Z87. MU. V mulini.« fetrtrt ZZ. decembra 19Z1 VI leta Iiha|m vsak du popoltfttt, tsnenftl ■•*•!!• la prsni**. litseratli do 9 petit vrst a 4 K, od 20—15 petit vrst i 6 K, večjl tnserstt petit vrsti 8 K; notiee, patimo* Izjave, reklme, preklkt petit vrst* 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrat 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popast te pri naročitih od 11 objiv naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Opravnlttvo „Ilov. ffaroda" la „Utrt«*« tfatanii« Kultova vllea si S, pritllftno. - TtUfoa ti. 304. Vreaalatv* »01ov. ffava4a" Knatiov« alte« at S, I. aaaafropl« Telefon stev. 34. Dopis* sar*|ttts I« pod pisana la lsdostao fraafeoTins« aa*r Roliopiaov «e nm vraia. ~V*j Posamezna Steulitta stane 50 par=Z krom. V Inozemstva G5 par = K 2*60. Pc mina platana v gotovini. ,,Slovenski Jtarod" veljs ▼ Ljubi! ml ln po -cštl: V JaffoeJavill: V Inozemstvu: celoletno napre^ plaĆM . K 300*— ce'olctno......K t*O— polletjio.......9 150-— pdlctno.......24O- — 3 mesetao. . , . , . , 75-— i mese'no......120— 1 . .......2r- 1 ........, 40-— Pri morebftnetn povfftanfu se frm da' vi n.TTv*n!m dor^sčati. Novi naročnlki naj poli jelo v prvlč naročmnn vedrio OQ7~ r° nat Opisano ravnanje I ta Uje pa se zdi skoraj kot vazalstvo za nasledstve-ne države, kl na] se ga te z energično suverensko gesto otresejo. Kaj imajo Italnani sploh iskati v Srednji Evror»i?! ln drzno je, da si sploh upajo javno in oficijozno pov-darjati svoje interese tam. Ako so enkrat uspeli z londonsko pogodbo glede vzhodne Adrije. naj si ne domišlja jo, da bodo mogli uveliavlja.i rudi tozdevni pakt med njo in Franci-jo, kateri Jim prepušča srednjo Ev-ropo kot interesno sfero. Nasledstvene države, zlasti mala antanta, h kateri je prištevati tuđi PoljsVo -približuje se ji ćelo republika Avstri-ja — bodo znale že same ureliti skupne zadeve brez konference v Italiji, ki so Jim itak kolikor toliko usiljene. Vzemimo zadnjo benesko konfe-renco radi Burške. Češkoslov. republika, kl sploh lahko prcvzame vo-dilno vlogo v maH antanti. oz. njen zunan.H minister dr. BeneS je imel pripravljen ves dogovor radi Rur«ren-landa med Avstrijo ;in Madžarsko. Pa priđe Italijan in zvabi tt dve državi pred nosom osuplih čeških držav-nikov v Benetke. 5e z nečem dnipnm utemeljujemo Ita!!jani svoje uzurpirano poslanstvo v srednji Evropi in na Balkanu. Pra-vijo, da oni moralo »defati in skrbet! za mir In red«. O saneta simplicitas! Kle pa je več nereda ln zmedi kot v Italiji 1 Ta naj najprej pometa pred svojim pragom, očisti državo faši-stovsklh tolp in poskrbi za osebno n lastninsko varnost svojih državlji-nov, ki so pred faSisti »vogelfrei«, potem naj Sele gleda malo delj, toda ne v srednjo Evropo, marveč tje v goreče Lfbije pu^čave. v Tripolis, Cirenajko, in Ce hočc tud v Abesini- Na drugi strani je re«, da ima Tta-tfja interes na tem, da bi vladal v sr< ' F:\ropi kaos, Ker le tako more v ka! m ribariti. Zato spletkari zlasti pn : naši kraljevni, in ji ne pu ti priti do oddiha, miru in reda. Prisvaja si nad naini, kakor tu li vobče nad malo antanto neke vrste kiiratclo. Ta knratela je za naš Škodljiva in se je moramo čim najrrcje otresti. F. O. Okr. nlnvar d^ 1 ! Spilier-^ vs: SSoiJ? aja — na ali duc oblasti? B:l sem od v a početka in sern še vedno za ciu edino slovensko oblast. [Jo!it:čnih r. .rov ne bom razvija), inarveč pr ^ščam to kot ne-pol:*'k poklicaii"fv faktorjem. f trinjam pa c z izvajanji prof. Kuš^;a, v kolik'T .» tičejo ista načelne v> sstnosti in • trebne ustanovit-ve rb'asti, vcnt!.-r s^m odločno proti prevelikim števi; teh oMasti in to iz državnih, narodnih, finančnih in upravno-tchnfČTiih ozirov. Oblast naj bo tako velika, da bo kos svojim nalopam. Zakaj mno?o naših občmskih samntiprav ne zmore nspešnecra dela? Kcr so občine pre-rr.alhne. Vsaka upravna edinica mora imeti z oziram na svoj delokrog potrebno bazo v tcritorijalnem In finan-čnem pcH^ledn. V nstavi določeno ^ce-vilo ni samo načelno sploh ncvmestno. mnrvreč fx!ločr!o pren'zko. Pri večtem unravnem oreranizmu se dado posam-ne orravne vanoze špecIiaBzlrati. ker najde strokovnjak -— 5r>£cija!rst dovoli široko polje za svoje delova-ref in js njegova r?rtavftev tuđi eko-norrsko rscionolna. Pri manj^em or-jran'-'tm pa morate opravljati stro-kovniaki različne nosle, kar nospe^u-je d:lrtarti7?m. ne pa dobre upravs. A do^re uprave si želimo vsi! Brezdvomr»o pa na§a država, ki baš radi izbo!j£anja valute i$če rav-novesja za svoj budžet, n^ prenese finančnih bremen, kl iih novzroči ne-izocrbno večje število oblasti vslod pornnoženecm ^tevila uradniStva in potrebne jrraclnj^ no\1h uradnih pj-sloplj. Priporočnl bi finanenemu ministru, naj rpje sedanje nradnlke ix>-£teno PlaČn, nego da se z ustanavlja« njem 5^ev!!n?h o-Mn^tl mnofi beia\ uradnl^i profotartlat, hi naj raje ^mogočf e gradnjo že sedai potrebnih trradnih poslofrtj ^a obstojcča o!n k»slva !n nrade olajianje oh^c stano-vanjske bede. kl Jo večajo uradi sedaj s tem, dxi hnafto zasedena zasebna stanovanja. Mcrodajni krogt naj bodo prepričaiTi, da bo država z malim šte-vilom pokrajinskih fjblasti in mi!a-Številnim, a vsaj pošteno plaćanim i;radnistvo!ii, ki ne bo prls'ljeno tratiti sve jih moći s pridobivanjem po-stranskih zaslužkov, marveč br> lah-ko posveča!') vse sv^je *\]e svojoi!i.i pokliču, najmanj tako dobro upravljana in česar tuđi ni prezreti — veliko bolj enotno, ker je manjšemu šte-vi!u la/jc dujati enotna navodila in ga nadzorovati. Bojiin se, da bo r>ri prcvcl-'kcm stcvi!u oblasti kmafu prc-nehal kr>ntakt z centralnimi oMastmi. Na kvarne in nevarne p^sledile delitve Slovenije na dve oblasti v narodnem oz:ru opozori! mislim da dr. Vlašič In morem njegova izva-janja iz lastnega opazovarja fe potr-diti. Sevemi na5i politični okrajj nikakor še n?<:n narrKino konsolidiranu Pr. Via?!5 tud! umesrno konstatira, da bi bila Ljubljana po objavi tonem nacrtu degradirana na mesto driiire vrste. A pror>os! Oprostim:! Ne g:re tu ?a Lj!!b!jar»o kot tako, marveč za r^oiittčni. kultnrr*! in gosnodar-ski cenfer n^s Slovcncev, ki ga izdubimo, ako ne bo tvorila Ljubljana as okolico liki Zajrreb in Beograd samo-stojre oblasti, ker bi se 2 đeJItviJo Slovenije usfvarib le dva čisto n*» vadna obmetna vilajeta. In kortčro res ne tivfdim razleza za dcl:ti?v Slovenije v političnotiprav. nem oziru. afo oštrine Slovenija ne-razdeljena v sodno-upravnem oziru in ima tuđi inravno sodstvo ostati skupno. Pa bi nam ra bilo skirpno upravno snbli1rt hnmrT^Jo eele itv.lbine »tradl T^o^^njTtunja žlril in kurjave, Mrlift leže po ▼€* đni ne- pokopnni. škoslarjaiko in Rj- (Vscbira pogodbe.) — d Dunaj. 20. decembra. Na današnji scj: zi!fian?"c:a odjeka je predlozil zvez-ni kancelar dr. Scliober ndseku poffojbo, ki &e je sklenila dne 16. decembra t. 1. v I^rajri ned češVoslovaŠko in avsfrijsko repnbliko. V uvr.Ju k po^r>dl>i se izjavija: Vlada republike Avstrijo na cn! straiii in Če^koslovaske republikL1 na drugi struni Ki!i odno^aicv sklenltl pofltlčio po^odho. Ta pogodba vsebnje v bi ;rvu nastopnn: Obe državi S2 o^vezu.ieta v pof-nem ol>cctw l^poinlc^'ati ćoločne st. Kcrmaln^ke hi rrUinor^^c pogodho in si medsebofno f.inićita Integriteta svojih ozcrneiji ki so fiksirana v mi* rovnih rr^nlbah, ter za niiranitev mira tn lajrotoviterv pcxlpore v polh ti^nom in diplomatiCnem r>7.iruf kadar bi bilo to treba. Obcdve državi se obvezujeta, da Zo bo ena lzme-d obeh napadena, da, bo druga ohranila ne» nasproti po-polno ne^ralnost. Obvezujeta se na* prefŠutcca rc?!ma fei tuđi slede polx-» kosor srmcnđavitl ^edanjo državoo ali vladno oblika. Pristojne oblasti or>eh drfav se bodo medsebojno pod« pirale pri pobijanju tajnih n<>kretov. CeikosloT. rep. bo Avfttrff naznantfa be#«dllo po<7odh x Jn$roslavflot Ro-nunQo kl Poflsko, ravnotako bo tucfl AvstrBa sporočfla čc£kos!ova§k| re-puMIkl he^edllo pogođb. katero bi eventualno sUcpala z dnurfmj dria-Tatnf. Obrernjeta se, da se b<>»ta med-<^bojnr> podrirall pr! pobijanju vsch načrtor m potekasoT Tipf^stavltve danio državno ali vladno obliko. Pri^ srodne oblasti obeh drž^v %e hoda medsebojno rxxlplralc pri pobijanju tajnih pokretov. Ccžkoslovp.Ska *e-publika bo Avstrfjf nnznanila besedilo pocodb 9 JuposlavijD* RomimIJr> in Poljska ravnotako bo rudi Avstriia !^>oroći1a če$ko*lovaiki republiki be-socfllo po^odb, katere bi eventualna sklepala z drugtmi drtavami. Obc državi pa 5e dru^ra drugi na-sprotl obvezujeta, da bos ta pazili na ta da $e bodo vp^&tevale rned^ebrvj-ne obveznosti gledo gospodarskih in ftnančnlh rpra§anj, rarstva manj^in ftt drugih važnih vprn'anj. Ohvrzu* Jeta se tuđi, da se tosta nemudoma Ivan Podržaj: ma« Nimam posebno lepiK spotnt nov na svojo otroško dobo in se manj na svojo izgubljeno mladost. Vse je bilo nenavadno čudno - . . Toda Čo je le en !ep spomln v moji duši, je to spomin na njo, ki je tr* pela zaradi mene, predno sem \\ povzrocil prvo bolečino. na nio, ki je bila pripravljena žrtvovati zt moje svoje življenje... O, velika beseda ženske, ki se zaveda svoje življenjske naloge! Svetejše in lepše besede ni na zem« lji. Ženska, ki izpolnjuic v Ijubezni osnovni zakon vsega živi fen ja, je vzvišen hram božji svetišče kl si ga je isbrala večna življenjska vo* Ija za prerojevamje nepoznanega božanstva.., Vse, kar doseže človek dobra« ga in lepeg* v življenju, dolguje njej, ki ga je spočeU v hrepenenju in rodila v trpljenju. Hvaležen ii mora biti rudi za zlo, kajti brez spoznanja slabega in Ordefia ni do« brote in ne lepote, ki vodita člov«-ka po trnjevi poti izpopolnjevanja do neznanoga cilja. • • Vselej, kadar jo vidim, mi ic tako težko pri srcu, da bi izbrisat iz duše vse nepriferne spomine na svojo otroSko in mladostno dobo, samo da bi M! ipomin na nio tem Iep5f fn svetejSI... Bil sem njeno prvo deto, Ob mojem rojstvu se je izpolnilo skri"* nostno koprnenje njenih dekllikih let. Vsa radost In vse trpljenje poVe-nega dekleta se Je prelilo iz njene v mofo dušo... Skromna m preprost«, toda ve* lika v požrtvovalnoeti, je skrbela. da me ohrani pri življeniu. Pobož* na in verujoča v poosebljeno bo* žanstvo, me je priporočala niego* vemu varstvu od prvega trenotka* ko me je vzbudila k življenju, ves čas mojega detinjstva in pozneie, ko tem zbežal m donu in v temi xmote iskal resnico življenja. Pri« poroča me še danes, ker je dobra in ker veruje v večno plačilo in v večno kazen. Njena Uubezen 60 mater« božje pa je zame dokaz njenega visokega umevanja m*to» rinskega poslanstva... Za menoj so prišli drugi. Ćela vrsta. Sedem bi nas bilo, da se nišo trije skesali komai po rojstvu. Pra« va mati sedmih žalosti« Vsak od nas ji Je zasadil v srce oster meč trpljenja. Tri je so ga izruvali, Cc prav je pri tem trpela toz mero, štirje pa vrtamo Še vedno ▼ nienem đohrem in poŠtcnem srcu. In kar je naiboli krivično, se ^di, da se bo izpo!nil na n?H drugi del četrte božje zanovedi, dn pa ostane tretii prazna obliuba Vn^ia . . . In to me bolj boli nego vsi !a-lostni snomini na preteklost. I* sr» ca rad bi pomadal, da se izpolni na njej beseda božfa v polnetn obse* £iu saj ji doljrujem več nego vsem drugim, toda moja dobra volja je ka-kor želi a po nedolžncm obsojono* ga jetnika... Sram me je pred njo, mučant* co, ki ie pretrpcla toliko gorja, ta* ko sram, da ne bom mogel nikdi izreći pred njo tolažilnih besed: Glej, mati, tvoj sin je zaslužil, da si ga rodila! Nima zlata, ker ne služi mamonu, ima pa dušo, del tvojega trpljenja. In ta duša ti *© hvaležna za vse, kar si ji dala in čeaar ji nisi mogla dati... Zato mi je težko v njeni bliži« ni, čeprav bi jo rad gledaj iz obličja v obličje ves ta čas, ki ji Je preosta* ja, da bo polna mera njenega in mojega trpljenja •., Iran Fodriaj: liooela — Povrjte mi novelo o zlatom n<* prstniku ali r)no o mali Pavlif — Bom, Nušk.i. Porneje kđa|. Da^ nes ne. Se np (•potninjam. — ProeiTn. KdRj et# hm obljubili! Se lani! — Soj Mm retol, da tt io povem prihodnj© leto. — Torej? — Prihodnjo 1*k>, đraffst — A t&kt>I Mat mislite, đ» 0Rn premlada? Pa se nfetita. R^vna vfitrai jo bil moj rojatni dan .. * — SMMnnajsti ? — Osemnajsti, pro«imf Bo ie tako, eem si mislit Pof3Uuxi jo to nad eno loto, pa *© niaem fte xa-rimal sa njeno starost. 9« nikdar ni »em vpr&dal nbb^no — serđda ml*dB — za njena letv Pa ne ii raElogbr diskrH-nosti! Sam rj» vem, caka]. Najbrt Kalo, ker nimam talenta ta matematiko... Moja mala prij*tol]ic* Nulka je krasno, elegantno dekla. dtođcntie so zaljubljeni vanjo v«i no rrsti. Noiks> pA jih niti ne pogleda, Ker mreni, da ima mama prav, ko Jb svari pred njlml. Mama *e v?, fcakHj! — mi je rekla ne-kt>č tako pomefiljivo, da sem namah epoznal njeno pretkano«t Nuška pa ni samo lepa, ampak tndi dobra in inteligentna. Njen ideali- rem jo te t porojth wur»-o§tkiTi«ko vzsfo* je, ^retidar s« Že kristvlir.ira v id^nino pojmovttnje W vi Jenja. Vodno sanjari t> poitiji in o poirnikih. V svojem pr^lal«, ima polef pf^niSkih Ebirk ln r>\r rr.ma-K>r SiTljenJepise naJrMli^nojftih pi.