Št. 48. V Gorici, v torek due 18. junija 1901. Letnik III. l/luija vsak turek in »oltoto v tednu ob 11. uri predpoldne za rnestn ter oL 3. uri popoldne z;i dožHo. Stane po pošti prejeman ali v Gurici na dom pošiljan ct'loleLno 8 K.. polletno 4 K. in četrtlelno 2 K. Prodaja sc v Goiici v toljakarnali Schwarz v Holskih ulicah in J fi- le rs it zv Nunskih ulicah p računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat pu 8 vih. Ako »e večkrat tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). 0 vprasanju glede zgradbe dež. norišnice in bolnišnice. (Piše dcž. po^l. t'. di\ Aleksij R o ] i c.) 4. majnik 1900 je za zgodovino naše dežele velikega pomena. Ta dan je sklenil deželni zbor poknežene grofije goriško-gradiščanske na predlog finanč- nega üdseka soglasiiü, da se sezidajo de- želna bolnišnica, norišnica in hiralnica ter naročil deželncmu odboru, da nakupi najprej in sicer kolikor mogoče blizu mesta Gorice, za to potrebui prostor, obsegajoč riajmanj 12 oralov, na katerem bi stali vsi ti trije deželni dobrodelrii zavodi. Izvršuje to naročilo je deželni odbor vkupil v goriskern obmestju in sicer ob šentpeterski cesti ležeče zemljišče v ob- segu 41 njiv ali 26 oralov. Ta prostor, kateri presega oni od deželnega odbora na 12 oralov preudarjeni za 14 oralov, zadostuje popolnoma, da se na njem' sezidajo vsi trije zavodi in ga je v slu- čaju potrebe mogoče tudi razširiti. Deželni zbor je sklenil centralizacijo vseh treh zavodov in sicer v interesu prav znamenitega prihranka, ki ga nujno zahtevajo skrajno neugodne denarne raz- mere dežele kolikor v sedanjem času kakor tudi za bodoče. Prihranek za sedaj obstoji v tern, da se za vse tri zavode jednako po- trebna poslopja in naprave h kratu se- zidajo. Kot taka poslopja in naprave na- vajam: upravno in vsprejemno poslopje, cerkev oziroma kapelo, izločilno poslopje za nalezljive bolezni, poslopje za razku- ženje s potrebnimi aparati, kuhinjo s shrambami za potrebščine, pro- store, v katerih se hrani obleka vspre- jetih bolnikov, pralnica, prostore za umazano in čisto perilo, kopeli, mrtvaš- nica s sobo, v kateri se polaga mrliče na mrtvaški oder in sobana za raztele- senje mrličev, vodovod, kanalizacija,pota, vrtni nasadi itd, Za bodoče pa se bodo pri- hranki izkazali v tem, da bodo vsa dela in opravke, katera bodo jednaka v vseh treh zavodih (vsprejetje bolnikov, po- božna opravila, kuhanje, pranje, hoja v mesto itd. itd.) izvrševalo jedno in isto osobje (upravno osobje, osobje za vspre- jemanje bolnih, duhovniki, strojevodje, kuhinjsko, pralno in nadzorovalno osobje, osobje za vodovod in kanalizacijo, slu- žabniki pri raztelesenju, vrtnarji, hoja v mesto itd.). Lega po deželnem odboru nakup- ljenega stavbišča je izborna. Isto leži na odprtem, je zraku in svitlobi od vseh strani jednako pristopno in je vendar zavarovano proti vetru. Bližina jedne že obstoječe želez- niške postaje in pa dveh, ki so že do- ločene, bode jako olajševala dovoz bol- nikov. Ali čeravno se v smislu tozadev- nega deželnozborskega sklepa nahaja nakupljeno stavbišče v bližini v sredi pokrajine ležeče deželne stolnice, v ka- teri se obe narodnosti čutita domači, je isto vendarle oddaljeno od vseh podjetij, ki bi motila mir bolnikov. Izključeno je za vedno, da bi se mesto Gorica širilo proti isti strani obmestja, kjer se nahaja omenjeno stavbišče, bodisi, da bi se zi- dala stanovanja ali pa napravljala kaka obrtna podjetja. Po svoji legi odgovarja torej stavbišče vsem onim zahtevam, katere označa dr. Albrecht Paetz, zdrav- stveni svetnik in ravnatelj deželne no- rišnice „Alt-Scherbitz" in hiralnice „Usta- nova cesar Viljem Avgusta" v svoji znani knjigi „Die Kolonisirung der Geistes- kranken in Verbindung mit dem Offen- Thür-System, ihe historische Entwicklung und die Art ihrer Ausführung auf Ritter- gut Alt-Scherbitz" Berlin, Springer 1893. Pisatelj pravi namreč, da je bližina še tako malega mesta neobhodno potrebna, da se ustreže stoterim potrebam upra\<~ < zavoda in istih, ki se v njem nahajajo. Dr. Paetz omenja tudi, da, čim večje je mesto, tembolje za zavod, s tem pa ni rečeno, da bi zavod moral biti pred durmi velikega mesta z živahnim pro- metom. Oddaljenost takega zavoda mora biti nainrec tolika, da po jedni strani zavod ni v nobeni dotiki s hrupnim prometom mesta, po drugi strani pa da je mogoče vsaki čas dneva in na pri- praven način dohajati v mesto. Prednost ima veliko mesto pred malim tudi za- radi tega, ker lože, boljše in ceneje oskrbuje zavod in daje več prilik za razvedrilo za to sposobnim bolnikom". Tako dr. Paetz. To vse pa se popolnoma vjema glede stavbišča določenega po deželnem odboru