijone fotografij. Delavnica, v kateri dela preko 2000 delavcev — ima v glavnem 3 oddelke: gledališče v Vincennesu in Montreuilu, delavnice za koloriranje in oddelek za potovanje in aktualitete. Samnasebi obstoji kinematograf iz treh delov, namreč: iz projekcijskega aparata, iz svetilnega telesa in vseh pripadajočih del. Projekcijski aparat obstoji iz gibalnega mehanizma, ki je ob roben zobčast. Maltežkega križca, oljnate posode, avtomatične varstvene zaponke, 3 povečevalnih stekel in pri-tiskalnega okvirja. Ob gibalnem mehanizmu, ki teče vedno skozi oljnato posodo n ima obliko kolesa, teče film. Film je tvarina iz celuloida, na katerega se reproducirá slike, ki se jih hoče imeti. Ob robu ima luknjice ki primejo v zobe gibalnega mehanizma. Film je prilično 3 centimetre širok in je navit na bubino, ki meri V« metra v premeru. Ako se projekcijski aparat stakne z motorjem, se začne bubina samoniklo odvijati, film teče po zobčastem gibalnem mehanizmu ter se zopet zavija na drugo bubino. Svetilno telo sestoji iz pločevinaste hišice, dveh stranskih vratic z velikimi kukalnicami iz rdečega stekla (da se lahko pazi na luč), iz dvojnatega kondensatorja, iz prostora za vodo in iz precizijskega svetilnega j telesa samega, ki je sličen kakor pri velikih električnih svetilkah. Svetilno telo stoji za projekcijskim aparatom tako, da osvetljuje film, ki teče po gibalnem mehanizmu. Ker so žarki električne luči silno vroči in bi se celuloid takoj vnel, odsevajo isti najprej skozi vodo, kjer se ohlade. Pripadajoča dela so: motor, električni tableau in upori za elektriko, dalje stojala za aparate i. t d. Ako se torej projekcijski aparat in svetilno telo združi z elektriko, zažari najprej električna luč, obenem pa se začne zgornja bubina odvijati, film teče po gibalnem mehanizmu in pride v svetlobo ravno na prostoru, kjer so montirane povečevalne leče. Po teh lečah se slika, ki ni večja kakor 3 cm, poveča v naravno velikost in pade skozi odprtino na nasproti stoječi bel prostor. Ker se film kolikortoliko segreje, ga je treba po vsaki rabi v mešanici (voda in glicerin) umiti. To bi bil v kratkem popis delovanja kinematografa. Oosp. Fiala, lastnik tukajšnjega kinematografa, sam je bil tako prijazen, da nam je vse to razkazal in priliko smo imeli, da smo se prepričali o izvrstni kvaliteti njegovih aparatov, ki so najnovejši. Slike so takorekoč brezhibne, čiste, mirne, brez vsega migljanja in v izpeljavi naravnost krasne. Človek misli, da gleda res žive osebe na odru. Izbera slik je jako spretna in marsikaj se človek lahko nauči in vidi, za kar bi drugače ne imel prilike. Priporočamo torej prav toplo to najnovejšo pridobitev za Kranj, ker priznati se mora, da kinematografa v tej natančnosti ie nismo imeli. M.
Drsbii. V Cerkljah je bilo leta 1909 rojenih 145, umrlo jih je 85, poročenih je bilo 25 parov. V Tržiču so pokopali gospo Veroniko Lassnig, soprogo hilnega posestnika in pekarskega mojstra g. Lassniga. — Jasenički gerent Cebulj bo sedel pet dni, ker je tudi druga instanca potrdila razsodbo prve.
Današnji ilevilkl smo priložili otvoritveno naznanilo in priporočilo nove manufakturne trgovine J. Pfeifer v Kranju.
O sklepu lista. Lueger na smrtni postelji.
Vprašali smo ob sklepu lista brzojavno, kako je z boleznijo dunajskega župana; pa se nam je odgovorilo, da se mu je bolezen tekom dneva znatno shujšala. Težko, da prebije današnjo noč. — Zdravniki so mnenja, da mu ni rešitve.