^v teljev. Kneke, ki r*j preni-1© in Ae irrenijo literatom življonjo. Tr\ njena kritika teti fc^n*k j« r^Mih z^lo o#tra! Pafi plod ml^ontnegn pripluAko-vHlapdhc. Zelo verjetno. Ko sem KAAei — pravrar\rav e^m padol -^ v njen dbmf je imelci torej Nu^ka koinaj dobrih žeetnajst let Postala sva km.-ilu dobra prijitelja. Ravno t3 dni mi ja nek&> rekel, da kal^ kar devernajst! -T Toda novele o Elatem n«iprstnika in o mali Parli |1 vendar ie ne morem po-Tedala... — TorcJ. Nulte, ti hote* nbv^lof »► Da, prav bodem! *- Pa naj bo! ••• Ampak prAro in rwniCi«>! ** 6e razume. *- Katere je lepia? O zlatem na-prvtoika ali o mali Pavlif — LepM? Ali nišo yse norele lci»? — To pa že ne. Novela o PUrrotu veadar ni lepa! — Znkaj ne? — Pierrot je venđar ožcl nesrečni Borili Ali Je to lcpo? — K-ikor *e vzame. Siear pa Ja nove!* scfo lepa. Prava in resnična. — Ne«reČn<* Ijubezcn na more biti lepa. Tuđi ne prava. Reonlčna Že... To mora b!(i hudo! — Nuškn! Pusti ljubezen! Ne rrv-som*! že rsega! — Prosim T*«! V«e rmemnem. Vefl mfo mislite! fce mogoče, «em rf mf«Hl In f& po-gfo&i] sačudano v oči. NttSka se Je n«i-«m?hn!ln in pomežiknila kakt>r nnjbolj praktična kokota. Naučila se fm od tttfflt. — Le dobro po^lejU! MbJ© oči ne laitjo. Sami et* rekli. — Sem rekel. loda ne dane«. — Enkrat ta rtrlej r© pore r*-■ni««. *— Pravilno. <>>da ne redno. — VI e© fcalite?... Kaj pa prav-saprar mislite o meni? To vpraSanJe, iT.^ovorjten© ▼ r*s-fcem in #kor«j nialjendm tH6d. NuMca. Ko bi bile v«e take, k<»kor ei ti. bi rad iive] Wno. — Se »opet šalite? To je ae pre-vad... — Govorim reanico. — Nemogoće, ko pa govbrite o — veeh... — Kako pa? Niiška je bila v zadrte*. Da ni već otrok, zn knkor£~o sem Jo fmatral ml* minorna v najinih. razgovorih, sera ve-del, na vse dm po pa niti od dalec ne bi mogel miri i ti. Tn vendar ie tuko! — Saj ne vfm, kako ste mislili... Včasih ete zrlo chidni... Vi me ■© ra-zumete, noM« — rn 7 u ni e ti ... — Nuška, povem ti novelo. Posfa-Saj! — Pojdiva tja... na najteo klop pod brezaml... Tara je nailep**. Gre-6to? Z*amiina m ml fe In to nd bi mmm-lo biti! Na kloni rva aedela doigo tiha In mirna. Niifk« — 4ozore1 otrok, jas — nn^nkrat sentimenta list! Kič čudnoga. Nisera trgovac, kl prodala in kupnje lastno In taje bUgo T«đl ni »era profesor vzgojeilovjn. Ne xn»e In ne »•> dru^e. £e naima nj pa tam, kjer ni tr^ba! Naška je prićakovala, da isprego-vorim. In priče! sem: Imenovali so jo malo Pavlo, ker |1 !• bilo Um Fari* Uk«ioj»^^ znali od njenoga rojstv«. Ostala je vodno »mala Pavla«. <^*pr»v je rastla tn dorastla v visoko lepo deki*. Vsa vab jo je poznala le pod tem imenom. Bila, )© amulet vseb ne parno zaradi svoje lepote, ^mpak tuđi zaradi svoje Ijubke prijnznosti. Kdor pa je poznal njeno dii^o, temti je bila šo več kakor amulet... — Kdot — Ti m© nv* no^Tušač? *— Poaludam, — Govorim o mali PavlL — In jaz? — Ne razumom te. NuSk*. — Drm^oceno priznanje! Saj Mm v©d>la? — Ka.j %»*&? Nuškiu. NviSklca. ne bodi poredna! Zatožim te m*wnl. — Seved«i, saj van je Ijuhša nago Ju* — To ni reci Oto ©nako. — Ka-oj? To ©• ni ver Sala!... To ]• greh in vi sto — Vesto, kaj ste ▼it... Polipanilst! Kriza Je biV* na vrtranen. KuSka j© vstala kakor bllsk In od-hitela brei bfm^m in^rez pogleda. Ubog« moja mala Nutka! Pravi •eđolžni otrok ... Čez teden dni tem dobil drobno pismo, čefcftr vsebina mori ostnti v^čno tajnri, ker tako želi moja mnla Nu.^kn. Najhujie je, da je ne amem vdč tl-kati. sffah 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. decembra i92i, ?+ev. 287. Iftbvestitl In pofekusfl! sponizntnett v bpomih vprašanjih, ki doslej eventualno Se nišo rešena, In da bosta v hi>-Vočnosti z vseml moćml delovali na to, da se reSijo eventualno nastala feporna vprašanja v prijatcljskem spor tazunrn. če bi taka ne šio. da prcdl-v kita spor v razsodbo mednarodnemu tazsodliču. # Obe državi se obvezujeta, da ne iH5Sta sklepali z nobeno državo takih jpogodb, kf bf nasprotovale tej pogod- bi. Poleg tega Izjavfjata. da ta pogodba ne stoji v nasprotju r nobeno dru* go, poprej sklenjeno pogodbo. Ta pogodba ie veljavna za pet let In za-čenja vcljatl z dnem, ko se izmenjajo ratifikacijske listine. Po preteku teh let srne vsaka Izmed obeTi držav od-stopiti od te pogodbe pod pogojem, da je ta odstop Šest mesecev poprej naznanila drugi državi. Ta pogodba se naznanj tudl svezi narodov. Politične uesfl. » Seja načelstva JDS je v će-trtek, dne 22. decembra t. L ob 15. popoidne. Tajništvo JDS. a Sestanek JDS za dvorski akraj. Snoči se je vrši] pri Mraku na Rimski cesti sestanek somišljenikov JDS. Kot prvi je poročal minister na t. dr. Albert Kramer, ki je obširno razpravljai o pol i ti čn em položaju, se idotaknil vseh aktnalnih vprašanj ter Ipojasnjeval vzoke neprestanih vladnih Ijrriz. Kot drupi govornik je nastopil ^ebć. svet dr. Dinko Puc, ki je raz- ipravljal o komunalni politiki ter pod- ■ vrgef oštri a stvarni kritiki delovanje :fn gospodarstvo sedanje večine v ob- ^Snskem sv?tu. Nato se je razvila zi- vahna debata, katere so te udeiežili dr. Peter Def rancesch i, oba refe- ^renta, Ferdo P r i m o Ž i č in Rasto P u- stoslemšek. -— Ministroinanja. Beogradska ,»Politikftc priobćuje uvodnik, v kate-jrem piše med drapim: >V c«^u krize jboldhajo ▼£» vladajo^e stranke na neki £peciialni bolezni, ki bi jo tdhko im»-tiovall ministiomanij*. V fasu krizc» ji® (90% pbslancev okuženih od t© bol^- imi__Bolezen je po svoji naravi iiv- 9aneL Bolnik ed domišlja, da more eedeti •amo na fotelju in ni kakor ne na na-IVadnem eto I u. B&cil je yna«: to jo mi-mistrekl portfelj. Ćira so novefe Utovilo jninietrekili portfeljev ln se uveja še ^ieeto drž»vi\ih podtalnikov, tena voCja !• itevilo kužnfh bactlov.< se Proces proti zarotnfkom komn-■rlstom. Zttrndi vidovAanskega atente,-i» na blv§r«^ra regenta in dana^nfejera kralja Aleksandra v B^ogr^dn i« obt«v lenih 66 komunietor. Ob«n/?m so obf*> •enl. da ao pripravljali v državi revolucijo in prevrat. Med nj i mi eo elani »srednjega izvrševalnega odbora ko->rnn!atT?.ne stranke in bivši komnn. io-slinci Mirić, čopid, Marianovl^ Dr^^., Jillajković, ^-olović, L. 8tefa.nov«6. Fi-lipović, Trebinj^c VI. Markovi«, N. Ko-•ratovi^, !n Gj. Gjrkov^. V*£ n««?nt'f»n-eev je 5e Izpu&enih. ker «e jim ni nm-gk> dokazati »okrivdo. s= Biv3i Rađf^evee l»M. J. Jtfie- Akft, po rodu Ceh, ki je na «h«dn v Ko-Jprivnici utrastno bujekal proti đrž. pdlostvu in proti kater^mn so 6© đvig-■dli vsi doTOol^ubni čehi v Jugoslaviji, Sa t» dni umri na pljučmcl. J«Tiečka ie Javno Sčnval proti Srbiji in Srbom tc-r jtploh proti Jurt)?favijl na t?ko brp?-5obra»en način, da le bil na koTnivni-Mkem jav. ehodti aretirAn ter odveden y rftpor. SktroScin« ma Je odrekla imn-»lteto in 5«* r»*»to ostfll v jr»?i 5 ro^ser»ev. •to s© je vrnil drtnrH>v. jie ?mova agrUiral Jroti Srbiji in bil *g 11. i hl med twJ-polj strastniml a^itatorli !5a kandiđat-90 listo hrvat bloku* sr Madžarska pron^rmnda t TtalfJV % Puna ja poročnjo, da boce madžarska ivlađa povnbiti sknpino itnlijfanekih no- VirtrtTjev, da bi *? ?>j»!rdnll veo đeželo in se ^oti^ili o politični in gospodarski situaciji v nje]. StroŠke z* to bi pr»- •krbel predsednik novinAr6ke«rA orada Tibor Eckhard, Horthviev sorodnik, ki }i?na nalopt) or^nizira.ti propagando za 'Hortnva v inozemstvu. V Italiji je nje- gova sotnidnica f.e znitna gospodi on« tefanija Tlirr, ki j& pomagala hidi grofa Karolva preenati Iz Italije. Ta Ttinrova gospodična je h?\ generala fitefena Tilrra, ki |e s\*>\ čat bežal v lialijo in se bori I na Garibalđijevi •tram. Tuđi nekaj švicarskih novinar-jev je bila pri vabila na Madžarsko budimpeštanska vlada. Tibor Eckhardt je takrat za novinarskd »troSk* dvlcmil iz državnih bla^ajn nelutj milijooov Ali vsi uglednejni fcviearekt listi so odloftno pi>>testirali proti madžArski propagandi in tako ?e je tara vsa Hort-hyjeva nakana izjalovila, z«.to pa pri- ftakuj* Horthv ugodnej^ih uspehov b birani iUlijanskega časupleja. ^ (Uzoroienje v Italiju Bonomije- va vlada je izdale, nove naredbe za strogo iivedbo že zauknzaoiega rasoro-ienja vseh onih r.ežčanov, za katere ni nikakega vzroka, 6t pa noče nič prav verieti, da ae Ivo tako razorož?nj<* ree izvršilo z v&o stropostjo ža vse. Zato je moral podati dopisni urad H)tranje£a ministretva posebno izjavo, da ee rr posnema-mo ij-dotičnepa poročila mu novinar ni botel prav verj?ti in labko rečemo; <$a ima ta novinar najbrže prav. Vlada objavlja ftedaj ew?sme zaplenjeneg« orožja, ali j&vT*>st v te s^znamd nima noben© pravd vere. — Obsojrni mađiaF.-ki častniki. V Ko§ioah ee je vršila pred divizijsku *^hun*tva. V 'septembru 1920. sa prišli na Slovašk© in vati li ljudi za mndžarsko legijo na Poljakom. Prišli so e ponAiTienimi potnimi lietinami. Oblast jih je prijela ter jih ^•stavila pred eodnijo, kjer «o bili ob-soj«?ni vsak na 4 leta težlceo?* zanom. Prco t>*ri];oYnn, G?i?ni Szecfio-tlyju in Jnnu Sziiezu, kfitera je bila scdnijft v Fo=icah obeodila v?akega na dre leti težkega z.ipora radi zločina proti obrambni sili držtve. Majvi?JA vojatkfl sodniia v Pragl fm razsodbt) rvoostrila in obsodila vsakfegfc* obtožen-cm na 6 let tezkega su potr. =r >Tem$ko - italijanski odnoSafL >Corrier*? della 5er«< pi5© o t^žko^kh, ki ovirajo vzr*>Pt-ivit**v normalnih od-noSajev nrsd Italifo in Nem^ijo. Liet T>ravi» da me okn?»?a.jo Nemei napreni Ttnliji &e v^dno t«ko, kakor da na bi bih premiii?'irl. Nemci morsjo prenfv hati « vnie§Avanjera ▼ notr\nl^ itali-jflnsk© iadtev# — južna Tirf)1*ka — fn morajo ob^^vnli z Itali]"f» tnko kakor nrAd vojno. Predvgein pa ie morajo rne-Mtt Kemcf predsorlkR. *!►* irore lobirati Italija le m*A Fr«tndio in \ern^i%>. r= I^illja In Rasija. \% Kima poro-oajo: Zunanii odsek je r*> porf>Čilu mar-kPia Dčlla Torretti sklenil, dati «vojo pritrditev ta pogajanja trlcde treivin-?k© pogodbe z Rusijo. GUti-? političnih pogajanj je etavil tri pog^je: Kuska vlada more biti izraz većine ruskoga naroda; pr^j^nje in sedin;^ pra\icc> Italijanov naj a© upo£tav«ijo: ne «nejo se ^kaliti odno^aji do drugih *nl. — Franro8ko ptali^r-e v vpraiaDJo repnrar^j. Posebni coročevalep Ast^nce Ha vas v Londonu javlj«; V poraago-voni, ki »e je vršil med Louche>rjem Jn sir Pob'ertom Home-om ter med franco-•kimi in brit^nfikimi irvedenci. ,le bilo vprašanje r?paraeij predmet pažljivomu in templiiterpTi nT:>ii("?vnniu. Izmed pobud • franeoske strani naj ee omeni-jo na=topno misli: Zdi fl9t da je ned-nike tuđi ie ta, moratorij- Francosko stali?^ je orn^?rno v tem odgovor«: TVcte bi Mio, dm Bi vlaiU •emskd 4r-iav© naj poprej sama eabi v notranjosti naloit moratorij, praden ga more za-h te vati M »uaaj. Glede kontrole nem-**kih finaiie ja opozortl Vancher, da. tlo Llia kontrolni komisiji ▼ na^protju m franeosklnl prtnllo^i primana «amo omej^D« ifltmtroln* pooblastilu ki po ae izkazala aezadoBtna. Zato jo zabteTAl Loucher, dA a« upogteva trancoeko *ta-li^će. ~ ftavnniia in »hrftl eesar Karei. Romunako poelanlfttvo * Prngi je iz rot'ibh £ehet*lovaškemu rntnanjemu ministra noto, * k*iteri izjavi ja romunskn vlada v kraljavem imenu, da je m.id-žar«k* trđitev o pismu roraunskega kralja bivSeiuu cesariu Karla popolno-au i2smi§1jena. — ttalija ra Rn*ijo. >Ginrrtale d1 Itdliac poroda, da nninerava itnli-janska vlndA poslati za des^t mi!iji>nov lir ziveža in obleke v fM<*sn. -- O italijannfiih kolonij»h *^ 1« razvila v senatu oblima razpravn. SfV nntor Mosca je občeilovAl, da je ostnln Itnlija pri razdelitvi nemžkih koloni.i praznih rok, kor sta ai jih razdelili Anplija in Frencija^ Potcro je vnra^.^1 r^tranjotra luinietra. k r**la c^^biti luko Ki^Imnio, roko Gin^o in o^rml|e n« d«?«nfm breeni te roke, rnnK'o po ob^etru rm lr\ i ptrani, ki eri Ra lim že ima. Po tem So 6O vr^iU poj»HJ«nia med il^Mianskimt »i an^le-škimi tehniki. Ifnlifa bo moraln priznati posebni položni Anerlije v Tserip-tti. ker sirer bi Anfjliin no po.srec^vn'o nrad i talijansko in ^»intovpko vNdf>. S*>daj pa se rrJ^ ropair»nj:i za novo eiriptovsko n^tnvo in t^ko se ifMiian-sko la>loniialno' vpr.^anjo v K^intn zavlfičuje. V koTonijalnih vpra^annri je nvod j5mAS?ovalnlm! v^lo^ilami Italija citto na zadnjom Tnr^^tii. tflko da »toro v postev ne nridrv Vr*» v**?j** Vnlo^ii-jalne voine prMobitve «•% r>oer?»b1!i Ani?l$fnili arMih Manja Snefina in Ap:«ee. .S 15. decembrom t L se izl/>cijo ob/itr© Drob-Hnri, Podmorje, Konjice \n Zi^^r^^ \z okolica poStne^^ uroda Nf^rij Sierna ter ee priklopijo ff 1*>. doc. t. 1. okolicu poStnepa orada At>a«xe. — HVrfjt? *e raširi celska fV»»tava pri po5t*em hm-An Apa^d na krate 2i£Wi*<\ Mletsdorf. Drobfinci, Aublik, Podrorje in Kot»H-eče. Dost8\ijAlo s© bbd^ v teh krajih vfefiki torek, ^etrtelc in «nT)o?r>. — X»v humoristični li»t. V B t>-s^e-dti je pH^el i^hT^ti hnmorističn! iist >B.