za zgradbo deželne bolnišnice, norišuice in hiralnice, z jedino izjemo, da Gorica ni niti veliko mesto in niti nima velikega prometa. Kar se tiče kakovosti svetä nakup- ljenega stavbišča, se istemu tako v zdrav- stvenem kakor i tehničnem oziru ne more ničesar prigovarjati. Voda se tarn nahaja globoko v tleh, podlaga je vseskozi suha, luknjičasta ali porozna in vsled tega spo- sobna, da organske snovi hitro uniči. Ob primerni kanalizaciji je torej okuženje täl za vedno izključeno. Žal da se besede pesnikove, ki pravi, da ni „nikomur udano vživati ne- skaljeno veselje" izpolnujejo tudi glede gorenjega deželnozborskega sklepa. Po tem sklepu namreč se nima graditi poprej ali vsaj istočasno z no- rišnico tudi bolnišnica, v katerem slučaju bi se, kakor se mi je poročalo od pri- stojne strani, stavbina cena za oba za- voda znižala za 30%, — prihranek, kateri se v tako revni deželi, kakor je naša, jako občuti. Brez ozira na ta prihranek pa je potreba današnjim zahtevam primerne deželne bolnišnice nujniša in lnnogo večja, nego pa potreba norišnice. Tako je bilo in bode povsodi in tako tudi ostane. Za utemeljenje te trditve omenim neopovrgljivo dejstvo, da se deželne ali mestne norišnice zidajo še le v novejšem času; v onih deželah in mestih pa, kjer se danes nahajajo, so se zidale se le po- tem, ko se je zadostilo potrebi po bol- nišnicah za zdravljenje telesno bolnih. Duševne bolezni zadevajo vedno le jeden organ, namreč možgane; somatične ali telesne pa vse organe in dele člo- veškega telesa. Poslednje bolezni nasto- pajo torej bolj pogosto in v večjem Šte- vilu in niso poleg tega kakor pri duševnih samo anatomičiie, marveč tudi nalezljive naravi. Ozdravi se telesno bolnih povprečno 80% dočim se umobolnih ozdravi pri- bližno le 20"/o. Če je kje veqa potreba bolnišnice nego norišnice, je to gotovo v Gorici. Ondi danes se nahajajoči obe javni bolnišnici, namreč bolnišnica usmiljenih bratov za možke in pa mestna bolnišnica za ženske, sta pravi anakronizem z ozi- rom na to, da sta omejeni na zdravljenje samo jednega spola. V teh dveh zavodih se takorekoč razcepi bolniški materijal, kateri, ako bi se razdelil po vrstah bolezni, bi ravno zadostoval za jeden medicinski in jeden kirurgiški oddelek. Vsaki teh oddelkov bi vodil po jeden strokovni zdravnik, torej bi zadostovala le dva strokovna zdravnika, dočim zdravita zdaj isti materijal v vsaki bolnišnici po dva zdravnika, torej skupaj štirje zdravniki. Omeniti pa je še, da ti zdravniki, ker mora jeden poleg zdravljenja bolnikov nahajajočih se v bolnišnici, voditi tudi norišnico.sene mo- rejo v pravem potnenu besede izuriti za strokovne zdravnike in kakor taki tudi ne delovati v prid bolnikom in znanosti. Nobena teh bolnišnic ni nikdar od- govarjala niti najpriprostejšim zahtevam, ki se stavijo do bolnišnic. Bolnišnica usmiljenih bratov je po- slopje, ki je okrog in okrog obdano od druzih his in visokega zidovja, ki mu popolnoma jemlje vse predpogoje tera- pije, to sta svitloba in zrak ter ki pr- votno ni bilo določeno za ta narnen. Oha leži v najbolj obljudenem, v najelegant- nejšem kraju mesta, ki je za razvoj naj- bolj sposoben. Nje lega ni prosta in ne dovolj pristopna zraku in svitlobi, vsled Cesar prihajajo izhlapki iz sosednih sta- novanj vanjo ter okužujejo zrak, ki ob- daja bolnišnico in zopet nasprotno. Stavbišče bolnišnice, ki znaša le 1445Q sežnjev, je po večini pozidano, in bi za- dostovalo torej komaj za 30 postelj, ne pa za 200 postelj, kolikor se jih ondi v istini nahaja. Zgradba poslopja namenjenega za kužne bolezni, kakoršno bi se moralo nahajati v vsaki bolnišnici in ki bi mo- ralo biti od drugih bolnišničnih poslopij najmanj 20 m oddaljeno, je tukaj ne- mogoče. Tla so vsled pomanjkljive kanali- zacije okužena po starih gnojiščih itd. To je dokazala bolezen, ki je na- stala v tej bolnišnici leta 1886, in katero je deželna zdravstvena oblast označila kot azijatsko kolero, vsled katere je umrlo mriogo oseb. Na podlagi teh in drugih dejste'v, da se v to bolnišnico vsprejemajo in v njej zdravijo bolniki vseh vrst telesnih bolezni, se zamore trditi, ne da bi se bilo bati prigovora, da je ta bolnišnica vedna nevarnost za njeno najbližjo okolico, ka- kor tudi za celo goriško mesto in za . deželo sph1\ Ta nevarnost je tem večja, ako se jemlje ozir na uprav obupne razmere goriškega mesta glede oskrbe s pitno vodo in kanalizacijo. V tem pogledu opozarjam na zdrav- stveno poročilo mestnega fizika ces. svet- nika dr. A. Luzzatto iz leta 1900 (tiskano pri Paternolli-ju, 1901): „Quäle e il si- stema migliore di smaltire le dejezioni?" Odstranjenje te bolnišnice iz mesta je torej nujna