Dr. Lueger je rojen na Dunaju 24. oktobra 1844. Izvrševal je advokaturo od 1874—1896. V teh letih je bil parkrat i-voljen dunajskim županom, pa ga cesar ni hotel potrditi. Ko je bil vnovič izvoljen ga je šele potrdil. Lueger je pravi pravcati Dunajčan, pravijo mu celo .ta lepi Korl". Do županstva so mu največ pripomogle Dunajčanke. Pod njegovim županovanjem se je Dunaj zelo povzpel. Ustanovil je nemško krščansko-socialno stranko, kateri je duša še do danes. S svojo popularnostjo — imel je ulico za seboj — je spravil stranko do viška. Slednjič je postal tajni svetnik, torej ekscelenca. Odlikovan je med drugim s šestimi velikimi križci. Dasiravno so mu k županstvu kolikortoliko pripomogli tudi Cehi, je vendar vedno sovražil Slovane in jim ni bil pravičen. Naši klerikalci ga vedno časte kakor svojega boga. t
Odločna beseda.
Ker lažnjivi »Domoljub" ne sprejme nobenega resnično stvarnega popravka od podpisanega, sem prisiljen na tem mesta izraziti sledeče:
Dopisan rohlcjskl, kateri si se po nedolžnem spravil v „UiiiJubn" na mojo malenkost, s hudobnim namenom me v Javnosti osramotiti, ter s tem meni In moji obitelji pogreniti življenje, zmanjšati ugled ia trgovino, ter; na višje apelirati s nepoštenim snmničenjem — te prepolnem na večno 1 —Bog n«J te kaznuje že na tem svetu, ti »asač — hudobnež i Nikoli, nikoli naj ti ne bode vest mirna, ti hodeba v človeški podobi.
Da se |e obrekovaieo skril ia poštenega moža, kateri'ima kot poslanec ia seboj poslansko nedotakljivost, t ]. odgovorni urednik ..Domoljuba", prečasttti gospod dr. Ignacij *itnik, mi Je vsak na-daljni korak sabranjen oziroma preprečen.
ŠMARTNO V TUHINJU, dne 23. svečana 1910.
Viktor EngelmaD
trgovec i. t. d.    •••'
Listnica uredništva.
Javljamo, da odbor tukajšnje čitalnice ni v nobeni sveži z notico o Kurentov! veselici v našem listu. — Članek o dekliški meščanski soli pride prihodnjič.
!
H        V dvorani hotela 1      .Nova Pošta1 v Kranju.
Vsako soboto nov spor od. Od 87. februarja da     mar-oa i
FoYodeiij v Parisu.
(Naravno.)
Pravljica vijolinista.
(Drama.)
Kmetje Sn tatovi lesa.
(Drama.)
Pripravljanje In Izvažanje mleka po družbi na planini Berniikl.
(Naravno.)
Pes -- tat.
(Komično.)
V nedeljo, dno 27. februarja sa predstavlja do 6. »večer (aadnja predstava):
Rojstvo, iBladiosty čudeži, trpljenje In smrt našega Gospoda Jezusa Kiistnsa.
Vse natančnejie povedo dnevni lepaki.
Išče se
k mladima zakoncema priletna tonska ali varuhinja. Kje? pove upravnistvo „Goreejca".      68 3-1
Odda ae
lepo stanovanj«
z najlepšim razgledom, s kuhinjo, shrambo ia 3 sobami v hiši St. 26 67 8-1
»»pri •Jelenu".
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan: Kdor vžlva
■
NajboljSi želodčni liker!
■
Sladki In grenki
Ljudska kakovost Kabiuetna kakovost Naslov za naročila t »FLORIAN«, LJubljana.
liter K 2-40.
Postavno varovano.
tkalni mojster
(Fleiermeister)
dalje 8 Solfakfor-tkaloa in navl]a6ae nekaj tkalk (Fleierinnen, Streckerinnen) in drugo osobje išče velika na-«oln« in Mako-tkolnioo v južni Nemčiji. Stalno delo. Vleoko mezdo. Coaa stanovanja in živila. Dobro šole. Obširne prijave pod Šifro        64 8—1
S. 6.1635 u Biidill Messe, Augsburg (total). Slab želodce sc prenese iftesir
in vsakdanji vzrok tega je: brezdastnost, bolečine želodca, slabost, nerednosti v prenavljanju, glavobol i. t. d.
Gotova odpomoč proti temu so   59 12—1
Eiisirjm knie iz melise.
Zdravniško preiskuiene!
Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoče. sredstvo
asatvoj po ao In 40 vinarjev pri
jt RoklcKi, leKini 1 Tržil*.
na Gorenjskem se želi kupiti. 62 4—2 Ponudbe na upravnistvo »Oorenjca".
in druge reči, med tem skoraj nov voziček za otroke se ceno proda v I. nadstropju hiine it 163 v Kranju.
Loterijska fr očka dne 10. februarja t. i. Gradec    35  20  23  76 45
Pozor. Poacor«
60X00 parov čevlja*. 4 par« oavljav aaaaa ■ ••—.
Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvornisko ceno v denar. Debavira vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevijer na trakove: rjave ali črne, gaJ osi rane s kapicami in g močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Velikost po stav Iki. Skupaj 4 pari K 8'—-. Razpošilja se po povzetju. Ratpoiiljalnica čevljev:
P. Last, Krakov Ifcev. 48/8.
Zamena dovoljen«, ali denar nazaj. 34 6-6
5 tj žgane sjaVe
frati u tati postijo
41 10-4 za kilogram
Brasil - meSanice, jako dobre......K 3—
Zajutrek-Melange, fini okus....... 3*40
Central, nežne, fine........• . . 3-60
Karlsbader-Melange, močne, fin aroma   . , 4*— Dunajske Arabia Spezialitete, jako priljubljene mešanice............ 4*40
razpoiilja po povzatju
9Af*£lfel«ta% import kave in čaja Dunaj III/2, Untere Viaduktgasse Nr. 35. Kavarne, restavranU, instituti, zavodi dobe prednostno ponudbo
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenborgova ulica —«—« (pri „Maliču"). -
Vplačani deleži K 101.880.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 472M/o; rentni davek plača zadruga sama.
Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico.
Daje posojila na najrazličnejše načine.
Ravnotam
Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica.
Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—7
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno aH pismeno v zadružni pisarni.
Uradno uro vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
se proda ali odda v najem blizu Radovljice. Cena okoli 2000 kron.
Več se izve v Radovljici, pod mestom št. 3, blizu kolodvora. 66 2—2
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v Iijubljani
(nasproti Figoveav lastni nisi:: Dnasjska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in jo pravi kmečki denarni zavod.
Vloge si obrcrtajejo po 4 Vit-
li
II
V kmečki posojilnici je naloženo že nad 10 milijonov kron. Rezervni naklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—5
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Tönnies
v Ljubljani S-
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žaga in vse stroja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za iagtne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna aila.
Moli Več!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd.-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. TeSin ob L., ker je edino to milo najbo j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekaraah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-8
Oklic.
V koakurrnem skladu g. Franoata Krennerja, bivšega trgovca t Kranju se nahaja neza-rubljenega blaga v ceniini vrednosti 2740 K. — To blago se bode prodalo po sklepu upniškega odbora potom podrobne javne dražbe po kosih in sicer v ponedeljek
dne 28. svečana 1010
oziroma tudi te v torek, dne L ausoa 1910, vsaaokrat ob 9. url dopoldne pričenš:. — Najvišji ponudnik ima blago takoj plačati in odnesti.
Blago se nahaja v prodajalni, oziroma skladišču bule št. 132 t Kranju, kjer ae bode tudi prodajalo. Kupci se vabijo.
Upravitelj konkurznega sklada:
Dr. Josip Kiišar
edvetoik V Kranju.
68
Line I908jsel^»*iajl^
R.VVolf "tH
Flllftlhft   DnUflJi    I)uua-> IU» Am Heumarkt 21 Voze M in stoječi polnoparni in patentirani
lokonoblli na Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in uajsigurnejsi stroji na moč za 249 26—10
ose Industrijske In gospodarske obrate.
Skupna imieUva nad «50.000 PS
Priporočamo našim gospodinjam pravi :?«£#**{ C )C0Y: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
al.        IL T IMl. Si S L V.
Raznovrstno blago za ženske in moške obleke, pa tudi že narejene obleke za otroke in odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nizkih cenah
mm    novoustanovljena trgovina
J. PFEIFER (d»ri Fajfarjo") v Kranja (poleg Jahačeve gostilne).
Velika izber klobukov!
86
::     Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko ciKorijo.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
S « m o
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu in ? Pariza s prvini darilom: častno diplomo, veliki« zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—5
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
bltfčtčo beloio Ur Je popolnoma brez dnba.