*ogradfiki živote. ileodreiena donu-olna. -— Zarad] požiga Narodnega doma (Hoiel Dalkan) v Trstu sr a vnra-Šala poslanca dr. Podgornik in ŽCck rimsko v'ado, da na} pove, kak^eii je izid kazenske preiskave preti st;v rilcem in sokrivcem omenjene^a poziga? Nadalje je fnterpeliral Sćck notranjeRa ministra tuđi v:\cce po?i-ga gledali.ske dvorane Narodnega doma v Đarkovljah. RadovedTii smo na odgovor. — Za domaće defavce. V JuHj-sk! pokrajini vlada velika brezposcl-nost. Zato so slovenski poslane I vpraSafi vlado, ali smatra /a ume^tn-no, da se zaposlijo pr\ državnih obra- ttti predvsem državljani iz Julijske pokrajine in Sele v dru^t vrsti soJr-žavljani iz drugih pokrajin. i^iot.iko so se 7avzell ra to» da se pri vzno-stavitv .nih ddih y Julijskl pokrajini zaposlnjejo v p|vi vrsti domač! državljani. Sedaj le v Primorju tako, da imajo prerH>gostr;nia prednost de-lavci iz starekra kraijestva. — Nekatere fugosiovenske sod-nn«e ▼ Juliisk) pokrajini nreganja nbfast. Vzroka za to ni n »bene^a pravejra. Vsi vr§ij«> strofo svojo dolžnost. zato se ne more snditl dru-??ače, nego tak<^. da je neknr«Tlm v napotje samo njihova slovansfca na-rodr>fjst. Posebno pre^anjajo dva, "n sicer soduika Milica v Gorici in sođ-nika Komparo v Tolnilnu. Jugo slovenski poslanci so morali zaradi te* ?a intcrpclirati pravosodnega m'ni-stra, da vendar pove, zakai se pro^a-njajo jur«>slovenski sođniki, kaiti />adr i čas je, da * jili pusti v min, da r orejo nen»f>teno delovati v prid srnlstva v dežeii. — \7. Istre. "n^ko\nr?f> dn^tvo v Pazinu izda te dni jako lep koledar 'Istranin« z zelo zabavno in potično vsebino. Koledar stane 2 liri 50. -žensko ndrn/.cnje v Opatiji vkl] ;b vsem tcžkocam vendar marljivo vlc-lujc. Na dan Sv. Nikole je prircllo otrokom primerno zab?4vicof ki ie jako !epo uspela. — V Lovranu je posknsi! snmomor mlndf fašist Pe*-knvfć. Te/ko ranjjnccra so pripcii:?Ti na Rcko. Oče je vri Hrvat, sin pa Iz-priden Lahon. Tako zavala tuđi Ji»-pros'ovcnske m!adeniče itatjjnnski fa-^izem n.i kriva pota. — V Pulju Je hi! obsoje nfa^;st Lorcn?:in !z MeJ'j-Hna, ker je nbil svojecra političnoga nasprotnika, nekega Tron^bo, na !e-to dni ječe. vstejejo pa se mu roesee! začnsnega zapora. Zelo mi!n kazen za faŠistovsko divjanje! — V Pulja se vrsi raz prava proti več'emu šte-ITilu briRaniov, ki so ogrozali sela \n \asl zias:i « k->H PoreCa. lvazprava ho trajala več K'dnov. Poglavar teh zlo-: ncev je /na;:i itaL brigant Liz-z;LTdo. Tega so karab:ncrji in vojaM /:j opetovano lovili, a doslej še ved-::o briz uspj'ia. — Movi*ii*>ka ljudini \<>h% r CNiriti .ma, Btiino dvi razrcU«. < >.l fotjega n*-i-rej se nftlwi]nj<> sloven-ki otroci v po-polne^n itali.iani?k<-m prniuku. Kadi t&-L'.'i sta |>oslanca dr. Poi^.mtk in Sčok :nterp. hrala rimsko vl,:.,«> in jo rpr^-.-al«, zttkaj *o ljudska ŠoW a filoveripkim i • uim jezik« m v Uorici ^ otvorili tuđi v vseh to-a jih tni trrti v dalje? — Hrvatski g\mnaz> . \ Pazinn in Voloskem 8o asaht^vali Im .mi potom svojih zastopnikov t»peto\ojio pri ita.-Hja.i^ki vladi. Pilano* Wilf'in in Stan^rer sU\ vprnčaln p° ra/JojE;iht ra-kaj 6*» ^c* do^l^'j nieta otvorili ti dva gunnti'/Aii? Vlidiii z.i^topuik jim;i ]• od^ovoril, da jo v!p»?tne otvoritvo hrv.t-k«* crlnv nazi]<*v v Pazinu in m'-'t^lji^r-n, ki j© oro] opstojalo v Volocknu, pa d*\ fr* dfv liil.'i tnka porofila, «1.« jo rri'l.i, do pklf^pa, d^ *o im^novnnti 7*ivod^t nm rr*>reta otvcTiti. k'-r ni >piu\ih rirJo-erovc zn to. X ?f»1^tvo. — Javna varnost v Tr-f.t fe n?t!la pod mćl^. Tako hudo ie. <' ^ ^ta čutila fa^istovska po^fanca Bančili in Suvioh potrebo^ da sta opozorila notranjeca ministra z intcn)clncio na nczrn^Me razmere javne varnoMi v Tr<=tu. kter se zadn'c čaše do^ajnjo najhin^i /lo-čin* in Je treba remud^ma rJrcdch v var^fvo in porniricTve mc*:r»nnv. Prava dva sta se ojr'aa *e n^J-voč kriv. da ie Tr^t dnnd^fn^nii trko nevarcn? Vv> varnf ^t « tr^n^ke iiKcc in s trža^ih z?rrndcb so potrnaH fa* <5r^tt in dru^ri ?ločinci ?e pridno ok*>-ri^Ča^o z okofnnstio, da so varstvrnc oblasti tako skramo p^nii5tIiKc. Pri vnr^ven* oblasti treba korc^ite izpre* membe, na nastane o ?T!Jbr7e kmalu boljSc varnostne razmere v Trstu! narodna skup££ina. — 6 Bcoffrad, 20. decembra. §«?-fa «akonxlaiTie sknrsčine se ie rn* čela ob 17.40. Tajnik je prečital pro tokol zadnje seje. na kar le predse.1-nik predloži! skupščini porodio fi-nančneea odbora o proračunskih dvanajstinah za januar in febniir 192?. Ker je stvar nujna. jo je tre!ia resiti še ta mesec. Pnslanec Voja La-zič se je pritoževal. da skupščini do hala toliko prooldne je imel finančni odhor se.in. na kaeri se je razpravijalo o pr^ra-čunsUih dvanaiserinah za jantiar. februar In mprec 19?Z. Pri tei prilikl ?c fe povodio tuđi o znižanju Jtcvila uradn?kov ter o tem da bi se v pri-b na 6. zakon ki povnri o imenovanju uradnikav na razpolo^cnjti. Toz^devno sta se stavila dva r»red1oi?a„ od katerib je bi! sprejet predloir Vclizaria .lankoviča, po ka-terem na? bi se nr>st(>pa!r> s tlstiiit uradniki iz starih krafev Srbijt'. ki se odruSča'^. Pa frnajo več kakor ^t'rl leta slnžbe. enako kakor z tiradn kf iz novih krajev, ki se siavlja»f> na razpofoženje, Nato se ie prešlo na poročMo finančnejra odbrra, katero se ima predložiti narodni skiipSCInL Iz te*ra porocima izhaja. da so od ob* rene dvanafsetinc ra mesec januar in fcbniar na podlacri prihrankov y vsoti 64 millionov dinnrfev. Poslanje Voja Lar^č <7cm. rad.) ie nato prei-lacrai. ra| se uktnejo ra^li^ne nepotrebne institucMe v državi ter naj se ustavi.i^ ra7ni dodatki, tantieme. premije itd. ter nn< se z^ni^a votska 7a, eno tretji^o, kar bi se lahko doseclo z znržanfem vr>jašketnvi! je, da niti trtanonska pogodba niti kate ra druea. ki se dancs izvaja, ne dolo čuje. kako naj se uredi vprašinjo /a* sedbe mad/^rskejTa prestola in je ;> iavil. da dr. Bonc§ nima prav. če trdi, da je madžarska politika dvotrmn*. Naračna je tuđi trditev dr. Ben?**« da je začda madžarsVa vlada sele te-daj spreminjati svoje namere v vpra* sanju kralja, ko je mala antanta z"e mobilizirala. Nato je bila seja kotu čana. SlnfalnoosbJ parlament o anglešfco-irskem dogouorn. —A London, 19. đenb!inu otvorila a napetostio pri^n-kovana juvnA debata «lnfnjno%'8k^a parlamenta © an£l?£ko - irskim miit>v-nem dopovoru. Griffith i© izjavi 1 pri predložitvi ratifikaeijskeg* predloška, da je pod p i sa 1 pogodio in dri bo pri njrj vztrnjaL Irfti n*ro^ naj Izjavi, ali jo po£t»dba dobra. Griffith je in4a1J?vaI: 25% irskega naroda sodi, da je pogodba dobra. Ako Ir*ka z^vrž^ i'Opodbo« l«jrnbi nimpntij^ v^er« »vfM tn n«rf>-dov, iz katrih je britan«kn država 6e-et^vljena. Nob^n veFten n*>ž n^? more prcvzeti odgovornosti in dopustiti, da bi «e Izgubilo življenja Kamo one^a Irca r brezsnKitr^nl vojni, knt^ra h\ se pričela po odklonitvi pt>gođbe. — D©-.Taiara šahtova odkloaifcer pogodb*, ker se pop*>«fba nikakor n«» etrinja m poilf ijo Irekd. PoRT»(lba *»e Je po^lp'^ala prisiljeno. Irski narod je> zarodi t^ra ne bi pripoznal in mir no bi t>il resni* i^n mir, Devalrra je dejal. da je Ireko* an^lečk« pogodba ©deo izm-*d naj.^ra^ motnrj>ih dokumontov. ki jih je bilo kdaj ji>dpipnnih, in izjavil, nj vor ob velikom odobravanju, dočim g^ je opozicija večkrat prekini!a z vzklikl ne-zadovoljnosti. Govorit ja 8«> več go-vornikov zh in proti. Nipos1*il so je ^infajnovčki Đuriament odgodi i nm &>• poldin^ l /: 287. iter. .dLOVgNSftj rtAKOLT, one 22. decembra isrii. stran 3 Politična situacija. Sporna točka rofno ministrstm — Razgovori z mnsUmasl. — d Beograd, 20. decembra. Da-nes ob enajstih so posetili ministrske-ga predsednika Pašića dcsignirani ministri radikalne in demokratske stranke ter zastopnikt muslimanov dr. Spaho, Sahib Korkut, Kapetanovič in dr. Hras-nica. Začela so se pogajanja glede vstopa muslimanov v vlado Politični krogi menijo, da bo g. Nikola Pašić predložit kralju v odobrenje predlog o imenovanju kabineta, v ka ter em pa bi mesti ministrov za trgovino in zdravstvo ne bili za-sedeni. Ti dve mesti bi se izpolnili lele tedaj, ko bi se dosegel sporazum z muslimani glede vstopa v vlado. — d Beograd, 20. dec Muslimanski delegati so se danes zopet pogajali z Nikolo Pašićem glede se-stave nove vlade, kateremu so stavili svoje pogoje. Do sporazuma ni došlo. Ob 15. je imel muslimanski klub sejo, na kateri so delegati referirali o pogajanjih s Pašićem. Finančni minister dr. Kumanudi se baje protivi muslimanskim pogojem finančnega značaja, posebno v pogledu zakona o izenačenju davka na toča-rino. Klub je dal svojim delegatom instrukcijo, nakar so odšli muslimanski delegati ob 17. zopet k Pašiću, kjer so se pogajanja v navzočnosti ostalih radikalnih in demokratskih ministrov nadaljevala. Pogajanja so trajala skoro do 19., toda do kočncga rezultata še ni prišlo, ker so muslimani stavili neke pogoje, med njimi pogoj, da se jim nakaze portfelj tninistrstva za vere, na katere pa Pašić ne pristane. Jutri dopoldne ob 9. se bodo pogajanja še nadaljevala. — Beograd, 21. decembra. (Izv.) Tuđi včerajšnjt dan še ni prinesel definitivne rešitve kabinetne krize. Imenovanje nove vlade se je zopet zavleklo. Glavno oviro so včeraj tvorile zahteve muslimanskega kluba in pa vojno ministrstvo. Včerajšnji politični dogodki so se razvili na sle-deči način: Ob U. dopoldne je bila v ministrskem predsedstvu konferenca designiranih demokratskih in radikalnih ministrov pod predsedstvom g. Nikole Pašića, Konferenca je tra- jala do 2. popoldne in so posvetova-njem prisostvovali zastopniki musli-manskega kluba, poslanci: Korkut, dr. Hrasnica in Kapetanović. Navzoč je bil pa tuđi zastopnik SKS. Glavna razprava se je osredotočila na zahteve miislimanov in glede sporazuma z njimi. V spIoSnem so muslimani od-stopili od svoje zahteve glede zased-be ministrstva vc-, vztrajali pa fo odločno na stališe <\ da se jlm prizna popolna verska av-vnomija. Debata je bila ob 2. popola;vj prekinjena in se je ob 5. m'.'-Hevala. Med dc: !:rati in radikalcl pa jo nastala sr~m toc1:?. rjeđe Imenovanja vojnim nvr.l:■ '.rn. RadikaLi raiiievajo, dr, " : r?.J?'jo ostane vajni minister se • : :i! 2ečević, kl je, mimogrrede om^njeno. pristaš »bele roke«. Na driT^i strani pa zahtevajo demokrat!, da se odstrani general Zečević, češ da je na svojo roko po-vzročil odstavitcv šefa generalnega štaba, vojvode Bojovića. Na popcldanski konferenci je bil definitivno dosežen sporazum z zastopniki SKS. SKS zahteva IzveJ> nje znanih zakonov in subvcnclj> pasivnih krajev. — Beograd, 21. decembra. (Izv.) Pognjanja za sestavo nove vlade so naletela na nove težkoče. Včeraj so Še ni mogel doseči popoln sporazucn z muslimani. V parlamentarnih in političnih krogih pričakujejo, da bo sporazum z muslimani tekom današnjega dne perfekten in da se podpi5e tozadevni protokol sporazuma. Spl>-šno pričakujejo, da se kriza tekom današnjega dneva vendar le resi. Na večerni konferenci so muslinwu umaknili nekatere svoje zahteve, iako tuđi zahtevo glede imenovanja muslimanskoga državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Pred vsem pa zahtevajo točne pogoje glede verskoprosvetne avtonomije. — Beograd, 2t. dec. (Izv.) Zastopniki SKS so za sporazum stavili tuđi zahtevo, da vlada čimprej izvede plačilo 20od3totnlh bonov, kl ;ih je država vzela pri Izmenjavl ban* kovcev bivše Avstro-ogrske banke za nove dinarske novčanice. Ljubljanski občinski suef. * Debata o dr&ginjL — Vihama in Živahna razprava. Ljubljana, 20. dee. Bane« tob 5. popoldnfc Je bila redna Jama seja občinskega sveta ljubij in-skega. Seja Je bila zanlmiva, ker ee Je rva konca ifezvila Živahna debata b draginji, oziroma o Izvt>znič4rstvu. Ker kforikalci vedno operi rajo proti bankom in naprednim zavodom, je bilo popolnoma umesrnb, da 00 demokratski občinski svelniki pokazali na klerikalne zavode, ki sistematično izva-iajo živino, čeprav v Ljubljani kriče klerikalni evetniki proti isvozničar-jem. Sejno poručilo je sredeče. Sejo je otvoril župan g. dr. Ljudevit Perič 8 kratkim poroci lom, imonu-Joč za overovatelja zapisnika oMin-eka svetnika Čeraagoja in Jeglioa. Občinski svetnik dr. Vladimir Kavnlhar Je fcpravičil svojo bdsotnost. Obenem je g. župan kMznanU, da je g. Albin Prfcpeluh (kandidat klerikilcev) odložH mesto npravnega tvetnika v npravnem odboru Mestne hranilniee ljubljanske. Na meeto njega ao kleri-fcalci nominirali dr. Stanovnika. Odločen protest demokratskija kluba. Ob tej priliki je načelnik demo-kratskega kluba občinski svetnik g. dr. T r 111 e r podal slede« protest: >Slavni občinski svet! VCemij m je izvršilo konstituiranje ravnateljstva Mestne