zahteva, na katere izpol- nitev bi bili dolžni delovati v prvi vrsti slavni mestni svet mesta Gorice in pa njega zastopniki v deželnem zboru. Tudi vis. vlada je kot deželna zdrav- stvena oblast dandanes, ko se celo vojaš- nice, v katerih vendar bivajo sami mla- di in zdravi ljudje, prenašajo iz središča mest na njihovo periferijo, dolžna zasta- viti svoj upliv v to, da se to, ne bojim se izreči, „kužno ognjišče" iz mesta go- riškega čim prej odpravi. (Dalje prih.) Goriški deželni zbor. Četrta seja. Včeraj popoludne ob 5. uri in pol se je seäel goriäki deželni zbor, da na- daljuje svoje zasedanje, katero je pretrgal dne 20. decembra 1900. Navzoči so bili vsi poslanci, razun poslanca g. Lap a nje, ki je brzojavno LISTEK. Gospa Kordula. Vetela lgra v 2 dejanjili. Prosto poil. E. KI. Drugo dejanje. (N e k o 1 i k o d n i p o z n e j e.) I. p r i z o r. (Gašpar sodi zadovoljno pri mizici, kadi in öita ča»iopii; — Kordula sßdi na drugi »Irani odra, plote in včasih zdihujc) G a ä p a r : Kordula, moj papirni nož! Kordula: Vzemi si ga sam! (s« prime za uho) Au! Takoj, ljubi rnož ! (üre po nož; GaäpRr narežo časopi«; Kor- dula 8« zopet u«ed(> in plete naproj.) Gaäpar: Šembrani Turki ; ti natu bodo delali äe preglavico! — Kordula, moje očale. Kordula: Ali nimaä nog, ka-li V — Au ! — (potiäno) : Takoj, ljubi rnož ! (Gre in iiče očali.) . G a Š p a r (za-so): Hm, iz te žene bo Se kaj ! (čita uaprej): Magistrat je skle- nil, da se vrtne ulice prekrste t „Gorso Giuseppe Verdi". — Skoro bodemo aredi blaženega kraljestva! Kordula, piva! Kordula (zgralajc se mcepta z nogo): Zdäj mi je pa zadosti! — Au, au! — Gaipar, precej! (Odide). Gaäpar (u*tane): Ali jo to äo Kordula, ali ni več ona? — Bojim se, da ao mi jo zamenjali. To pač ne more tako ostati, bilo bi prelepo, prelepo! (Kordula prihaja ¦ pivoin, prijatno.) Nesi iTli j§ y lobo ; jai je hoOern v sobi piti ! K o v d u 1 a : Da, ljubi Gaipar. (Odide.) G a ž p a r (zdö oaupujnti) : Ljubi Ga- špar ? — Ali ni rekla ljuhi Gašpar? — Jutri kupim tej ženi nov klobuk. (Odidc.) II. p r i z o r. U r ä a (ritopivži, kliče ikozi rrita) : Le vstopite, — gospoda. ni tukaj ! Sladkulja (vatopiyäi »f u/ira kroj ¦ebe): Da, kje je pa gospa? U r i a : Nje tudi ni tukaj. Sladkulja: To vidim pač sama; v to Vaa ne potrebujem. LJ r ž a : Üovolite! Sladkulja: Kaj pa hočete ? UrŠa: Vun bi hotela r kuhinjo; omleti se prismode; zdi «j mi, da že nekaj diši. S 1 u d k u 1 j a (jo pridriuje): Takoj, takoj ! Torej omlete imate danes ? Uräa: Da — — jaz jih že duham (glwda žeijno piuti rratuw). S 1 ad u 1 j a (jo drži /,a rokav) : Ali so napolnjeni z niarelično ali ceäpljevo kon- lervo? Uraa: Z niarelično — saj jo že duham! Sladkulja: Kaj pa bodo zraven tega ? Urša: Boedamot! (Cmnudrasto) : Toda dovolite •- diü po smodi. . Sladkulja: Molčite že enkrat o «modi! (Na stran, a ne upu»tivöi Uräo) : Boeuf ä la mode; hm, ob vsakdanjem! To se pi'avi varčiti! (Uräi): Koliko kilov pa ra- bite za boeuf a la mode? Uräa: Puatite mo; diši po — — Sladkulja: Koliko kilov, hočem vedeti! Urša (iztrgarši ie) : Dve ! (OdteÖe in upijc zvunaj): O jejmene, ni omleti so «ežgani! 111. p r i z o r. Sladkulja (ponuhava): Da, zdaj tudi meni diii! Nič ne d6, če bo malo prismojeni. — Dve kili mesa ! Polorica bi bila tudi zadosti, bi menila jaz! In omlete, zdaj, ko ao jajca tako draga; kakor bi ne bili gluhi Struklji dosti dobri. Ko pridüm do Urie, jo moram praJJÄÜ, koliko jajec je rabila za omlete. (Nekdo trka.) Naprej! Jezičko va (vstopi in zagledavSi Slad- kuijo, na stran): Je-H ta klepetulja tudi tukaj! Sladkulja (govori into x »trau): Do- ber dan, goapica JeiiČkova! Jezičkova: Dober dan, gospa Sladkulja; ali ste 2e sliäala? Sladkulja: O gospej Korduli ? Da, gospa Bezgavčera je bila rčeraj pri meni — — — Jezičkova: In meni je to za- upala gospa Kljunova. Sladkulja: Nererjetno, kaj se vse doživi na svetu ! Jezičkova (zdihuj^): V tej solzni dolini — Sladkulja: Kaj ie je prav za prav zgodilo ž njoV JeziČkova: Jaz si tega ne mo- re m raztolmačiti ! Sladkulja: Pravijo, da ni več ista iena — — J e z i č k o v a : Je ni poznati več... Sladkulja: Baš zato sem tukaj, da pogledam stvüri na dno. (Dalje prih.) naznanil, da se ne more udeležiti da- našnje seje ter ob enem omenil v svoji brzojavki velikih nesreč, katere je prov- zročil velikanski naliv od sobote na ne- deljo v kobaridskem okraju. Deželni glavar otvori sejo ter naznani, da mu je dospel od visoke vlade 8. t. m. dopis, ki mu je naznanil, da je za današnji dan bil skli- can naš deželni zbor. Potem predstavi zbornici vladn^ga zastopnika v osebi c. kr. namestništve- ega svetnika grof'a Attemsa. Predno se