Zavitek '/2 kg stane samo 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. ,Xa. debelot
L. Hinlos, Dnna], I. Molkerbastei 3.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega
in brnakega sukata. — Naročila a* izvršujejo po najnovejšem kroju točno m ceno ter ae sprejemajo popravila.
Specijaiist f izdelovanja frakov li saloisklb siaij
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si Zeli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—51
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska* istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
Zlate sfetittje: BcrliK.Parlz, VmM^c*
Najboljše kosmetično^
ZObOčIstllno sredstvo
J zdelo v a tel j
0. Sayal
ibtjana, Spltal.-SMtar. «//. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
138 52-37
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Glinaste peči
štedilnike, banje in kopeli, kakor tndl kipe, vase in druge glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna meči, in glinastih izdelkov v LJubljani.
■■■■■■■■■■
uuuuuDDuuu
■ sj   Električna gonilna alla.   ■ ■
Tifarsi i!]iitib bart, laki ii firneža
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-13
Brala Chert '
črkoalikaorja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Qnbljana MuüoÉi6eve ^
nasproti hot. »Union*
Ustanovljeno 1842.
,62—26
Telefon 164.
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
20» 52-27
Hajiečja trgerisa n jggjda
Rudolf Rus
urar v Kranju
Ravnokar le izšel velik cenik s najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur bresplačno
Ustanovljeno Iti« 1885.
Martinova oeata 20 J*   rana Martinova oeeta 20
Postajališče električne cestne      Sf^e     e*PO^Oe9M      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—31
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata lilogÊ po-hlitoa i/take vrste r vseh oenaJi. Ogledala, slike r vseh
velikostih.
■
/
Popolna oprava /a vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo li leleta, otroške postelje /n vozički   po vsaki cen j.
etodroeJ It Hint taga omrežja, afrl-ianske trave ali Ume, prte vrste vedno v zalogi.
/s spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan t okraski.
Oprave it Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture.
¿a sooo; postelja, notna omar lea, o mlvalna miza, obešalnik, mita, stensko ogledalo.
Špeeijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In t I. nad-
stropjtt. Čudovito pooenl ta hotele, tile In ta letovišča 62 gld.
75
Ha debel® In drobno!
5olsl(e potrebščine
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina
Anton Adamič
galanterijska in 18JS modna trgovina
KRANJ s Glavni trg.
Posebno ugodne oene za dijake!
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, šepne robce, glavnike, denarnice, mila in drngo toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d.
Telovadni čevlji ¥ veliki izberi I
:: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Zobezdraraiškl *% f gk obotehniškl :: »MHJv
dr. CdVard GlobočaiH
w Kranju      220 f>2—25 ]e slavnemu občinstvo na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Día debelo In drobno!
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
aiomškova   ulloa   A t. 4»
StiVHio-iettio li koistrnkcilsko kfiaeavilearsivo.
Žično omrežje na atroj, ograje na mire dvora, obmejno omrežje, Tesna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike 1.1, d.
Špecijaliteta: 76 52 60
valjični zastori (Rollbalkon).
Priložnostni nakup.
Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnloa.
Mlin je sezidan po najnovejšem sistemn, Jako dobro opravljen, brez konkurence in ima dela v izobilju. Žaga Je opremljena s cirkularnimi in dragimi žagami Kovačnica ima vse orodje in stroje. ===== Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi.
Proda se jako vredno radi rodbinskih razmer.
Vpraia naj se pri 251 20-19
Joslno Kremser. »osesta1*? ■■•«■■«■
spvaapfia aaavaiMvni Lavaniiind, Lavantlnska dolina, Koroško. — Dopise se prosi v nemškem Jeziku.
Kaj naj
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
Odgovor
ŠKathreiner žKneipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. SV? boljšega zajutrka za mlado in staro.
Atelje za zobe *
ftt tiet V Kranja
HI   1 %% S£XKSS£3 od sedaj nadalje samo v
•  • *• •Stritar^
ulica 7.
Konc. zobotehnični atelje
O. »e>>rcll
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna zaklada isnala:
si
s
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z i •/• amortizacijo, na menice pa po 6° c:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske
menice.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet v lota 1908:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
HT vsak dan ~f$$ od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-8. ure pop. izvzemši
nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
192-30
Izdaja konzorcij «Gorenjca«.
OJ|ovorm urednik Miroslav Ambroži č.