hranilniee na način, kl je dal mojemu klubu povod, da mi Je naroftil pttdatl v današnji seji javni občinskega svata slededo izjavo: V upravni odbor Meatn* nr&nilniee Js bilo po dogovoru strank izvt>ljei>ih 11 članov zastopnikJDv večinskega bloka, 8 zastopnikov kluba JDS in 1 ftft-^topnik SKS. S tem je bil rudi že p>>-dan ključ za volitev ravnateljstva, ob-stojtčega iz petih Čl«nov in dveh n*-mestnikov. Moj klub je smel nnatrati f h gotovo, da se mu priznata 2 ravnatelja* Većina pa Je ukrenila dragane. £e v formalnem pogleda Je postopala neobifajno, neparlamentarno in tanko rečem, netaktno. Ni se jej zd3lo potrebni, da bi bila pred sejo, v kateri se Je imela izvršiti volitev ravnateljstva, stopila v stik z na Mm klubom in etoprav seduta etante> srno morali 12zvati razkritje, d« nam prizna većinski klub eno samo mesto v ravnateljstva! Da bi p* postal ta ud*r*c v iice naši stranki se posebno krepak, j? koalicija pri7Tiala namest^ nam dve ravnateljski mesti, SLS.f kl ima na-kproti našim 18 le 10 zistopnikov v občin-skem svetu in čije zgodovina in tradicija vrhu tega nikakor ni taka, da bi ee j«j zamoglo pbveriti z mirno vestjo odločilno be«edo t zavodu, za katere^a je dosl^j kazala teko malo interesa in simpatij. To, lahko rečem, nasilno meritorno postopanje večinskega blofca, bilo j^ tako, da bi popolnoma opravičife najhujši demokratični bdpor od strani naftega klub*, dbaloiaft * litt. da bi V6i nali zaetopniki v upravi Mestne hranilniee položili svoje mandate. Če tega koraka ni smo siorili, je le nov dokaz, da suS) tuđi to pot bla-gor tako važne ga mestnega zavoda postavili pred strankarski interes, ker msiro hoteli, da bi na§ prederconstra-tiven odpor reflektoval v javnost na način, ki bi prav gfttovo ne bil ha korist Mestni hranilnici. Na drugi strani pa kot veetni izvrševalei volje in branitelji interesov naših volioev tuđi ne moremo pustiti brez vsake kontrole on« gospode, ki js bila včeraj izvoljfe-na — v vodstvo hranilnicU Glede na vse to se to pot zadovo-Ijumo §e • tem formalnim protestom, odklenjajoč vsako ^odgovornost za po-sledice, pribiti pa moramo končno šc, da je omenjeno neza^lišano briskiranje zopet do ndznopr^stl za9tnipilo atmosfero v tej zbornici in je v našemu klubu močno otežkocilo uđejstv^vanje tište lojalnosti, na katero Je g. žnpan opetovano apeliral — in nikdar brBz U3peha. Dr. Trillerjevo izjavo 30 većina njblče poslušala, zavedajoč se, da je poSteno zaslužila to lekcijo. Nastal je za tr eno tek mučen molk, nakar ee je oglasil za besedo klenkalec dr. Stanovnik, ki ni moffel na dr. Triller-j^vo izjavt> reacrirati dingače, kakor s cinično izpovestjo, da je vBčina iz-brala v hranilnično načelstro samo enega demokrata za to, ker je eden itak dovolj za kontrolo, več nad*6rni-kov pa većina ne potrebu ja. FINANGNI OD8EK. Doklađe sa osrKno 4ohodnino. Poroč^valec finanenecra odseka, t)bč. svetnik Ivan Kocmur, je poro-čal najpreje o dopisu mestne^a knjigovodstva plede Gdnier© dok lađe na oseb-do dohodmno. FinanČni odsek predla-ga z« letne prejemke GO—64000 krt>n 10% občin6ko doklado na OF^bn?) do-J.odnino in za vsakih nadaljnjih 4000 K pledeče: 64—68.000 K 15%. od 68—72 tii«oč kron 2095, od 72—76.000 K 25%, od 76—80.000 K 30%, »d 80—84.000 K 35%, od 84—88.000 K 40%, od 88—92 tisoč kron 45%, od 92—96.000 K 50%. od 96—100.000 K 55% in nad 100.000 K 100% doklade. Javni uslužbenci z dinarsko plnčo so to đoklade oprotteal, O dok I a di na o^ebno dohodnino se je razvi U živahna debeta, v kaiero Je posegel tud! t>bčlnski svetovalec g. dr. T r i 11 e r, ki je predlagat, da »e led-vica doklađ more dvigati fitopnjema za vfiakih 20.000 kron do 200.000 kron. Predlaga. da se doklada dol oči pri mesku od 60—80.000 K n« 5%, od 80 <*> 100.000 K na 10% in Sele pri dobodkih r«»d 200.000 K fia 60%. Poročevalec Ivan Eocnnr se je pridruzil predlo-gn dda. TrHlerjM, ki je bil sprejit. Mestne đavMioe na vosUa im »▼tt- Javma U«^ka k«hi*ja. Županov predlog glede ustanovitre Javne ljudske kuhinje se Je odloži), da ?» zaslisi v tem oziru sUvbni urad glede etroekov. Ljudska kuhiuja 30 na-meojena sa revnejše eloje in na| bi prehranjevala ok»li 1000 osob. Mmtmi delavei ia ielavke. Gledto nabavnoga priepevka mest-Dih delavcev in delavk je občinski svet sklenll, da se izptača sledeči nabavni prispevek dn© 24. deiembra: 1.) delavc^m nad *no l^to in pod petimi leti za samcd 600 K, za oženjene a pre-skrbljenimi otroci 900 K, z nepreskrb-ljenimi otroci 1200 K; 2.) d«lavcem nad pet let in ne več kot 10 let ▼ raz-merju po 800 K, 1200 K in 1G00 K; 8.) delavcem nad 10 let b':r) K. 15W K in 2000 k*>n. Izvoljen je bil n- - T^o-seben odbor za ^setavo pravilni! v za me^tne d&-tavce, v katerega so t.i 11 imenovani oh-činski svetniki: Josip Uajželj, Fran Marn, Josip Turk in Simon Pri-protnik (demokratj^), Fr. Krem-lar m Josip Pire (kler.)t Fran Rupnik in B a bn i k (NSS.) ic socijalni demokrat Josip Kralj. Bolniška blagajna. Pravila bolniSke blagmjn^ mesfcith bslužbcncev fl© v tolilro spremene, da je onemogočena vsaka manipulacija. Kot zastopniki občino ^o bili v nače 1 s t v o izvoljeti! občinski svetoval-ci: dr. T i č ar (dem.) Fran Marn (dem), Zorko (NSS.), Josip Jeg-lič (STJ5) in Kocjan (soc dem.). V nadzorstvo p«a: J«>slp Turk (d^m.), Ton^ Malgaj (nar. soc), Albin Z a j c (kler.), Fran Kralj (s. d^m.). Zvi^anje tacifa cestne električne ie-leznicf. Pri raspravi o dopisu obratnega vodstv-a cestne lektrične žel^znice gie-dn z višanja voznih tanfov se je razvila živahna debata, v katert fo vsi občinski svetoiki, tako Fran Rupnik, Fran K r em ž a r in dr. Dinko Puc oštro kritizirali postopanjo električne žoteznice, ki je na svojo roko p&višal* torife. Cestna električna železnica zahteva, da se evisajo tarifi od 1.60K na 2 kroni. Tehničnjt srednja sela. tlateljstvo tehnične srednje 5ote je nstanovilo stavbrr> zadrugo in za-propilo za nakup mestnih parcel eever-no Ceste na Ražnik. ProSnja se je od-V^azala finančnema odsekiu da sasliši 3tavbni nrad. 2apniki in eerkv*nikL 8voječasno smo že poročall, da- so ljubljanski župniki pri mtostni občini vložih prošnjo za draginjsko dok lađo cekvenikom in organi6tom. Ta prošnja 30 bila odstavljena z dnevnega reda«. Prošnja Vincencijeve družbe za kritje ciroškov se je odstopila abožnemu od-geku. Zvezi vojnih vdov in sirot se f* (fcvolila podpora v znesku 20.000 kron. Glasbeni Metici se je voti rala za -3prejem pevskega društva >Kolo< v Zagrebu podpora v znesku 5000 kron. Mestni doh^dar^tveni nrad. Na predlog direktorija mestnega dohodarstrenega nrpda je občinski svet sklenil, da ostane^ temeljne pla-^? nemeščencev od 1, novembra 1921 neizpremenjene, draginjske doklada pa b& izenačijo z oetalimi namrščend. Kreditnemu društvu l^Mne hra-nilnice ?e je dovoliltt E^lAjra 30 milijo-i».ov. Salezijancem n» Rokovniku pa bežična pfedpora 5000 kron. Stavbni odsek. Priziv White Star Llne glede grad-be provizorna stavbo v Kolodvorski ulici se je odklonil. Ivanu Travnu ^e. do vol i parcelacija ni*»eove»a z^mlji^ča ob Tbbačni ulici na dve stavbišći. Občinski svetovalec J e 1 a č i n je frlede zveze dolenjske železnice z r^-£ ko preko Severina na Kolpi predlagal, ita se oheina zanima za eno predlagali ih profc in potem izreč* r» ono, ki bo v pmspeh sploSnosti, ne pa v korist posamnim interesentom. Gactta* \m rejvaliio irmitvo. Zanimiv^, Je bil* debata o reorganizaciji gaaflnega In rešev«lnega društva. Poročevalec policijsko zdrav-stvenega ods^ka *>bč. svetnik Pire Je priznal, da je bivši tajnik lOmperle poneveril 81.646 kron, kateri zneaek pa Je krit 9 prispevki sorodnikov. Reorganizira pe gasilno društvo. Uet^no-vi se gasilski urad pod vodstvom ravnatelja g. Janka Barleta in kateremu * se dodeli mag. asistent Janko Hoj«n. Občinski svet pm je moral javno priznati, da so vse vesti, ki so bile r*c-Čirjene proti g. .Torinu Tarku gfede avtomobMov im demobilauicijskega blaga, popolnoma neosnovane. OBČINSKI SVET IN DRAGIKJA. Voovfcevalmic*. Po Isčrpojiem đnevnemu redu st> sledilo interpelacije, med nj ini interpelacija občinskega svetnika Frana Kremiarja o draginit v Ljublji&vii. Nastala je mestoma *elo burna, skt>ro dve uri trajajoča debata. Klerikalci ao rabili izraze, ki so ae običajno rabili v starem deielnem odboru. Občinski svetnik Fran K t e m ž a r J© v daljSem govoru priporočaj sledeče predtege glede dra^rinp: 1.) Naroči se klavniČTiim organom. da strogo fcsv«jajo doloČbe sa mestno I klavnlco, da ee v prvi vrsti kolje za I teutt kbonB, M9tu Uto«. 1) | Pravilnik za klanje nat *& spmnenl glede pristojbin. Klavne prietojbine izvozu namenjenega ni^s^ naj se 1 visa jo za 1000%. 3.) M^stnti občina naj bo udeležena v uprav'nenj odboru družbe, ki je prevzela vnovčevalnico. 5.) Župan naj uvede v«o korit fcfc za u^tarJO-vitev družbe slovenskih mest in industrijskih občin. ki bi imela namen regulirati izvoz mesa. O ^rorcnjih predlocih občinskega r\etnika Kremžarju je bila živahna debata. Oštri napadi 1=^0 tetoh na >Vnov<:,4©valnieo<, na tli-uzho >lmpcx< (klor.), na klerikalno >G;jsporu zavrel stntiVe napram f?o-renjim predlogom in izjavil, da gl'i.-u-je za vse pr^dloge. Govornik je oštro kritizira! postopanje sedanjo eodjah-stićne veoino, ki je vedno širok*) govorila o draginji, a napadala aprovizaci-1o bivše demokratska večin©. Tedaj ja mestna bbćina vodila lastno memrito. Obč. sv«*t. Eomač je v irarnu SKS stvarno pojasnil stališ^o 8h\vn-skega kmeta napram izvozu živine. Njo-gova izvaj^njd so mestoma dobila odobrenje ccio pri većini. Slovenski kmft ni na«pit>ten rneV-anu, kar l&iže slučaj V PhljtL Obft. trv^t Ivan Kocmur Je rov-darjal, da so vsi govori namenjfni sko-zi okno. Obč. svet. dr. Postotnik je o^tro žipo^-jl dvolistopanje klerikalne stranke. Na eni str-ini kloriknl-ci hujskajo kmeta po drželi, v m<"-stu pa i£rro.jo drugo vTop:o. N\ d^žell huj-skajo kmeto k podraženju živil. (\Im\ njc^t>vi!n govorom o >G«>3podarpki Zvf^-zi< in >Ippexuc, le nastalo viharno razburjenjo. Demokratje živahno ploška fo, klerikalci so jeze!) Govornik ja povdarjal, da so clavni ^ksportorii živine tuđi v klerikalni in pr>rijnlrirn1e-Trfckrriteki stranki. Pole^ >Goppodnr-•sko Zveze« in ilmpora« tuđi coriir.l-nodemokratska >Naku;>ovalna zadru-gdc. (T'sjovori pri ve£inH. Obč. svet. J0M0 Turk je 7avr.?c«»l napa/le na ljubljanske mes*rje. Ljub-ljdnski mesar ni kriv sed^aji drarrinii mesa. ker c**n© diktiraj© izvozni'.^ni. Obf. svet Ivan Tavčar je govo-ril o aprovizaciji. Obf. svet Ivan Jelafiln se ja pridnižil izvajanjem ing. KfcsmAča, Med njegovim gtovoront, v katereih !• povdarjrfl tuđi valutno rprasanje, Š* nastali vihami meUkhci od strani va> «in^, slasti, ker je govornik na^lo^at da so Er^niiarjeve revolucije pr&za* brez v3jk<* rtraktičn* p*>dlag«. Zuj.un dr. P e r i č je t\\d\ posegfll v debato in izjavi 1: >VlPfuj. pfuj!<) Po dol.M debati IT> bili sprejelt predloži Krenižarjevi. Demokratje ■•' ^rlaEovdh pititi predloca gled? pOTi^a-nja klavnično pristo.U»iT»^ za. izvoz* De-^ nta jo bila ^aključcM^i ob 10. na k*r j« sledila Tajna scj.v V VIII. ^in. ra^rea .«*9 urrsi^. mer 3tni živinozdravnik Ivan P e s t o t n i ki' n»ac. pi3. nadoficijal Viktor C i u h ai in mnz, komif«T ni: Kiko F u x. Frao R a r 1 e se imenuje ravnateljem meefr-nceja vojn.-kojra ur-^H^ v VTI. fin. rax-' redu. Fr.in K a v č I 6 #e imenuje mag. pis. n.ido(irijiU>m v IX. Čin. razredu, Alojzij Ph rduhikv ss imenuje ofl» cijantoin. Tcrezi^a Novak ne imenuje Tiuig. oficijintinjnrn, Alojzij Sa dar se im^nujo etalnim ma:, klupom. Ko eo so podelifr* ro rnT.ne ourtne k30ncfl*ij# je bila &eji zaključena. Interpelacija obč. «vel. It. Sa)j5el|a. Električna zadro«;« v Sp. Siški od-fkija do dnnea 34 inrnir z* cestno r*jr sv«*tl.iavo za l^tni p.ivšil K 5^KX). —. ▼ zadnji boj i obč. sveta \& na prvo moja int£rpehici;io bil dr>voljan letiii pavSal. K 12.000. Odbor elektrVm« ladnigo }• pa proti t^j odredbi, ker ja zadruga na-' tanTr.o dokrznl u ili je t letu 1921 pla-' oetla za 3-4 ž.irnic ia r^*«tno razsvetljav© v eentrali Tesenj na Brodu K 13.7TAJ toraj Je ohč. svet dovr»iU premalo \1(& kron ter zahtova polojj tejTA a<*. da ma* ra zad?