je prešlo na dnevni red, naznani deželni glavar, da je došel Ježelnemu odboru vladni nacrt zakona, vsled katerega naj bi se postavne določb^ glede pogozdo- vanja Krusa raztegnile tudi na Tolminsko in Kanalsko. Dalje prečita dopis zdrav- niške zbornieo, s katorim ista z veseljern pozdravJja deželnozborski sklep, da se sezida v Goriri deželna norišnica. Potem naznani, da so mu nazna- njeni nekateri predlogi in jedna interpe- lacija od raznih gospodov poslancev ter da je došlo mnogo peticij in prošenj na deželni zbor, kalero vse se bode preči- talo po dokončtinem dnevnem redu. Na to preide zbor k dnevnemu redu. Prva toüka je bila: Načrt za- kona zadevajočega spremembo § 53. lov- skega zakona z dne 15. f'ebr. 1896 št. 20 dež. zak. Poročevalec je bil dr. Verze- g n assi. ki je predlagal, da se gori ome- njeni paragraf tako spremeni, da bi nje- gove določbe veljale za nove gozdne na- sade. Ko se odpre generalna debata o tej zadevi, poprosi poylr.nec Grča besede ter misli, da bi se pri tej priliki v lov- »kern zakonu äe kaj drugega dalo spre- meniti,' posebno, da bi se določilo, kako se irna poraoiti lovnina, ki gre po. nekod v obeinsko blagajno, drufcod se pa razdeli med posestnike. Govornik pravi, da danes ne more staviti v tern pogledu konkret- nih predlogov zaradi tega, ker mu je bilo današnje poročilo prekasno dostavljeno, vdobil da je je namreč äe le ob 2. uri po- poluum. Zaradi tega predlaga, da se odslopi cela zadeva legalnemu odseku. Ta predlog je bil sprejet brez ugo- vora. Druga točka dnevnega reda je bila: Načrt zakona zastran odprave § 2. postave z dne 14. maja 1890 at. 20 dež. zak. (Povračilo odgonskih stroškov.) Po dosedanjih postavnib določbah so morale občine delorna povračati od- gonske stroške, po novem zakonu prev- zame dežela te stroške nase. Ta zakonski načrt je bil brez ugovora sprejet v vseb treb branjih. T r e t j a t o č k: a dnevnega reda : Poročilo glede sprejetja troškov za na- stanitev orožništva na račun države. Po- roča posl. dr. Marani. Deželni zbor je namreč v jedni svojib zadnjih sej naro- čii deželnemu odboru, da dela na to, da bi država več prispevala za nastani- tev orožnikov. Domobransko niinisterstvo pa je to zahtevo odbilo z opazko, da ni pretoklo niti 6 let odkar so se zviäale pristojbine za nastanitev orožnikov od 2 novcev in pol na 4 novce in 7/8 za vsakega moža. Na predlog poslanca D o t- tori-ja izroči se to poročilo linančne- mu odseku v pretresovanje. Četrta točka: Načrt zakona zastran pospeäevanja govedoreje, poroča dr. Verzegnassi. Poslanec grof P a- nigai predlaga, da se izroči ta načrt posebnemu odseku peterih poslancev. Na poznejši predlog dr. Gregorčiča se je zbralo v ta odsek mesto pet, äest poslancev, ki so ti-le: Lapanja, Klančič, Muha, Panigai, dr. Verzegnassi in Michelli, načelnik dr. Verzegnassi. Peta točka: Poročilo o prošnji morske kopeli v Gradežu za podporo 800 K; poroča dr. Verzegnassi. Podpora se dovoli brez ugovora. Šesta točka: Poročilo o spre- jetju pobiranja drž. užitnine in davščine na žganje in pivo v deželno režijo, po- roča dr. Tuma. Poslanec Panigai predlaga, da se to poročilo odstopi nnanOnernu od- seku, ki naj o njem pretresa ter o svo- jem casu poroča deželnemu zboru. Pred- log sprejet. Sedma took a: Odobritev naka- zanih pokojnin, oziroma odgojnin iz po- kojninskega zaklada učiteljem, poroča dr. Marani. Vsled tega poročila se je zvižala pokojnina bivšemu mestnemu učitelju Lipizerju od letnib 820 K na 1025 K. Odgojnine peterim otrokom pokojne#a učitelja na Volarjih Ivančiča so se zvišale za vsakega od 41 K na 77 K. Cast. g. vikarju Josipu Maäeri, ki j'j dolgo vrslo let podučeval na ljudski soli v Št. Mavru, dovolila se je pokoj- nina letnih 280 K. Deželni zbor sprejme to poročilo na znanje ter jo odobri. Na to se preide k čitanju predlogov in interpelacij. Poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Gregorčič prečita v svo- jem in v imenu ostalih slovenskih po- slancev ta-le predlog: Visoki zbor! V noči od sobote do nedelje bili so v tolminskem glavarstvu nalivi, ki so naredili prevelike škode s tern, da so razdrli mostove, po.skodovali obrežja rek in potokov, odnesli branove ob vodah, raztrgali ceste, podrli hiše, odnesli ži- vino, promet po nekaterih krajih popol- noma ustavili. bkoda je na vse strani velikanska, katere ne more ljudstvo po- praviti brez deželne in državne podpore. Z oziroin na to predlagajo podpi- sani: Visoki deželni zbor naj sklene: Visoka c. kr. vlada se pozivlja, da Skodo, vzročeno po nalivib zadnjili dnij v gla- varstvu tolminskem, nemudoma preišče in preceni ter da podeli potrebno pod- poro, da se škoda popravi in da se