-n£r% 3 cestno žarnica več. mftt*> lirati. Ker je radini:* nrivatno podičilo, vendar otx\ Fvet ne* rpor* rabtevatt, naj skrM to privatno Tfcrijetjft %+ cestn^ rnz^vetMavo. ker cl ini tosra podjrtja>" T>la«H]^ejo i«te d/^vkft in i"t« dohodnine, k-akor o?t«U mNRtnr* preSivaNtro. Stavim interp-?laoi**> na e. župana, Hl $• pripravljan r^devo tiko uroditi, da «% ^lnnom elektr rRdrn^\ v Sp fli^ki \m relolrunnenmi prebivaletvn &p. ši?V«* w* bo rodila krivica. Gospodarske oestL Kmcfllsfea zborniaL (Naplsal dpi. agr. A Jamnik v LjubljiniJ I. Nekoliko zgodovinskega pregleda. Odločne zahteve glede ustano-vitve kmetijske ibornice so se iz vrst ktnetijskega prebivalstva pojavi]ale že takoj v prvih dneh nastanka naše nove države. In ne brez vzroka. Razmere, v kakršnih je bilo kmetijstvo med sve-tovno vojno in po svetovni vojni, so nujno provzročile, da je kmetijstvo nastopilo z zahtevo po lastnem sta-novskem in interesnem ziistopstvu. V to je kmetijstvo sililo tuđi dejstvo, da so silno naraščajoča industrija, trgovina in obrt že zdavnaj organizirane in da imajo svojo trgovsko in obrtniško zbornico. Končno sili kmetijstvo v to tuđi dejstvo, da si je organizirano delavstvo baS te dni priborilo svojo „Delavsko zbornico", ki že posluje. Zopet je kmetijskt stan zadnji, ki bo prišel do svojega interesnega za-stopstva. Baš to mu mora vnovič predočiti silno potrebo lastne kmetijske zbornice ter ga privesti do tega, da pove ne glede na političnostran-Icarsko pripadnost kar najglasneje svojo zahtevo in da podvzame vse korake, da dobi svojo zbornico v resnici vsaj do poletja 1922. V korist in napredek kmetijstva so intenzivneje začete delovati razne filantropske (človekoljubne) družbe, ki so se po vsej Evropi začete usta-navljati v 18. stoletju. Četudi ne iz-ključno, so se pecale vendar s propagando tehničnega napredka kmetijstva in so propagirale zlasti sajenje krompirja, pridelovanje detelje, hlev-sko krmljenje itd. Imenovale so se razlićno. Tak zavod je bil tuđi med Slovenci leta 1767. nastalo »Društvo za poljedelstvo In koristne umet-nosti*. Nastal je iz družbe z imenom „Academla operosorum", katera je bila v Ljubljani ustanovljena že leta 1693. Omenjeno društvo je dobflo leta 1820. svoj statut in naslov »C. kr. kmetljska družba", medtem ko se je ustanovila v Nemčiji prva kmetijska družba (turinška) že leta 1762. Nekako z letom 1820. pa so se zlasti po Nemčiji začela ustanavljati „Osrednja društva41 („Zentralverel-ne*)9 ki so združevala po več kme-tijskih družb. Ta osrednja društva pa nišo stremela samo za tehničnim napredovanjem kmetijstva, nego so že kazala nekak značaj kmetijskih parla-mentov, kateri so se bavili tuđi z na-rodnogospodarskimi, davčnimi, prometni mi, kreditnimi in carinski mi vpra-sanji. Korporacije z večjo avioriteto kot zastopnice vsega kmetijstva so bile v Nemčiji z zakonom pruske vlade z dne 30. junija 1394. ustvarjene „Kmetijske zbornice". Te zbornice so se imele ustanavljati — kakor pravi zakon < — .v svrho korporativne organizacije kmetijskega poklicnega stanu". V zmt-slu zakona naj bi pospeševale nadalj-njo organizacijo kmetovalcev ter za-sledovale skupne interese kmetijstva ia gozdarstva kakor tuđi vse pojave ia1 uredbe, ki zadevajo napredek kroetij-stva. Zbornicam je bila naloga pod-pirati tuđi upravna obi a stva s poročilL z oddajanji mnenj, s sodelovanjem pri; podvzeijih vlade glede organizacije, kmetijskega kredita in pri drupib skupnih nalogah. Sodelovati so imele pri dolocanju tržnih kakor tuđi era produktne borze in nje uprave, Imdei so pravico podajati sam os toj ne nasvete in s tem možnost inidattve. Razpola-gale so dalje s svojo davčno pravico, vendar pa nišo imele značaja uprav« nega telesa. Ustanavljale so se po okrožjih. Da imajo te in pozneje na-, vedene institucije za prospeh kmetijstva neprecenljive zasluge, ni treba le po sebe poudarjati. Brez njih bi bilo nemJUto kmetijstvo manj razvito, ostalo bi takšno, kakršno je naše. Sicer tudf naše kmetijstvo ni tako silno zaostalo« kajti tuđi pri nas so pridno delovale kmetijske družbe, ki so v marstčem; nosile značaj nemških kmetijskih zborni c Vendar pa se pri nas na tem polju ni moglo tako intenzivno delovati kakor v Nemčiji, ker ni kazala Avstrija za to dovolj razumenja. Dasi slovensko kmetijstvo ni nazadnjaško in starokopitno, vendar daieč zaosUjat za nemškim kmetijstvora. (Konec prihođnjia.) — CTradjanJe taksa nm norlnante otjlase. Zakonodavni odbor riješio ]• da se pooam od 1. janunj* 1922 imade ini plači vati slijedeće taks« n% *w< oglase u novinama, kalendarima* po-' vremenim časopisima, knjigama 1 tt>* me slično, za svakb ogla^evanjf* i to:' a) sa Pttne atlasi do 20 kvadratnih11 santimetara površine, dinara 0.50. b)f ra oglas© preko 20 do 50 kvadratnih' pantimetara povr§me, dinara 1, e) vm* ttgla^e preko 50 rio 100 kvadratnih «&»-' ti metara površine, dinara X d) za ogla-sa preko 100 kvadratnih sflntimetar*j površine, dinara 5. — Kao oglasi ornat-« raju se i sve obznane n bi I jekama nevina, kojim* so objavljuju vjeridb«#. vjenčnnia, prerioručuju bibskopak« predstave 1 sve drogo, *to ima karakter oglasa ih reklama Oru taksu polito* u potovora r.ovcu nadležnoj ttnanslj-skoj vlasti i to vlasnici odntrsno Isdb-« vači novina, koje* svakodnevno izlaze, svako«? desetog dana, a vlasnici od" r*>sno izdavači porT^men. novina I •£*-sopisa i knjiga i dr. iitoga dana, odnosno prije no Sto puste ove u prod*~ ju, a pTal* ara za vsaki oglas \ dan, * k»me dotični opi a 3 iza d je, be« obftim koliko je primjeraka od jedno^ broU novina ili primjeraka odštampano. U cilja dr/.avn« kontrole dutni *u mri vlasnici odr^>sno izdavali svakodnevno predavati jedan primjerak finantij skoj vbfltl, i to: dnevn* i povremene novine ili časopise istoga dana. Uji (Utoia aoit* * druf e kn^g« prut m stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. decembra 1921. Itev. 2*7 tić a* puste u prodaju, Oytt taksa plar i* 60 i sa sve oglase, koji se čina u »Službenim Novlnamac ili dragim državnim i samoupravnim listovima i ladanjima, Bern slučaja, iz Tbr. 332 lak-•en* tarife. Nepolagdnje ovih taksa ili ■•blagovremeno predavanje novina ili ar. knjiga ili neblagovremeno plaćanje takse, povlaci za sobom kaznu ii ft. napomene ovog tarifnoga broja. — g Pristanišne Martinšloa — Zorkovo. »Primorske Novinec po« rocajo, da hoče privatna inicijativa pričeti z zgradbo železniške crte do Martin sic e in z zgradbo pristaništa pri Martinšici, in sicer se ima zgra* diti med Martinšico in Zurkovem precej obsežno pristanišče. Poroča se, da delo ne bo povzročalo veli* kih težkoč. Tuđi je železniško rav* nateljsrvo že storilo ■ svoj© strani vse potrebno za redno dovažanje potrebnega materijala do skrajne demarkacijske crte. Na Reki pravi« jo, da je to posledica neureditve takih vpraSani med I tali i o in Jugo-slavijo v Rapallu. Mogoče pa ie to posledica dosedanjega zavlačeva* nj a izvršitve rapallake pogodbe a strani Italije? — g Gomješlezijska industrija. »Oberschlesische Volksstimme« poroča, da so Angleži kupili akcije NemSke akcijske družbe za želcz-no trgovino in da so si tuđi Italijani že pridobili trdno pozicijo y Kato* vicah. Tuđi Francozi kupujejo prid-no akcije raznih gornješlezijskih podjetij. Dneone oestl. V Ljubljani. 1L decembra 192L . — IzerraČerrJe zakonov za vso državo. Kazenski odsek stalnega za* konodajtiega sveta ministrstva pravde Je v svojih sejah od 20. do 28. oktobra in od 10. do 19. decembra 1921 izdelal vsa poglavja posebnega dela kazenskega zakonika. V posebni del >o sprejeti tuđi vsi takozvani stran-ski kazenski zakoni, kakor na pri-mer zakon o tajnosti pišem in brzoja-vov, o živilih, o razstrelilnih snoveh, devastaciji itdL, pa tuđi vsa ona do-Ibčlla, katera normativno predvide-▼a Vidovdanska ustava, kakor na primer prepoved verskih in plemenskih razdorov, kancelparagraf itd. Kazenski odsek je s tem zaključit svoja dela — do malega; edino zakon o poroti je še ostal kot — naj-prepornejša točka delovnega programa. — Projekt za kazenskopravdnl red, kl je bil izvršen, kakor smo svo-ječasno poročali, žq v juliju t. L v Ljubljani, je izšel tud! že v tisku. ^Udruženje pravnika u Beogradu« je založilo v svrho, da se osobito srbijanski pravniki čimprej uspoznajo % modernimi načeli kazenskopravd-ieg:a reda, sistematično obdelan »Novi krivični postupak«. Izdelali so ga člani kazenskega odseka Mihajlo Jovanović, Štefan Posilović, Josip Silović, Niko Ogorelica, Milko Mil}-ković, Boza Marković, Metod Do-lenc, Dušan Subotić, Mihail Čubinski In Tomo 2ivanović skupno tako, da je vsak izmed njih prevzel nekaj po-glavij. Knjiga, ki obsega 160 strani, se naroča pri uredniku dr. Duša rtu Subotiću, sudijl kasaciono? suda v Beogradu, Ul. Kralja Milana 82, za dvanajst dinarjev. V nekaj mesceth Iziđe tuđi enako sistematično obdetan projekt kazenskega zakonika. Od obeh projektov napravi in izda mi-nistrstvo pravde prevod na franeoski jezik, da se more tuđi kritično ino-lemstvo z njima uspoznati. Nadalj-■ja usoda obeh projektov in pa na-daljnjega projekta zakona o poroti bo ta, da pridejo še v širšo komisijo strokovnjakov, v kateri bo namesio ^negra — troje zastopnikov Slovenije. Ko projekte sprejme ta »Sirša komisija«, pridejo vsi hkrati v zakonodajni odbor narodne skupščine, da postanemo po skrajšanem postopku zakon. Če pojđe vse v redu, pridemo lahko v. jeseni T922 do enotne kazenske zakonodaje za vso kraljevino, — Kazenski cdsek stalnega zakonodajne-ga sveta pa je v svrho čim bržjega uveljavljenja modernih instituta* kriminal nega prava sklenfl resoiuci-jo. da priporoča takojšnjo uzakonje-aje razširitve hrvatske&a zakona o pogojni obsodbi in o pogojnem od-pustu Iz kaznilnice a!i jetnišnice na ,ozemlje Slovenije, a nadmlje razširjenje v Slovenci veljavnega za-Irona v prisilnih delavnicah (sevda primerno izpremenjenesra) na ozem-iie vse kraljevine. Zadnja razširitev je postala nujno potrebna, da ie uveljavi zakon o sigurnosti države 2 dne 2. avgusta t. 1. — Naša anketa. V vprašanju raz- delitve Slovenije v etio ali dve oblasti smo dobili 25 odgovorov. 23 ua-ročnikov se rzraža za e n o oblast, dva pa za d v © oblasti. Izmed odgovor ov iz mariborskega okrožja jih jft 6, ki se vsi izražajo za eno oblast. Opozarjamo, da poteče rok za anketo 25. t. m. Pozivamo naročnike, naj ta čas izrabijo in nam pošljejo svoje odgovore. — Trboveljska premogokopna družba je sklenila postaviti za vršitev tekočih poslov v Ljubljani izvršilni odbor, čigar člani so itirje 1. 1921. v upravni odbor sprejeti jugoslevenski državljani. Ti upravni svesniki so gg.: stavbeni ravnatelj Klinar, advokat dr. Benkovič, poslanik na r. vitez Pogič-nik, ravnatelj Praprotnik. Uprava družbe je sklenila prenesti v Ljubijano ravnateljsvo in knjigo* vodstvo. — Nekoč In sedaj. Lani zametkom decembra je padlo izredno veliko snega. Mestna občma ga je dala takoj kidati in odvažati, vendar pa ta posel rt šel tako o4 rofc kakor bi Mio ia- leti, ker ni bilo na razpolago ne do-volj delovnih moči, ne dovolj prcvoz-nih sredstev. Vsakdo je to vedel in vi-del, samo ne glasila sedanje većine y obč. svetu »Slovenec", .Jugoslavija* in „Naprej", ki so radi tega grdo napadali ne samo mestni magistrat, nego tuđi osebno župana dr. Ivana Tavčarja. Letos pa je padlo pretekli teden za ped snega, ki bi ga, recimo cestni pometači z lahkoto v enem dne-vu pometu s cestnih ulic. Toda pustili so ga ležati, dokler ga ni predvče-rajšnjim in včeraj božje solnee spre-menilo v blato. Pa ni zato zapel no-beden crni, ne modri, ne rdeči pete-linl Lahko bi vračali šilo za ognilo ter radi te malomarnosti napadli župana dr. Periča, ker pa smo dostojni ljudje se omejujemo samo na suho konstatacijo: nekoč in sedaj. — Naši javnosti. Podpomo društvo jugbelovanskih »kademila&v v Ljubljani se obraća na na&e občinatvo a prošnjo, da pomaka podpirati naše revn» akademike ljubljanske univer-ee. SubrencijA, ki {p dobi društvo *>d rlade, ostane kljub naraščajoči dragi-nji ista, maraikateremu n-nših akadrmi-koT bo postal naclalnji studij nemogoč. IX* *e pomaera tem našim akad'đrmikom. je ifciialo PDJA asa božične pecitnice nabiralne pole in prosi našo javnost, da daruje v ta namen svoj obol. — Državne blagajne morajo spre-jemAti vseh vrst bankovce! Povodom vprašanj ali morajo carinske blagajna pri plačevanju cetinskih pristojbin po deklaracijah sprejemati tuđi drt)bne novčanice po 10 dinarjev, kadar gre za velika svote, ee je generalna direkcija carine obrniki za pojasnilo na pristojna mesta in je dobila od generalnoga inspektorata ministrstva finsne odgovor Naredne bdnk© pod br. 64.603, z dne 30. nocembra t. 1. te-le vsebine: >Po zakonu o Narodni banki in zakonu o državnem računovodstvu «o novčanice Narodne bank* *>bče pla^ilno sredstvo t vsi državi in vse velike in drobne novčanioe se morajo sprejemati brez vsakih emejitev kakonr od pocdincev, tako od državnih oblasti in drugih za->odov. — Z tmiverze. Dne 23. t. m. ob 12. opoldne bosta na tukajšnji uni-verzi promovirala za aoktorja prava s?g. Stanko Tominšek iz Celja m Srećko G o 1 f a r iz St. Vida nad Ljubljano. — Promocija. Na čeSki tehnični visoki soli v Pragi je bil promoviran za doktorja tehničnih ved Ljubljančan gf ing. Tavčar Alojz, adjunkt na gospodarski fakulteti v Zagrebu. — Gg. hišni posestniki v I/jnblja-ni «e pozivajo, da prin^ffo točno v vseh vprašaniih izpolnjen« hišne in rodbinske pole za ljudsko štetje po spbdaj navedenem redu v mestno po-svetovalnioo