za- brani nadaljno razdiranje po nalivih, ki bi se znali ponoviti. Dr. Verzegnassi predlaga v svojem in v imenu oslalih ifal. poslancev, naj se vlada pozove, da preišče ter se pouči o žkodab, ki jih je provzročil /adnji naliv v Furlaniji, ob jedneni predlaga pa tudi. da vlada ustanovi v Gradišču poseben hidravlični urad. Poslanec Berbuč v svojern in v imenu ostalih slovenskih poslancev pred- laga, da izvoli deželni zbor poseben od- sek sedmih članov, ki bode proučeval slabe razmere äolstva na Goriškem sploh, posebno pa one na tukajšnih srednjih žolah, posebno z ozirom na slabe uspehe na teh šolah v zadnjem času. Isti poslanec stavi predlog, da se deželnemu odboru naroči, da posreduje pri visoki vladi glede letnega državnega prispevka za deželni äolski zalog. Posl. dr. T u in a prečita v svojem in v imenu erblüh slov. poslancev stav- ljeno interpelacijo, v kateri se vlada po- zivlja, da odgovori na interpelacijo, stav- Ijeno v deželnem zboru že leta 1897. glede preselitve možkega učitelji^ča iz Kopra v Gorico ter glede neznosnih raz- mer, ki vladajo na tarnošnjem učiteljižču. Vladni zastopnik grof A 11 e in s pripomni, da mu je znano, da se je o tej zadevi na pristojnem me.stu že obravnavalo, veČ da mu sicer ni anano, obljubi pa, da bode na to interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej. Na to prečita dež. tajnik dolgo vrsto peticij in proäenj za podpore od strani občin, druätev in privatnikov, na kar se seja ob 7. uri zaključi. Prihodnja seja bode v pondeljek dne 24. t. m. ob 5. uri pop. Resolicüe Jat milt Wva t Bovcb" flu kUnii Aon. VJsoki dež. zbor! Podpisano zastopstvo ;;Kat. pol. druätva v Bovcu" javlja vis. dež. zboru naslednje resolucije, ozir. proänje, stavljene na shodu imenovanega druätva, proseč, naj jih blagovoli visoki zbor uva- ževati in ugodno reSiti: A. Znano je, da morajo posamni volilci trgov o volitvah v dež. zbor oddajati svoje glasove v T o 1 m i n, kar je deloma ne- praktično, deloma pa tudi krivično. N e p v a k t i č n o v prvi vrsti go- tovo zatö, ker je Tolmin n. pr. od Bovca oddaljen blizu 40 km, in ima torej vsakdo, ki hoče posluževati se svoje volilne pra- vice, velike stroške in izgubo časa, ali pa mu sploh ni rnogoee iti volit radi nedostatka vozov. V tern smislu se je samo bovško županstvo vže pritožilo. Pa tudi krivično je to, vsaj in- direklno; zakon sam na sebi sicer go- tovo noče kratiti nikomur izvrševanja volilne pravice, kdor jo ima. S ten» pa. da morajo n. pr. Bovčanje hod iti v Tol- min volit, se večini volilcev one m o- gočuje izvrševanje te pravice, kar je dovolj jasno vže iz poprej rečenega. Za umestnost te prcdlagane odrodbe je do c(»la tudi dejstvo, da volijo o dr- žavnozborskih volitvali volilci v trgih in mestih v kra^, kamor so pristojni — torej Bovčanje v Bovcu itd. Ker je pa vis. dež. zbor gotovo pri- pravljen, dati vsakomur, kar mu gre, sinü prepricani, da ugodi tej ljudski želji. B. Nadalje seje zdelo „Kat. p o 1 i t. d r u š t v u v Bovcu" potrebno in času primerno, da se izjavi tudi glede n a - čina volitev in o tem vložiti na vis. dež. zbor sledečo prošnjo : 1. Po vzgledu drugih avstrijskih kro- novin naj blagovoli vis. dež. zbor uvesti tudi v pokneženi groiiji goriško-gradižki kakor pri volitvah za mesta in trge, tudi pri volitvah v kmečkih občinah direktne volitve; 2. te direktne volitve naj bi bile, kakor n. pr. na Kranjskem, taj ne, ki se naj- bolj prilegajo duhu sedanjega casa in He gotovo v kralkem povsod udomačijo ; 3. umestno je tudi in pravično, da se uvede tudi za dež. zbor nova k uri ja, odgovarjajoča državnozborski V. kuriji, v katero bi volilo svojega zastopnika ogromno iu bolj in bolj naraščajoče žte- vilo mož, ki nimajo po sedanjem zakonu volilne pravice; 4. uvede naj se dalje s p 1 o š n a v o- 1 i 1 n a p r a v i c a, bodi v kmeukih ob- činah, 'Justi pa v mestih, ker pri sedanjem volilnem redu ne pridejo v vpoštev a) v tr?ih vsi tržani, ki ne plačujejo po zakonu določenih 8 K direktnega davka, morajo pa nositi neznosna bre- inena cele vrste indirektnih davščin, ki so gotovo nerazmerno mnogo večje od direklnih davkov ; b) istotako ne pride tudi »>o ^edanjem zakonu do te pravice, sodoločevati svo- jega zastopnika blizu polovica ako ne več malih trgovcev in obrtnikov, kateri morajo biti brez volilne pravice, dasi nosijo tudi bremena, in to še teže nego njihovi bogatejši sostanovei. Ne samo umestno, ampak tudi pra- vieno je torej, da sestavi vis. dež. zbor tak volilni red, ki bo vstrezal zahtevarn sedanjega časa in koristi vseh stanov in slojev. C. Gotovo je znano vis. zboru, da si mora zlasti naä boväki okraj hoditi iskat zaslužka na tuje ; možki hodijo večinoma v nemžke rudnike in v Rabelj, ženska mladina pa v Trst. 0 nevarnosti neizku- äenih deklot v veükem niestu, ni da go- vorimo, ker so dovolj znane. Zatö pa, da se opomore ženski mla- dini v moralnem oziru, so ustanovile človekoljubne, plemenite osebe v Trstu znano „Nikolajevo drustv o'', ali zavod, ki zelö plodonosno deluje. Namen mu je, posredovati dekle- toin za službe, sprejemati jih v svojih prostorih v slučaju pomanjkanja .