na magistiHt in eicer: hišni gospo darjl iz I. (Sol-8 k © g a) okraja dne 22. decembra do-]K>ldne; iz II. (Šentjakobskega okraja) dne 23. decembra dopoldne; iz III. (dvorskoga) okraja, v koli-kbr leži severno od Grada=cice, dne 24. decembra dopoldmo; iz III. (dvorske g a) okraja, v kolikor leži južno bd GradaSCice (Trnovo) dne 27. decembra dop.; iz IV. (kolodvorskoga) okraja, v kolikor reži cahodno od Kolodvorske ulice dne 28. decembra do-poldne; i% IV. (kolodvorskoga) okraja, v kolikor leži rzhodnb od Ko-Ibdvoreke ulicA, dne 28. decembra dopoldne; iz IV. (kolodvorskoga) okraja, v kolikor teži vihodno od Kolodvorske ulice, dne 29. decembra dopoldne; iz V. in VI. okraja, to eo pod-okraji in udmatski okrai, dne SO. decembra dopoldne, is VII. okraj« (S p b d. 19 i 1 k a) đn» 31. decembra đt>poldne. Zavodi, žetezniee in vojažt-▼o naj prinesejo troje popisne pold dne 2. jauuvaria dopoldne. Eonecno se še posebno opbzarja, da je treba zelo pati ti t te se stranica izseli iz hiše, da se v rodbinski poli točno odgovori na zadnje vpraSanie, kedaj se stranka 1k-rHI Ie hiše in kam m ore^li, ker po veljavni stanovanjski uredbi nimfi nlh-de pravice sanovoljno raepoUgati s ispražnjenim stanovanjem, temvec bode z njim raspolagala v zmislu uredbe stanovanjsk* oblast Prestopki se kaz-nujejo z denarno globo do 50.000 kron, odnosno z zaporom do 6 m>s<*ceY. Bazen tega se bo odredila prisiln* izse-Hter samovoljno naseljene stranke. — Akademska omladina mesta Krtfij« tn okolice Je ostaBOvOa na svoji ustanovni skupštini dne 19. t. m. ne-politično društvo .Akademski kro-žek', ki si stavi kot eno glavnih nalog, da zainteresira vse sloje za kulturna vprašanja. Društvo bo prirejalo v Kranju in okolici poljudno-znanstve-na predavanja. Otvoritveno predavanje se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. v prostorih »Narodne Čitalnice" v Kranju. Predava univ. prof. g. dr. K. Ozvald: O osnovnih načelih Ijudskega izobraževanja. Vabljeno vse občinstvo. Vstop prost. — V Kranju je wnrl danes zjutraj g. dr. Vladimir Stempihar v starosti 71 let. Pokojnik je bil več let r>b5. sv^tnik in na'-einik krajnega bolske«ra sveta ter vnet narodnjak- Bil je tuđi zveat sotrudnik >Slov. Narcda< pod Jurčieevim uredništvom. Njegovi rodbini naže iskreno sožaljo. — Smrtna kosa. Umri je v Ljubljani, na Sv. E3etra cesti St. 19 znani krznar in trgovec s kožuhovino (?. Hugon VVanek. Pogreb bo v petek ob 2. popoldnc. Bodi mu blag *r^-min! — Skrb za vodo imajo ne !» v Ljubljani, nepro tuđi v Zagrebu. Za-grebški magistrat roti občinstvo, naj štedi z vodof ker je Sava 123 cm pod normalom in }e zemlja poh'.-.t^i meter j^loboko na klavnici nolbžil 12 kož, da jih odpelfd v Poll^kov^ tovarno. Med vožnjo je na neznan način izgini-la 2000 K vrertna koža. — Najlep^e kn.iifp© sfevenske, srbo-Krvfttske. če^ke, rueko, nero§t», itali-jarske. frnnco^k© in angleške izpo?o-3a vs?ftk delavnik od 5. dt> pol 8. zvečer šentiakobska napredni knjižnica, Vo-ža-rski Dot, koncem Florljr.nske uli'*©, električno rj^stajališče. V soboto 24. docembr* kn'i^.mrrt ne Doslnje, — Lepo božično đarilo! Idealni oče, ženin 'in sonit>g se zamore svoji dragi mvfhblj "prikupiti, ako ji kot božično r*«filo kupi pri tvrdki M. Pod-k r 3 j $ ^ k. Jnrffičev tr^. rtasprnti tvrdko Tje??kover in MHon,"k«k kra'^ni izdolek vezenegra parila, katera t\-rd-ka irr-i samozafo^o za Ljubli^no prve jneroslnvenske tovprne ve^enin in p'e-ril« >Dt!P< u* Bledu. k ft tem, lzdelu^e veaVovrpfno ženssko, otrorie teleeno — nntnizno ter rft>Pteljno perilo ©d najpri-rro^t^ise do najfineiše izdelave. Dalja izdeluje tovnrna vsakovrptne ve^^ne zavest* in rregriTjTnla n*. POpMjIe iz fi-Tiih sviVflr^kih tkrr>in. TH'rdk«, M. Pod-krrn^ek pprefefrva 'nrernlaeno narobila in rn?nn© za ivopolne novo fine onreme od pripropfe do naj-finei^e izflel^ve po brezkonkurencnih r-«rt^h. — telimo, đa ee bb^instro p^>-ftlnžni^ pri nakuTJu omenjenih DOtreb-5?in teh naših pristnih narodnih pod-jotii (9217) — Fnserate xa božično obSirno Stevilko wS!ov. Naroda* sprejcmamo do petka zvečer. — „Vesna*1. NajprimerneJSe božično darilo našemu ženstvu je prvi letnik .Vesne11, Posegajte hitro po njem! UpravniStvo „Vesne* je Miklo-šičeva c. 16. — Z^ubfla se je crna torbica od Selenbuigove ulice čez Zvezdo do Mestnega trga. Pošten najditelj n«j ]o od!da proti nagradi Mestni trg 13, IH. pri g. Kovačiču. Đmlflii^nns oestf. — Občeslovensko obrtno dm« §tvo v Celju sklicuje dne 26. t m. dopoldne ob 9. v veliko dvorano hotela „Balkan* redni društveni letni občni zbor, na katerem so tuđi ti-Ie referati: Socialna zakonodaja z ozlrom na malo obrt. (Poroča rninister dr. Ku-kovec) Obrtnik iu prometni davek. (Poljudno* predavanje fin. tajnika Josipa Mosetivha.) Celjsko okrožje v vpraSanju razdelitve Slovenija v oblasti. (Poroča dr. Anton Božić.) — Kolo jugoslovcn. ftestor priredi 2. januarja v dvorani Ifeetnega đoraa bbzičnieo. V to mvrho «> prif/peval!: velik deSki prijatelj 1000 X, r. Albin Smerkol 1000 E, neimenovan 1000 K, knerfeškof 400 KT «a. Ant. Milavec 40 K, gospa iz Kamnika 30 K. — Tvrdka Glaseraian i. dr. 1 kos blaga poleg \0% popusta pri nakupu blaf>. V tvrdki E?:er, Korenoan. Serbee in 2argi ?uk!in©c in razne gumbe. Pr&smk, Češko in Til pa golske potrebftčin*. Vsara dait>valcemt ki zna]o ceniti delo nasf>gA Kok naiskreneiša zahvali! naluofielia poro£tla. NARODNA SKUPSĆINA. IzročUev RadlCi fođSču. — Beograd* 21. decembra. (Izv.) Včerajšnja plenarna seja narodne skupščine je bila zelo kratka. V pri-čakovanju, da se vlada sestavi in izvrši nje imenovanje, je predsednik g. dr. Ivan Ribar odlaga! z otvoritvijo do 17.40, čeprav je bila sklicana na 16. uro. Na dnevnem redu so bila po-ročila verifikacijskega odbora kakor tuđi poročila imunitetnoga odseka. Tajnik Sahib Alić ju prečital StevHna poročila imunitetnega odseka gleJe izročitve nekaterih posiancev sodi-šču, med drugimi tuđi poslanca Radića. Tajnik je dalje prečital tuđi po-ročilo o podaljšartju provizoriCnc trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki je btla sklenjena 20. junija lansko leto. Ker vlada še ni bila sestavljcna, je predsednik zaključil sejo ob 18.30. Seja se danes ob 4. nadaljujc z dnevnim redom: proračunske dvanajsrine za mesec januar, februarja in marec 1922. CESKOSLOVASKO - AVSTRIJSKI SPORAZUM. — DunaJ, 21. dec. (Tzvfm) O politični pogodbi, katero je 16. 'Je-cembra sklenila avstriiska republika s Ceškoslovaško in katere vseblnn je predložil zvezni kancelar Ir. Schober odseku za zunanje stvari, razpravlja današnje dunajsko ča>3-pisje z veliko rezervo. Dunajski listi so v splošnem sprejeli to pogodbo v malo prijaznem tonu. Klerikalna »Reichspost* oštro kritizira pogod- bo. »Neue Freie Prcsse« naglasa točko sflede svobodne trgovine, »Arbei-ter-Zeitung- pa poudarja točko pogodbe, da obe državi ne bosta trpcli nobene politične In vojaSkc organizacije, ki bi bila naperjena proti ob-stoju ene ali dru^e države. Velene.n-Ška i Deutsche Tapcszeitung« ra na-ravnost odklania pogodbo in za*o-varja priklopitev Avstrije Nemčiji- anou:^ko rn \\ se pričeli v^e«raj. Dve ari Bti* ae poffr.varjilau Najprvo *3O v rn? pravi gospodarska vprađanja, potam pridejo na vrsto politična. V londcn-rtkih političnih krojili stv» Sirilo v^itt da je Lloyd Oforme naklonjen iibrisu Vi»eb doij^ov, ki jth imajo zavezniki pri An>rler.ki? ali pod po^ojein, da se reparacije, ki jih dolg-uje Ki'mcija zavezni-kom. znižAj<» tjl r-nako svoto. O vprft-.^anju jamstva, kntero ?■© imn dati Frwi-cijii pir) ti maznog ti nap%d& a Mrani NrmČije, se bo razpravljalo v kratkem. Govori se. da hode Llovd G«c»r^r d«-s»-či sporazum med An^lijo. Franeijo in Nemčijo. Xa po.lJa^ri sporazuma bi •« Anglija obvezala, da nAftopi proti dr-žava/n, ki bi mutilo mir v --kodb drugih naroclov. V slu^ju nomškeu[H napa^i» na Franeijo bi Anglija nastopila x intervencijo proti Nam^iji, v slutaja fr»n-co^keca napada bi intervenirala v pH-log Nemčiie. .Anclija v R^dnujem fOlo-žaju g-otOTt> nima namenA, napasti ko-ffa, zatri s^ đodi, da bo rnogln poflbvo pol stoletja voditi mirovno politika v Evropi. Kultura* RBPERTOTR NARODNIH A GLEDA-LIŠĆA V LJUBLJANI. Drama. 3reda, 21. dec.: Eoza Berndo^a. A. ^etrtek. 22. dec: Revizor. laven. Petek, 23. dec: Zaprto. Sobot«, 24. dec.t Zaprto. Nedelia, 25. đec: K^nracRja ^meSnJav. Popoldne tob S. Izven. Nedelja, 25. dec: Peterčkov« poslednje teTije. Zv^ćer ob 8. Izven. Ponedeljek, 26. dec: Peterčkove po-sleđnje sanje. Popoldn© ob 3. Izven. Ponedeljek, 26. dec: Reri2fc>r. Izven. Tor^, 27. dec.: Zaprto. Opera. Sreda, 21. Aec.i Bbhemo. D. Cetrtek, 22. dec.: Carmen, C. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. dec.: Werther. Izveo. Fonfedeljek, 26. dec.: Prodana nevesta. Izven. — Kral) na Đetajnovf. Oblet-nteo Cankarjevc smrti je Šentjakobski glcdaliSki oder proslavil na najdostoj-nejši način. Spominu največjega slo-venskega dramatika je posvetil tri večere. Po krasno uspelera Cankarjevem večeru dne 11. decembra je dramatski odsek spravil na oder dne 17. in 18. t. m. .Kralja na Đetajnovi". Ansambl, ki ga premore skromni oder, je bil popolnoma na svojem mestu in naravnost čuditi se moramo, da je mogoče pri podajanju težkih Cankar-jevih del ustvariti okusu naSega ob-činstva nekaj priraernega. Šentjakobski okraj in njegovo občinstvo stremi za napredkom, je željno kulture, vsled česar je samo po sebi umevno, da si želi duševnega razvedrila, ki ga iz ni-žin vsakdanjega življenja povede v višje sfere. Vprizoritev drame je stala na višku umetnosti. V težavni vlogi kantorja je g. Gnidovec pokaza! vse svoje igralske vrline. Nedosežen je bil v drugem dejanju v dialogu z Mak* som g. Švajgerjem, ki je bil v maski in igri dovrSen. Dijalog sta izvedla mojstrski. Župnik g. K. se je povsem vtopil v svojo vlogo v Cankarjevem dubu in podal originalen tip v govo-rici sami in z gestikulacijo, V mali a markantni vlogi Kraeca se je odliko-val g. Slavko Ravnikar. G. Kit je v vlogi Đernota pokazat vse svoje zrno-žnosti, ki jih ustvari Ie vstrajnost in agilnost Izmed damskih moči nam je pred vsem omeniti Francko gdč. Slavo Markičevo, ki je povsem doumela Cankarjevo du$o. Nina, gdčna Petri-čeva se je popolnoma vživela v vlogo bolehne tn sanjave pod pritiskom svojega strica trpeče deklice. Da bi bila iziolana, bi se iahko merila z vsako umetnico, kajti s tem, kar je storila brez iole, je pokazala velike zmožno-su* za drara. umetnost. Gdč. Martelan-čeva je v epizodni vlogi pogodila tip nesrečne delavčeve žene, istotako ie Hana gdč. Piičančeva reiila svojo vlogo prav dobro, zlasti t drugem dc-janju kot trpeča za svojo deco se bo-jeca mati. tuđi druge vloge so bile prav dobro razdeljene in je sentjakob* skemu dramatskemu odseku Ie čestitati, da ima toliko dobrih razpoloilji-vih močtj. — PrcdsUva je bila oboje-krati razprodana, dokaz, kako si je Šentjakobski gledališki oder znal v teku par mesecev najti pot v občinstvo, ki vedno napolnjuje njegove prostote. -C — Slovenskim obliknjo^im nmrtni-kom t pojasnilo. Na lanskora zhorovfv-nju «!ovenekih obi um^fnikov izvolj*-ni delecati «?o prišli po zadnjem eeetAn-ku z zastopnikoma hrvatskih nmetni-kov do spoznan ja, da j© mopo^^ ub trnoviti skupno udruženje jue;ofllov ob-likujočih umetnikov aanvo na temelja lokalnih or^anizacij v kulturnih ecn-trih. Zatr> e<> predložili po hrvatakrm vzorcu eestavliena pravtl« politični oblasti ter 3O sklicali ^. tiovombra 1921 ii?t^novni obf-Tii rbor udmŽ^nJA ra Rlo-venijo. Pri sklepanjn o vprašanju. ka-terim Tunetnikom naj tf& pbšlj* poziv | na uFtanovni občni *bor je obveljal princip, naj se pozovejo nA ta oW*nl zbor Bazno oni «=slt>venski umetniki. ka-terih umetniSko delovani^ je do voli znano vs«n delefiratom, da morijo r. po-tbvostjo pričakovati njih definitivno aprejerje v udružrnje. Tako se je zgodilo da Je od 98 umetnikov. katprih imena so bila delegatom na razpolago, bilo pozvano na ustanoviti občni zbor Ie 28 umemikov. Od teh se jih Je osebno ali pisrrrč-no odzvalo vabilu 1* 19. Občni zbor je -klenil, naj se ti eroatrt*-jo za prve Člnne, za vse ostale umet-niko pa naj velia fcdplej § 4. društvenih pravi 1, ki določa, da odbor Bpreje-ma ozir. odkl«nia nov© <*lane. Opisani n«ićin sažetka umotni^ke organizacija bi ute^rnil osupniti Ie onecra, ki merl te organizacija po m gotovo ođobraval. da se je postavilo na ćelo udruženju već vrizntr nih uznrtnikov, ka tari h avtoriteta je garancija z?i to. da bo imenovano udruženje zajes udruženje umetnikov. Spri-čevala in dni^i uradni akti ne mordjo biti za društvo umetnikt)v merotlajnL Neeteto je elučajev, ki dokazujejo, da je edino nreTilo za unvetnikovo sposobnost njegovt> delovkinje ne pa njegovo šolanje. Kakor je razvidno iz gori na-vedenega je vjakemu umetriku dana možnost, da se prijavi kot član udru-ženja. Odbor