«lužbe, v slučaju selitve, bolezni, jih podueevati v j?zikih in gospodinjskih opravilih, jih vai'ovati v moralnem 07/ru z opomini in dejanju ter nadzorovanjom in .sploh jim koristiti vsestransko. Kako vspe^no izvr^uje svojo nalogo zavod, priča pač najbolj dejstvo, da je samo v lanskem letu sprejel celih 007 deklet ter s tem gotovo izrf>dno veliko dobrega storil. Ker pa zavod sam nima kapitalov in je odvisno njega delovanje in odvisen sploh njegov obstoj, tem bolj se v6, že napredek njegov le od i z d a t n i h pod- por. ki so za zdaj razmeroma jako rnajhne, treba, da se mu le teh pridobi. Od osrednje vlade in drugih uprav- nih oblastnij prihajajo vedno pogosteje tožbe 0 propadanju morale zlasti med mladino in išce se sredstev, kako opo- moči rastočemu zlu ; evo jednega pripo- močka: — „N i k o 1 a j e v zavod" v Trstu nam nudi, in ta je pripravljen äe mnogo voc storiti v tem oziru — a jed- nega mu nedostaja — gmotnih sredstev. Zatö srnatra „Kat. pol. dr. v Bovcu' za svojo dolžnost, da se obrne s ponižno prošnjo na vis. tlež. zbor, naj bi blago- volil ozirati se na važnost in potrebo „Nik. z a v o d a" in mu določiti izdatno letno poilporo. V Bo vcu, 15. rožnika 1901. Zastopnika „Kat. pulit. društva v Bovcu" : Jos. A b r a m, Ant. Suler, tajnik. predsednik. Politični pregled. Cesar v Pragi. Drugi dan. 13. t. m. se je začel iz- vrževati pravi program cesarjevega poto- vanja v Prago. Dopoludne so bili vspre- jemi v IlradOinu, ki so trajali do opolu- dne. Ob 2. uri popoludne.se je pričel cesarjev obhod po mestu. Spremljali so cesarja če^ki namcslnik grol'Coudenhove, grof Paar, pl. Bolfras, dr. Koerber, Har- tel in Rezek. Cesar si je ogledal mej drugem elektricno centralo v Holežovicih, kjer se je podpisal v spominsko knjigo; kanalizacijski tunel in Strakovo akade- mijo, kjer se je tudi podpisal v spomin- sko knjigo. Povsodi je cesarja pozdravila ogromna množica naroda in cesar je >r- raznih prilikah odgovarjal najprej v čežkem. potem v nem^kem jeziku. Ob 6. zvečer je bil v spanski dvorani na Hradčinu obod, na kateri je bilo pova- bljonih veliko število najodlicnejäih oseb : kardinal Skrbensky, deželni maršal knez Lobkovic, župan dr. Srb, vsi trije cesarja spremljajoci ministri itd. Ob 8. zvečer je bila v čežkem „Narodnem gle- dališcu" slavnostna predstava, igrala se je Vrhlickega žaloigra „Jt dna noc na Karolovem kamnu" in se je pelo zadnje (Jejanje Dvofakove opere „Rusalka". — Cesar se je o predstavi pohvalno izrazil. Po predstavi je občinstvo prirejalo ce- sarju navdužene ovacije, hiše v ulicah, po katerih se je peljal cesar iz gleda- lišča, so bile sijajno razsvitljene. Dne 14. t. m. pa je bil višek slav- nosti, namreč blagoslovljenje novega Franc-Jožeibvega mosta, ki je stal nad poldrugi milijon goldinarjev. Na slavnostnern prostoru pred mo- stom se je zl !i nepopisna množica ljudstva. Pred krasnim cu-.^v:::: iot^- rom so pricakovali cesarja ministri, čeSki namestnik in drugi dostojanstveniki. Ko je dospel cesar, je zasvirala godba ce- sarsko himno in društvo „Hlahol"' jeza- pelo slavnostni koral. Na to je kardinal Skrbensky ob prisostovanju velikega šte- vila duhovščine izvršil blagoslovljenje novega mostu. Župan dr. Orb je nago- voril cesarja v čežkern jeziku in cesar je odgovoril čežki in nemški rekoč: „Rad sem sledil povabilu na blagoslov- ljenje. S to monumentalno zgradbo ni le ustreženo živi potrebi razvijajočega se prometa, marvec mesto Praga je zado- bilo v njej tudi novo lepoto. Ta most naj postane mejnik v srečnem razvoju Prage". Tem cesarjevim besedam so sledili viharni slava klici množice. — Po bla- goslovljenju mosta se je navdušeno po- zdravljen vrhil cesar v grad Hradčin, kjer je zopet delil avdij<'ncci. Popoludne jc ohi.sUal cesar vsa tri pražka predmestja Kraljeve Vinograde, Kalin in Žičkov, kjer je obiskal razne zavode. Cesar je povsodi govoril le v češkem jeziku. Krasno vreine je poveli- čevalo cesarjev slavnostni obhod. Drugi dan 15. t. m. pa se je vržila— dasi rnej hudim dežjem velika vojaška parada. — 16. I. in. pa je obiskal cesar mej zvone- njem zvonov in streljanjem topov grad svojih pradedov Karlstein pri Pragi, zve- čer pa so se zaključile slavnosti z regato