bo vsako priiavo ▼eatno reštl. Prosimo veakog&r,, kdor misli* 4\ so mu godi krivica naj se pritoti odboru ali naj vporabi kot forum svojih pritožb eledeči občni zbor. Menlmo pa, da slovenski umetnosti ne bo kori-stil, kdor bo skuša! seiati razdor med umetniki. Odbor strokovne^a ndmže-nja jagoslov. oblikajofih umetnikov v podro^ja Slovenije v Ljubljani R. Ja-kopič, predsf. deeerab« 1921. S. stran. Dopisi. ^- Iz Dolnje Lendave. V Števfl-ki 273. »Slovenskega Naroda« z doe 4. decembra 1921 je neki gospod poslal dopis, v katerem piše m^d drugim sledeče: V Dolnji Lcndivi obstoja »Čitalnica« in »Sokol«. Prvo društvo ie postavilo oder, na ka« terem se vrše predstave, drugo ic našlo lokal za telovadbo. Prtšli so pred kratkim časom v našo družbo tuđi nekateri mladi gospodie, ka ceri hočejo v svoji nepremišljenosti vse naenkrat preobrniti, dasi no pozna j o razmer, na i mani pa posl©-dic svojega prenagljenega počet,a. Prišlo je ćelo tako daleč. da so ti eospodje sestavili in odposlali na jako visoko mesto vlotfo. v kateri. po naših zanesljivih informaciUh, ujavljajo, da je znaten del tukaiš-njega uradništva narodno nezavc« den. Žalibog bo imel ta nepremis-Ijcni korak to slabo posledico. da bo razbita dosedanja lepa sloga. Dri ćemer bodo največ trpele narodne pnreditve, dobiček bodo imeli Madžari in klerikalci. Njih žalost-na zasluga je, ako bo narodna stvar zaradi njih početja trpela. V imenu »Dramatičnega odseka Narodne Čitalnice« odgovarjam sledeče: Res, da obstoja tu »Sokol« in »Narodna ritalnica«, katere elani so vsi oni, ki so pri dramatičnem odseku. Da imamo oder, se imamo v prvi vrsti zalivaliti bivšemu ravnatelju državne meščanske sole, kaj ti on se ie za oder največ trudil. Gospod dopis« nik bi moral, če je pravičen, tuđi povedati, da, dokler nišo prišli ti mladi gospodje v Lendavo. se v teku dveh let ni nič napravilo, ka-kor dva plesa v družbi z madžarski-mi trgovci in en zabaven večer s petjem. Greh. ki so ga napravili rnladi gospodje, ki delaio po do-pisnikovem ninenju razdor, ie ta: 1. Da so nekaterc gospode, najbrž dopisnika samce a, zdramili iz slad* kega špan ja, ki so ga uživali dve dolgi leti. 2. Da so ti mladi gospodje zbrali okoli sebe delavne ljudi, s katerirai so ustanovili dramatiCni odsek. Odsek je priredil v teku dveh mesecev pet dramatičnih predstav, ki so dobro uspele. 3, Tretji greh ie ta, da ti mladi gospodje nišo pričeli prosvetnega in propagandnega dela v gostilni, ka-kor je bila do sedaj navada, ampak otopili so pred lavnost z delom. in to na odru. 4. Navezali so mladino naše fn tuđi nekatere domaćine pri« , pravili do tega, da pridno posečajo predstave. 5. Da smo poslali visoki usebi prošnjo, s katero, vsaj upam. smo resili eksistenco zelo pridnesa dekvca na narodnem polju, nismo pa očitali tukajšnjemu uradništvu narodne nezavednosti, kakor trdi dopisnik. Torei vidite, to so naši firehi, ki smo jih zagrešili. Izpove-dal sem se iih, da ve vsa javnost, kako narodnost trpi tu zaradi nas. Vprašam Vas, ali bo imelo to naše delo žalostne posledice? Nesloge ne delamo mi, ampak Vi, ker ste premalenkostnt in zagrizeni stran-fcarji. Zagotavljam Vam, da borno, mi mladi gospodie, tuđi v naprej hod ili po naši zacrtani poti, brez o/dra na Vas, če tuđi nas prezira te in bojkotirate naše prireditve. Ne homo po starem vzorcu širili oro» svete v raznih lokalih. ampak vzga* iali borno mladino v jugosloven-skem in vseslovanskem duhu, pri-rejali predstave, ker vemo, da smo na pravi poti. Od Vas pa ne zahte-vamo nič dmgega. kakor to, da nas pustite delati za našo bodočo žn ve» Ifko Jugoslavija, ker nismo prišli v Prekmurje zato, da bi gojili in nod-pirali Vašo oeebno, brezplodno politiko. Ker pa nhnam navade, ee skrivati za urednikovim hrbtom, %e podpisujem s polnim imenom. Josip Birsa, predsednik »Dramatičnega odseka«. — Pritožba Is Ribnlce. Uveden ribniŠki tržan te nam poslal to-le pritožbo na višii solski svet: Ribniška mešČanska šol* nima do danes prvega razreda. Preteklo je prvo četrtletie. bliža se božič, nad 40 otrok pa caka nestrpno ž© tri *nesece, da vstopiio v Solo, v katero so se zapisali. Dalje ne moremo molčati. Ali naj šola propade? Te* ga ne dovolimo. Za danes samo vo* zivamo merodajne šolske oblasti, da ukrenejo nemudoma vse, da bo mogoc pouk v prvem vnovič dovo-ljenem razredu, ki je takoi po«l streho, samo ako krajevni činitelji hočejo. Ako pa ne gre zlepa, nai uveljavi viSja šolska oblast brezob-zirno svoj vpliv, jda se bodo izdani ukazi tuđi točno izvrše vali. Anarhije se ne sme trpeti. l/kinjeni raz« red, ki je bil zopet do voljen, nai se takoj odpre. Tnrlsttha In sport. — Sportni klnb »Primorje* n&zna- r.ja, da so bo vršil kl ulov redni obeui zl*>r dne 6. januarja 1922. Kra] so đo j loei in iiazivuii pmvoeasno. --- Tajnik. I — Svetovni Šahovski mojster univ. » prof. dr. Mi lan Vidmar priredi v p©-| fč-k dne 23. t. m. točno ob 6. zveoer svo i jo običajno veakoletno žal*>\%ko simul-i Uino produkcijo v stekl^nem paviljonu i kavom© Evrope, Vse- Ubiste, ki nn.J ! \h> raožnosti prinese seboj evoje £whov-! ske doske in ficrure, vabi k riin nwjč4e-~ | vilneži utlcležbi k te], za Izubijano go-i iovo velepomombni posebnosti, I.'ul>-i lj&nski čah. klub. Kibici, ki pa zm; e* ! v interesu t^ko isrralccv, knkor moj^t-j rd, vzdržuje5> ve«kršnegii govorenja i iai čepetanja, dobrodošli. I Izpred sodISča, j — Osamljen fcoljSeviŠtva. Dn^ 8. I oktobra se je pred dekliškim zavodom I >Vesnoc v Mariboru sprehajal mladi J trg^vec Rudolf Smole. Zaljubil se je | bil t neko gojenko teg-a lavoda* pa ta-( ko platonično, da ni niti v^del njenoga ( sladke^a imena. Ko mladi mož tako ko-I mka gori in doli, se je nel£>n& nanj i obrnila pozornost vojaka, ki fa bil pri-i deljen straži, katera ima lahko milogo ; čuvati član.? razmejitvene komicije, ki j j© nastanjena pod isto streha kakor ; >Vesna*. Zavod je im^l radi tega ne-srecnega slučaja še mnogo neprilik, «mpak ostalo je vse pri starem. Kaplar Hadomir Baltazarović se je zanim<\! «a mladoga gospoda, ker je Ie prodolgo rJr>dil pred zavodom. Prišla sta v raas-govor, ki je postal trsodepolm za mlađega Metile«, Smole namreč komaj lomi slovenšrinr, in so ja Ie težko spora* zumel z vojakom. Razgovor ee je ople-tal okoli vojjalkih in crlo visoko državnih zadov, o holjševikib, o novi vojski, ki fc> imamo pričakov.iti od zveze Rnsije, Avstrije in nem^ij© n% ra^un male entemte. Govorilo se jd tuđi o življenju v Gradru, kjer je tova ma za orožje in se mnogo z*eluži. Tekom razgovora je Boltaxait>vić poklioal še to-v^ri^a Kranjčevićn. k*it?rega ie opozo-ril, da ima tu pred seboj — nevarnega boljševika, ki ga ja nagovar^il, na.j pusti vojaščino in naj cjre raje v Gradec, kjer %o voc. 2>w=luži1. on, Smole nra da za jr>t 200 dinnrjev kar pomeni za Gradec *d premoženio. "Koner- je bil ta, da sta vojaka zgrabila »boljševika* | SmoJpta In ga ođveđla. na strv»žnirn. Sum je pad^l trm t^žje na Smolota, krr se ni mogel izkazati na katrro gojenk bi bil čakal. Cei* z«deva so j» javila gen'^rrflu Pliveliću. ki je nanrnvii proti Srooletu ovadbo radi bctlj'eviskfga pod-kupnvanjla vojnknv. V p^tek %e je vr- Šlla pred kazeneklm senatom glavna rasprava. Smola vitraja, da g«t je pred utražo razmejitveBe koniieije giu.lo eiliitole hrepenenje |X> snani neziitiuki, katere ime Je ni^d tem ie ugutovil in aicdr je »ročni ne^rečnici ime iiedi Tre-ben. Ne on vojaka, temvcč vojak je njega spravi! v razgovor in ker on slabo razume flrbšč-ir>of fita ga oba vojaka morala napačno razuiut ti. Zagovornik dLr. Has opozarjti »tMiat, da je Smole rock>in Sloveaec iz Rad vajna da eo ga neuiaki učiletji že v goli pre^a nj«li kot >vindišerjaric**\ .uiju oi^h \<»jak«iv ztlelo fudno, da \>\ Lil finiole rmožen takep-a zloćina, Sf jt* razprn\a preložila v s\Tho po zti^u^uiuinivu £tavljc jc ra-crozll, da »naj bo ferdaman, če ne bo imel kmalu v rokah Cialarjevih ^rev.« Pri prepiru Ie naslednjeoa dne 30l avsusta je Zasorenski svojo grožnjn res Izvrši'. Glavna ohto/ba nm jc prizanesla cbtri/.ho radi omnra, rato pa predlagala strogo l:a?cn radi zverins^ega nastopa pri uboju. Obsojen }e bil na 7 let težke lece. — Rodbinska trnagedija \z flaloz. Ana Smigovc Iz Gradlšča je M'a mosklrn zelo naklonjena že v zgodnjl mladosti. 5nd te IJtibeznl Jc bil nezakonski s\n Jancz Kranjc. Ko ii je mož umri, jc pričela, dasi stara nad 50 let, javrto ljubavno razmerje « nekim mlaiSIm mo^kfm. kl je 1© gr>eku!i-ral. da se pola^tl nienega posestva. To ne-cđravo razmerje Je dato povod do prepi-rov med ^aterlo in sinom, ki se fc iz vojne vrnll zc'o bolchen na ftvčcvju. Ko je dne 5. JuIIJa mati nesla svojemu ljubimcu v košu vse polno dobrih reci. je sin nasto-pij prntl temo, kar ie mater tako razbu-rila. da mu ie za^rozila s Nar. T.istilic pni-£kih 1© v?»pi<=«il Jr«]licka - Brodskv dn-nn^nje Prao. Me^to je pofltnlo risto. a po elnvnih ulir^h in cestab je šp nino-cro <>».Jko - nr>mski?i in nemsko - fpskih i napisov; vidijo pa so tuđi lo norn:ko drpke a napili. I.lii'n-i impnu ?*> \o «>- Str a, ▼ ceetnl ieleznlrl pa me govori £« večiaoutei neiu&k<>, ker j"o U^ko ovbtm puia^lia. ker |o pi*€ oa\inU ^eteziui srnjca. * Moda « koiubovino. Praškm »Nar. Politika« pi^e: Ko2uhovi>>a Je im vedan drajia, /elu drasa, strašno d.aga ... A i to nikakor uć ovirar da bt je uc preUpbuvaia moda. Na iifii*k;h modu Iih /a ulico, bo'J.\i ta ptašć.b boJisi na koitnniti jc vidiniu Lu-liko, kakor hi bila bicz. ceu.. Nosiio se ito-žuhovine vach vrsi, loda najveć domaji /ajec (ktuiec) — za'ec prekr^ćen « rajraz-Ik'nejMmi Initni In prebai van na vsemuinc barvc, 2. dlako nepristrižen') In prlstriženo, kakor srvt žtli. Kr/narji zn^jo Iz kunjj narediti v.mi k^at^<)d!aki «ca!, sivo bobr«>-vino, br!: hermclli in tako daPe. Toda nosi se KuJi-evina tuđi naravna, dil^odlika, v barva!i živih kuncev. /K sti na d-kliške 1-Meka r3?ivaio to ccSj pnljubl'eno kr/no Krtov, a tudl diU'^e ^iv-ka^te bole. AH Parizu ^e je prikupila ttidi ov!ina. čl^to navndna. kakor jo nos'io S'ovaki. lirvatje fn Srbi za podlogo ko/u-liov. F'Ie^rtntne darne mno!»o Vt ovčlne niti r^ podlogo ni^o rra»-are, zdaTpa Jo nr^-■silo Piip'oJnej'c Parižanke prišito kot nakit plai"ev; rajve5 Jo nosifo poharvann 5lvo sli beli. f/ do!:H pofarna bv'a li>:ca. Zfiret *e je r»;avil *t* j pežnl sk'inks zla«tl ra Crnih a?i temnn<.;%ih /anietovih a'J na crnih svetlikniočih se J svilen'h p'TSčih. Mno^o i tud« bord*i"e okoli in okoli Vr'*H. oh r«""u ?rike*ov ali Ie sem tn tfa. Moderni ca**:.'* (Vep!) ra ve^ern* 7ahive I2 svetlih «v?ir^a star^ka Da^arina ▼ j Hotičii: 5- Zupanćič. u<*ip?l] r Hoiiču, i 20 kn>n. — Srčna hvaU! — Parila za s.epp. Gospa Krista Jelene, inžener^eva .-oproga, ie poU.v-rila slepemu gojencu citre, za kar ji izrekamo najtople.i^-o r«"ivnlr>. — Za družbo sv. Cfrfla In Metoda fe nabral %. Zvonimir Kornscc v veseli dru/ni pri kntinah pri g. Ant Debclaku v Topolah pri Rog. Satiri 148 K. — Co5p. A. Vode, nadučftelj v Rudniku je damva! 40 K. kot J Miklavžov dar C M. otrokom. — Vsem da-rovalcem iskrena hvala! — Za JuRoslovenffeo Matico nabrali fantje Iz De^enc. fara Sv. Urban 200 K, UradniStvo dežefne komisije za agrarske operacije hl poverjeništva 2a kmetilstvo v Ljubi!ani mestn venja rok. vis. D^rarnn-stavbenemu svetnikti fnž. Jc*> Pelku 11?0 kron. Ivnn Clre^or, Gorenja vas 40 K. lTči-telisko društvo za mariborski ?a"skl ekra: 260 K, bolsko vodstvo Sv. ?*arbara v Ha-lozah 7bfrko nč;tc!icv. iiradnikov In dru-rih 32tl K. Kolinska fovarna v IJ^blnnl 1500 K. Dr. Hacin iz neke Varen^ke po-ravnave KXin K. II?. b razred ljudske *ofe na BTcd'.i 40 K. Tskrena hvaTa! PovncTPt"»i'et — Za .ffisoslovcnffio Mat!cr» so darovali rodoljubi pi Rakeki? o prllfkl padova-nja k. Klemcnči^a 6.224 K In 10 lir. Zvonka Dra^Ter nabrala na svatbl f. MndriJanj 126 K 40 v. DruStvo ju«, mrnt tktd. S'o-jra v Pribrama 100 K. Iskrena hvala! Po-snemajte! — Za msfco deco. N*n p-*5=tTnlai r>7t,-jrovnih mojstrov e<> jo naUrnl znea^k VJO kr«>n zn ni«ko drro. — Za Juffo loven**ko Matio *a \% iiAKinlo *.ol uaoouie.-lilt« li i.i^felaii plesni v«n«cL dne 3. drreiul'ia pn Jau**-iii-irju ▼ J.ognt u llu D in o-J iir pri-apONka od K- ikaiikuta. Ukieua hvalat i osneniaji«*! Sicpe vojake: Gosp. A Tavčar K 100.— n;c»Ui ^vetja na crob svoji svi« kinji g. Mariji lavčar. brčna hvala! ^ *l.bo^o ru-Lo đcro« : K- ava KMiar>lor. N»» iodu« v imenu t>\ujih uJcuis 4iA> krunj »Ju^oslovcnsko ll:»tic«»*: g- Mio GroU»tek, tr^«»', *c r iVhini-ki Li»«tri-ci, 4-U k, ki jih ]e lirbral njegov si* Mijo t vonoli dni***! ▼ p^itilni Gr0» l..«..«*k. — Sr«"n.i h\a!r».( i iril - llftodovo drožho: g. Ix>jf.« r.izjnk »z Rogata 2tM U z« 1 kainc« ti pri>:t«vkoni: »To v v«slnost in putsao-majij« v-em onin», ki fu-> fr» oziroin«* 14 ^c »ali mili ud^lciJi U ntov^ ina Uj* xrta Bukovi-A na Vol. Loki pri Trci* FJcm, ter f>nii:i, ki so bili n^ fantov*«'!