na Vltavi in sijajno razsvetljavo rnesta. Drugo jutro ob 6. uri se je odpeljal cesar iz Prago. Dbžeinl zbor isterskf. Deželni zbor isterski je sklican na 20. dan tega mesca v Kopor. Italijani se silno jeze, da ni sklicala vlada deželnega zbora v Poreč. Včeraj so se sešli v Trstu, da protestirajo proti takemupostopanju vlade. Hrvatsko-slovenski poslanci so vrnili de- želnemu glavarju povabila k prvi seji, ne da bi jih odprli, ker so bila naslovljena v ital. jeziku. Izstop po8lanca vit. Berksa iz .,Slovanskega centruma". Kakor poročajo listi, je clan „Slo- vanskega centruma" stajerski poslanec Hugon vit. Berks izstopil iz istega kluba. Uzrok izstopu da je sledeci: „Slovanski centrum" je sklenil pri vprašanju o kvoti, s kalero irnata prispevati cislitvan- ska in ogerska dežela /a skupne stro*ke, glasovati proti vladi. Vkljub Lenin pa je posl. Berks v skupni seji vseh načelnikov rekel, da bo „Slov. centrum" glasoval z vlado za kvoto. Po tern obnašanju posl. Berksa osupneni klub je vsled tega volil v odsek za posredovan.je za skupno kvoto poslanca Povšeta in Barwinskega in ne vit. Berksa. Vsled tega je poslednji iz- stopil iz kluba. Bodoči sestanek vladarjev. Listi poročajo, da se meseca av- gusta in septembra vrši sestanek ruskega carja / nemškim cesarjem tor angležkim kraljem. Ruski car obis'če nemSkega ce- sarja v Gdanskem ter se udeleži nemških vojaSkih vaj. Z angležkim kraljem pa se sestane nemški cesar v Hamburgu. Te vesti potrebujejo še uradnih potrdil. Govori nemškega cesarja. Nemška vlada je izdala posebno po- stavno naredbo, vsled katere je nemškemu časopisju prepovedano, objavljati govore nemskega cesarja izvirno, marveč še lev onem besedilu, ki ga izda urad, v kate- rem se popravljajo cesarjevi govori. Ustanek v Novempazaru. Iz Belgrada ne poroča, da je v No- vempazaru buknila ustaja naperjena proti javni oblasti. Uporniki so nastopili so- vrazno tudi proti tarn živečim Srbom. Vojna v južni Afriki. Poročilo iz Bruselja javlja, da je lord Kitchener dopustil, da se burski poveljniki pogovarjajo s Kriigerjem glede sklepanja miru, docim je prej angležka vojna oblast v južni Afriki zabranila ob- eevanje s Kriigerjem v jeziku in na na- čin, ki je neznan angležkim brzojavnim uradnikom. Burski poveljniki so zaradi tega tudi takoj stopili v dogovor s Krii- gerjem in mu sporočili, da sti mej Buri dve stranki, eno za vojno, druga za mir pod ugodnimi pogoji od strani Angležev. Krüger nanierava v kratkem izdati ma- nifest, jedro katerega bode, da odklanja on vsako odgovornost za posledice, ako Angleži ne puste popolne neodvisnosti B urorn v obeh južnoafriških republikah. Domače in razne novice. Za „&olski doin*1 mesečni doneski: Gg. Fp. Blazon 1 K, Leop. Bolko 2 K, sodni tajnik Fon 4 K, nadzornik Finžgar 4 K, Ant. Jerkič 2 K, prof. Jos. Ivančič 10 K, trgovec Fp. Kaueic 2 K, notar J. Kaučič 2 K; Rud. Konjedic 2 K, trgovec Ant. Koren 2 K, kat. A. Kovačič 2 K, Krojaška zadruga 20 K, Jos. Ličan 10 K, prof. Gustav Novak 2 K, prof. Fr. Orešec 2 K, prof. Gvaiz 2 K, dp. Jos. Pavlica 2 K, dr. A. N. Papež 2 K, Iv. Pirjevec 2 K, M. Rutar 2 K, Fr. Sivec 2 K, prof. A. Santel 5 K, kat. A. Tabaj 2 K, not. kand. F. Terkuč 2 K, prof. Znidarčič 4 K, Iv. Mrcina 2 K, svečar J. Kopač 5 K skupaj 99 K. Lepa hvala! Stavka v Podgori. — V zadnji številki smo povedali, da je naš državni poslanec dr. Gregorčič vsled brzojavke, katero je dobil od „Katol. delavskega društva" iz Gorice v zadevi podgorske stavke, stavil interpelacijo na minister- skega predsednika kot voditelja minister- stva notranjih del. „Soči" pa ni po volji, da se je dr. Gregorčič potegnil za de- lavce. Zato pa piše v zadnji številki: ,.Tudi v to je moral utakniti Gregorčič svoj nos". Vprašamo — tepca, ki je pisal omenjene vrste v „Sočo": Kdo pa je poklican „utikati svoj nos"' v take za- deve, posebno pa, ako ga delavci za to naprosijo, ako ne poslanec pete kurije, torej takozvane delavske kurije? Ali je morda poklican vtikati svoj nos v take zadeve propali kandidat pete kurije? Na abotnosti, čež, da nirna vlada v takih zadevah nobene besede, se nam ne zdi vredno niti odgovarjati, ker je ta abot- nost tako debela, da jo lahko otiplje — vsakdo. Ako vlada nima v takih zade- vtih nobene besede, cernu pa je prišel okrajni glavar grof Attems v Podgoro in čemu so se vršila pogajanja med pooblaSčenci delavcev in med vod- stvom tovarne vsakokrat v p r i č o v 1 a d n e g a z a s t o p n i k a. — Ali je po „Sočinern" mnenju morda — dr. Turna tista „visoka instanca", ki ima pravico vtikati svoj nos v take zadeve? Tega mnenja je bil najbrže tudi dr. Tuma sam, kar je pokazal o priliki štrajka v Podgori