-r.i Jož^t.n \ elikanj^ ▼ J»V*£;arni; No-itiieriu.aiii Iz bkupija LHM.) K m^tt ovotjn, ni pprob t»rerar*> umrle* pr 1 j*\t•• Ijico p. Mii-ike PietUei-jeve; c:a. Zavi* irinova 400 K, ki jih \o rtahra.1:« pri g^ *I»'*h Rosrviiisj.ih v hi.-i m<*«"ta cretj« na proh unirle p«. Jlrr*:«»ri'-*\<*. p. LtUi Urlak \z Usjek« 4« 0 K. Skupno VJi*) K« »tMfprle vojake« (Zavod ia sl^* pr): Ncin.«1! nViM;i :ro$?-:o lx>Iniiniro: g. Ub. pl. Trn1 kirczv J0it K. Ljuk.ia.nM: e 1 h |.l. 'i'rr k.i.-fv 40» FC. I hoso ilmžino K'^imar (JSi>kol Cr» rrrmrljj; ctr. Yj-\* - Vilh^r »a Kromar-jfvo otrtko C'i K in go?'iInu Kihnr * r.or. Iwopatou l>St K. *Mrko vc*sc!# »iružKe v omctijeni gostilai. Okupaj 244 kitm. SUvhni <'MA »nVnTa I.: g. Edo D* lak iz O-]r'\;n ?>•*) kror: Jcw. Štritarja t A^pan/iii: Nnm^ ftfpn'-i >!eetno hranilniro Ijubljanek« 450 kr-,n. Podru!?. Jo«^»^1«r. If^t'f-e na Rako« Kn: 1?. Andrei 2ulj*n \% lUk^k* 120 K oh prilici Ti-Vr* kupčijo * gospo Jan* ži«\ — »Srčiui tnaln! __ Spomin^afie se i Družiš iv, Cirila m Hetcia. Bsl !s E!r*nn?đ — fs se ^na! Le:.srr.3v FeHer — Slo&tca. Pred oglsdcloTn more vsakdo \-*aki dan opažati kr.ko ?e lcnšj la niinišr izLtieda. ako s^ unorablj:i le^ j kamari a Fellera žc (C7 2^ let priliuh ! lfcfa in prizn:?na sredstva za Jep(W I to: Fdlcrov* ^Fh.^r pomnda za Iic5.j I da za rnst las (2 lončka cre vrste teh' i nomad sklizi z poštnlno 52 kronVi Fellerov'o »Elsa«>li1iiino mlecno mf%-lo, najboliSe »milo lepote« 4 kor; prštninc prosto ^8 kror. Entfen V. F-Fer, Stubica donja EUatrtf čt. 23t Hrvatsko nont Glavni nrcctnlk: Odgovorni urcthiik: Ivan Podržaj. Ie 1 na!i> mm C^na 3 diaarje. Dobiva me w Karoitnl knjlgairnl. Proda se nov kratek moftkl koftuh fnnovi moški čevljl iU 42. Naslov pove tipr. Slov. Naioda. 9226 J/lizni štedilnik St pločevlne se ceiio proda. Ogled« 3* v MosUh 1 rri Ljubljani. »204 Iščcm mesta nataharlce vcSča slov. In ncmškega jezika. Naslov povc uorava Slov. Maruda. 9216 Akumulator 12 voltov, 60 amp. tn\ »e ttgodno pra« da. Kolodvorska ulica 35,1. 9193 Stoubenl vođjn ia IelezoH«ton *n vUoke »tavbe alall pramenlt' služba. Naslov povr uprava Slov. Naroda. 9247 Deln. pivovarna Laško sprejme kallaov«4sk«ga uradnika 5 i dallto prakMb *249 Jffcsecno sobo ii£a oradnlk. Ponuđbc pod .Soha 9232" na . pravo Slov. Naroda. 923' Gostilno fciaplMi na prometnem kraju, nafrajt v Ljubljani ali okoliH. Pontidbe d > 10. jan 1922 pod .GostiIna 9229" na upra*" i. »Ivo Slov. Naroda. 9229 nparnl motor s 4—S HP, Že rab leti, pa dobro ohra-njen mm kupi. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9245 NA STANOVANJE V proMo te s lejnte Rog pod. kl pasaaH 10.000 kron. Eventualno d. bi lahku tuđi đomaćo hrano. — Naslov pove upravnitvo Slovenskega Naroda. 9227 motor na tesalni plin. 16^20 HP. kupim. Ponudbt p d »Slatina 9223" na upravo Stov. Natoda. 92 3 Proda se dobro obranjen aal antff (vrdomce, Edsvogel). Polivc te v trgovini Sv. Ja IcolM Mtocijt 7. SO-9 Proda se hlša v dobretn stanju s sadnim vrtom v Ve-račth pri Sv. F.lipu na Sp. $t*\ersUer*. pitmene pontidbe na K Padkrajiak, Duna tka cesta 71. 924 3ščc se drnžabnik s kapitalom 100.000 K- Prrdrosoj prvo vrstnr prodaj«lec. Pomđbe pod .Zni-^aj 9144" na upravo SI. Natodj. M41 vsth vrtt sf pred nakano« oglejte v poveč^ni vinski trgovini tvrdi« J. Ja* lanlc, Ljubljana, Stara pot T!»n;en, sa zami* nja sa sradnjo atruinlca. Ma tor se postavi i losto na vsa o p ^tajo ju2ne ie eznice. Ponudbe pod .Motor —stružnica 9.40* na upravnlStvo S ov Naroda. 92 40 ki jc dovrfil z dobrim uspehom dvorazredno trg. šo'o, tpre|mf vttltk lesoa družba v Ljub-tfmii. Ponudbe ood .Praktikant 9239" na upravo Slov. Naroda. PefroIelsKe urče i kupimo v vsakl množini Pia^moza« boj / d crni vrCcma piifOK, mstavno ^■l;nbna posta a v S ovrni i. Uroval 41 Komp., Ljuoljana, Vegova ulica 6b Sontorlsiioja ! zrn^žna »lovenskffi \n nemSkeg* \tt kt» stcnogrsfife in str jen'sja, se sprejmfj proti primerni p1a*i. M< 'i r bhgi>ni*kiai znanjt m protežiiane. Stanov.me prosto, kurjavi in h\?. F'onjd^^ n^j^nsncje da) 22. u in« na Sohankar A Co.f Jesc ncc. 924f Bonace^ .{ e izSei. Cona K 33--—. Prodaja se po Sloveniji v trgovinah s papirjem. Posnmfzna zunanja naročila se Ie izvrše, če se denar posije na* prej in sicer za koledar K 30*— in za poštnuio K 10 50. 9243 6 stnn____________________________________________________.SLOVENSKI NAKOU*. đne 22. decembra isrci. jlev. ^s/ Odda se trgovski lokal • koncesijo vrcd z novim letom v prometnem trgu v Sloveniji. Trgovina z mešanim blagom obstoji Že 35 let. Naslov pove uprav-Biltvo Slovenskega Naroda. 9230 Narod«« laJoifca je rričela z izdajo prevodov Jules Ver- n—, Jula* Verncovi potovilnl romani so »i lađi ni v vel.ko po- tmdo, odrnllm v lihko ztbavo in poduk. I. ivsssfc osaasa daN „Moister Caharlja" Ih „Drama v zraku", kl stanefta braBIraatl 1S K9 wa«awl K M. Dobiva se v Narodni knUgarai w Ljabljaai, Prvatr-ntta al. fttar. 7. Oglas. Nabavka 6580 prostornih metara tvrdih gorivih drva za garnizon Ljubljanski. Interesenti se pozivaju da dne 30. daoasfcra t- g. 10 aat* prtfa pata* stave pismene ili ustmene ponude intendanturi komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani na javnoj licitaciji loga dana. Predaja drva: u januaru 2876, februaru 2641, martu 1280, aprilu 500 i maja 500 prostornih metera franko vagon intendant ako slagalište n Ljubljani. Kaucija 5 %. Usluvi kcd divizijske intendanture. ______mraato Prođe fifflfide niliđi L M 28.277. Zahvala. Za -ftraogttbrojM« dokaze »skrenete sočnija povodom smrti naše nepocabne sopfoge, matere, sestre in ta*"«, gospe Marije U - Dfiiknii kakor tuđi viem daroralcem lepfH vtncev, za gaatfhro petje .Ljnbtjanskoca Zvona" la vifii, Id 90 ifkaaall pokojnici z*&n\o čast nalo sr$no athvalo. ŽoInjoCl ostali. Vaefa laulaiatrijafca pa*1|atja v prlJaanaBa kraju na dazallp Natjarafca atrafca laća dva samostojna knjigovodja cr obeneai fcapaaaaw>bre moči. PloCa ■© aogovoru. Mailo tri}no. — Sprejmejo se tuđi ea to ftVIo ev. aamuato|ne Aentke moči. — Ponuđbe s sliko, prepisi snrifeval iii rtfereacani rošijejo m naj na uprav. Slov. Naroda pod šifro .200 n237". froda se hlša i dobro latrfo gaetiiaa, i Urin etnf-natim vrtom, m proaMtatai ara)« v Ljubi ant, tarael bolesni pod at o ago4-nml pogojt. Poauđb* po* .Ugodno 9306* na opravo Stor Nerada. 9306 300M1 aa laaa prati paaalajl farsa* •Ijt iit dobrim obrect m a« privatnika. Ctn;tnc ponuđSe f*oj .htvett'ci^a* na A«, aat. Deaaja Baaaljak A dr.f Ljubljana, Itina hI. •• t351 liuinipiili po vscj Jvgoatavfll prav dofeto vpeljan m r«.ŠČ t«le -nhi km, aoeccrt^ake hi ga- lanterijtkt tiiokt, prevzame šc- neka i dobro laVČfh pfiaiitov v te i st oM - San lov te liva v itpravalltvti S'ove- "krpa NtrorfN 92T< mm fpovsodsamo MOKOZAOTROKE ' ^■BHBBr^aa^^B^B^B^^^B^^a^u^^^^^^B^B^^B^BaBaH JESI BSm^^w a^^a^^ ^^^^^^^^^aal j^^S O^^ M aT^B) # al a ^r^ aW MalbcIMa hrana sa doj*»ftlk»l Zelo olaktiloia sradstvo sa bolna na telodcu, rakonva* Sascanta In osoMfo sa pra-nalo hranjana far v #>Ma štaba osaba tmafca atarotl. ' DOBI SE POVSOa I „SALUBRa" O. D. ZAGREB I av^jBh^^a*^^^ ^ •>% - ^» ^ «j «^ ] .a9aa^BHBaalBa^BalBa b^bV ^™ b^b^b^BbbM MdBaaV. as I ^^^^^■^^^^^^^*^ ^^ »^fc ^B^BBfflBBV »^W^ f^ I ____tmmšCM. tlOVA 6ftAMSKaV INU »icNftal ttfM v ^AuaaL ^^***1 Br« p^if^t UimBU. Joaiplna Waatkf trfavkai nazianja v svojem in v imenu svoje hčerke Marte ter vseh ostalih sorodnlkov, prctuino vest, da je najin wčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Hugonjtfanek danet dne 21. decembra 192! po uoči nenadana pretninui. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 23. decembra 1921 pb 2. popoldne iz hiSe žalosti, Sv. Petra cesta štev. 19, na pokopališče k Sv, Križu. Sv. masa zadušnica se bode darovala v cerkvi sv, Petra. Bodi mu ohranjen blag sponinl V liafellaal, dne 21. decembra 1021. Prometni zavod za premos«. d. v Ljubljani prodaja li atorcasklta pr«M*ge«alk«* velenjski, šentjanSki in trboveljski premog vseh kftkovosti v celih vagon ih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo vporabo, kakor tadi 7* industrijska podjetja in raxpe*ava la čehoslovaški in angleški koks za Kvarne in domalo vporabo. kovaški premog In črnl parnog. Ifas!«*! PBOalBTin ZATOB U MBMta 4L «. M^4aM, Jhaafea ilM tt, _________________________________________________________________________________________________________________________________________________ -*■ Nooa, Crna obleha u srcdn)*ga gospoda se etno prada. Istotam se aVc Fnmcozinja za rouk. Naatov pove upravniStvo Slovcnak w* Narodi 9l0.ri Saldokontlsta •n aaldokontlarlnSo s parletno prakso, svralma Zvf za slovenskih trgovc^v, Celje. 9174 ipedld'Bha lirni Lndovlk Sevar, w4m na R^lreku livrlujt točno in :ia|hit-reje vse v to striko snadajoče po«l^, tuđi ocar*njenj«. 2.535 trajali ionom U zaih in vrstn h đelevcav zn delo avarni aa aprajaia tak oj* 5amc •toni dob'* proti garanciji dHo na dofn Stalno delo z» Tgurano. Varala se Eanafiak« cesta 8, v pisarni. 8579 I •• f WUova 12. <*o»frle» In hir»o!ii cv speci clnu strokor-ne, \fitnn In crno •Fozcrttronucisl?!o!juhi! I Vtakovrs*nc W!obuke od 1*0 K i^prej imun v \e\V\ zalupi; *t«đ-' Ic^e veleume Iklibokc. rr»m1o Ccrur, tornracp v #4*ftrav pa^t« Đomtalo. Tm-grn j- ..-davljen« 7 ininut od posije Dom**t»-C««« ffimefno nizko, poftrefb- to^na ivlf f Trian, Prc'emova ulica 5 na dvo-_t rfw de«n , vMko sredo, ravno tako I se odđajaj© ftmo vsako tredo. Spretno, samsko pili ii pleaefraftil in stro rp'sHi, pop^inoma rmo2no alovensVefra \n nemik* ga Jezika ;laaa la kmaluanjl naatop to- van« na dežei. Ob^Tnc ponudbe z nt-Jvadbo plpfe ter mo^nosH na?t^pa re rio«! na Tovara a koptt, Lakat pri Zuantai. 9149 Wn za tom iiUflBf« io snrtsia na debelo n drobno m2 po K 3.53 pri večjih fiatoMlfh znaren popu«t. Steieer Aatta. L flbljaia, JcrinoTi ■!. 13. Trnovo. Vili in božičnih in novoletnlh razglednic priporoča tvrdka 1». Bonnt, tmifflmip. Uno podie Al. bi Val. Accetto, IMIima9 Trnovskl pristan 14 taprtaciena aodna svedenca, prevsama vaairovrBlfi« vlaoka stavbe, izvrfctev naĆHov In prortčunov, ob!aatreno kon-cesl)onirana poarcdovalntca ib nakup n prodajo pofcstev in zemijiič. 8727 Salama p*wm vrata I novo Dinjo I povscai zreta I MltMatfMi &■■ B^aaaa ——^^a^aM« ^BaaiaaaaVs b^h * ■ ^^bb aaj^^a^^B^aaai ^^^^bv^b^^»h I N.6awrilofić I sinoii d. aV I P«M.|«. I CHarao laitufial^o M Sloveniio: R. BUNC hi drag I C* - LlaMlaaa - Ivhr. B^Bf^^^^B^BV ' Ih. »"^1 B^BT^^B^Bk. CbbT^^Bm ^BU^^h m& B^B ^vB^^^aBa ^B(> jaM^^^B^B B^H ■yuJ^^>^ j^^^^^^L spreUmc f isn. largi „Pri nizKi ceni" 1 Ljubljjina, 8v. Petra cesta atl. 3. IifSTiaa z irt^in, plftais i m^iin b!»?in tr n::m m\\m in krintaioi. . Ter velik« fzljira v«akovrf!nlh zimskih potrebaćin. Petreb&člne sa kroj>6e In šlvllje. 9-2? O^IFHT^ Laihtl iidf IHf ol'Bitlh harv, ^^ ^ a aW . -9 3 f rrjeiev, lrmcv in itcklar- drniba % o. x. prrje s^erj* klela. \'el ka znlopa ba- LJabl'pna, MiKoiičova c, 4. stnih *onltcv, vseh potreOtćin nasproti hotela „L'NiON". za slikarlo in pleskar]o« vHtfa tuđi italijanske korc^pond^nc^. ae taka] ?pre|ma w većjl lesnl tovara) ta- Preinost i majo one, ki so že službovale v enaki stroki. N??;top takoj event. po dogovoru. Ponudbc z navedho zahtevkov je poslati pod »Izvežbana 9220* na upravniitvo Slov. Naroda. 9??0 Prefepa Uasiijica in druge ruske pravljice PrlpOTCdoje Cvetko Oolar. Dofci se v Narodu! boUga-ral. — Ccna K 14 40f po poSti v napi ej K 15 40 v. IŠC£ S£ SpOSĐbSB ~^E£ za elebtrarno mesta Sažaka^ ki mora imeri administrativTie in tehnične sposobnosti, ter ki je po mogočnosti že delal v mestnih električnih centralah. Pisnene po-nudbe s prepisom spričeval dosedanjih nameščenj in naznaixbo nekoliko referenc ter pogojev in drugih zahtev, na pisarno Q. Ha-ilć, Saiak. 91 0 Slovenska sredino družba z o. z. LJUBLJANA. (TfhnlrjBa pisama ¥ tovarni Esritč). Spođnja ŠUka. Telefon 180. Izvfluje vs« vrste visokih in gtobokih »tavb, betonske fn fce! ero betonske pradbe, vodne gradho, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, fmkorii£an]e ▼adntii ali, moderna in dua tri]« aka X0rađba, „slio*1, motine graJbe. Po se bn ost I i bijologične in mehanične čistilnice 7a vsakovretno industrijo, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi raiponi do 35 m, lesena in kombinirana skladi*ča. IzvrSitev tosadevnih načrtov in proračunov. tvoraica iampanjca po francuskom načina 1 veletrgovina vina n bocama k. d. u NoDonie Sada izvaitava g. g. hoteujsre, reatora-lero, bareve 1 delikatesne radnja, da Imada na stOTarlita od dužeg vremena odležaoog iampanjca, kao I razna frnikogeraka vina n bocama. Nalozi ae livriinjn brza 1 tečno. Lftgtajpa io tisk »Narodne tiskanu)«« Za intaratni del od^ovorca Valta tla Kopitar.