jako nerodno s tern, da je hotel kar na vrat na nos sklicati shod delav- cev, ceravno hi bil moral — kot jurist —• vedeti, da je treba vsak shod vsaj 48 up poprej pismeno naznaniti pristojni politični oblasti. Seveda dr. Tuma si vedno domneva, da je on tista oblast, katerej se ni treba podrejati nobeni drugi oblasti, niti kakemu zakonu. Dvogovor dr. Treu in dr. Turne. — Ko je končal predzadnjo nedeljo v Samatorci znani ljudski shod („brez ljudstva"), odpeljala sta se dr. Treo in dr. Tuma po železnici proti Gorici. V kupeju II. razreda sta sedela in dolgo, dolgo molčala. Molk pretrga dr. Treo in reče ves razjarjen : Jaz sem men da že drugi, katerega si spravil na led! Prvi je bil prijatelj Triller! Tudi njega si zvabil na Goriško, mu obljubil že naprej de- želno poslanstvo, deželno odborniStvo itd., a potem ga puslil na cedilu !..... Ali je bila današnja blamaža potrebna? Kako se nama bodo krohotali „kavci" ! In naš ugled pri vladi? Kaj naj poroca vladni zastopnik o današnjem shodu? Tuma (hitro): Nič, saj ni bilo nič ! Dr. Treo : Kje je tvoja „narodno-napredna"? Ali se spominjas", kaj si mi lani pisal o „premoci" svoje stranke ? Kako ste v „Soči" že leta 1899. farbali, „da je zmaga vase stranke takorekoč že dognana, da je treba pristaše „goričanske klike" z lucjo iskati"'! Ali si videl ? Danes si bil ti Diogenes z „lanterno" ! Bahači! Pesek, pesek niece tvoja „Soča" ljudstvu v oči, da ga kmalu tudi v Soči zmanjka' Dr. Tuma: Če ga zmanjka v bistri Soči, ga nam prinese pa Samum iz Sahare, kakor tarn po zimi! Po teh besedah nastane zopet mol- čanje. Čez nekaj trenutkov spregovori Treo zopet in reče : Tako sem nekako napet! Tuma (hitro): 0 prijatelj, le spusti ga ! Jaz stavim, da te tišči tisti „deviški" go- vor, ki je bil namenjen trmastim Kra- ševcem. Le zaeniva, le začniva! Ti boš „žrajal", jaz born predstavljal hvaležni kraški publikum. In res! Treo začne svoj govor tako-lo: Slavni zbor! Častiti gospodje Kraževci! Jaz sem oženjen ; moja boljša polovica je Kraäevka, torej sern tudi iaz pol Kraževca! Pri teh besedah začne dr. Tuma ploskati ter na vse pretege vpiti: Živio dr. Treo, živio naš prihodnji deželni po- slanec ! Pa krik je sliša.l tudi kondukter, meneč, da se je kdo zmotil, stopi v kup6 in vpraša, kaj da je. Gospoda dohtarja se spogledata in obmolkneta. Tako je končal lingirani ljudski shod v kupeju. Železnica drdra dalje. Ko se vlak pomika od Nabrežine proti Devinu in zagleda dr. Tuma morje, vzklikne radostno: 0 sinja Adrija ! Ti si moj element ! Ako me vse „frata", ostaneš mi ti, prvi pogoj „prekmurske trgovine"! Dr. Treo: Henrik, ti imaš danes Galgenhumor ! Sicer pa, ce te res vse j.i'i-ata", si le sam kriv! Po sedanji poti go- tovo ne prideš daleč. Ti operiraš s te- rorizmom, z obljubami in 9 „kebri". — Zadnjih je vedno manj, kakor sam do- bro veš. Terorizem pa je nekako podo- ben klofutain. Tudi tu morata biti dva; jeden, ki terorizuje, in jeden, ki se da terorizovati. Vi ste pa vaš smodnik po- rabili že pri zadnjih volitvah. Z vašim „Cavia*.-jem" pa ste jo tako zavozili. — Dr. Tuma: Kaj imaš s „Caviar-jem"? Dr. Treo : No, ali ne poznaš umazanega čifutskega lista „Caviar", ki izhaja menda v Budapestu? Ali ni tvoje glasilo nekak goriški „Caviar"? Zato se pa nihče več ne zmeni za grožnje in napade vaäe „Soče". Smejejo se ji! In obljube? Kje so mostovi, ceste, vodnjaki itd., katere ste obljubili raznim občinam že pred letošnjimi državnozborskimi volitvami ? Tudi učiteljern ste obljubili zlate gradove in zastopstvo v deželnem zboru. Pisali ste celo, da se mandati morajo poveriti le aktivnim ljudskim učiteljem, in ne morda kakemu bogatemu. bivšemu uči- telju. Kaj poreče g. M. Zega? Kaj pore- čejo drugi veljaki. in teh je rnnogo, kate- rim ste tudi obljubili mandate za deželni zbor? Ali misliä, da se bodo dobričniki äla Peter Savle, Jakil in drugi vedno s tern zadovoljevali, da bodo smeli pred- stavljati kot odborniki tvojega „izvrše- valnega odbora" „ljudsko voljo" ? Dr. Tuma: Moj odgovor bo kratek: Če nam zmanjka „kebrov", pojdeino p.1 v Panovec „šace" kopat; kolornon mi preskrbi pobratim Gabršček. Glede te- rorizma imai5 nekaj prav; a jaz vendar upam, da se sem ter tje se kdo boji „Soče" ; jaz poznam dobro goriško ljud- stvo. Obljube! Da, z obljubami smo bili preradodarni! Glede teh bi sicer lahko posnemal pobratima Gabr^cek'i, ki je znanemu vikarju obljubil honorar 100 gld., a kasneje rekel, da mu ga ni dolžan dati. Toda jaz ne zavzemam glede ob- Ijub tega stališča, marvec le rečem: Ein Lump, der mehr giebt, als er hat. Doželnozborski mandati delajo tudi meni sive lasö, ker imamo veliko več jahačev kakor sedel. Kar morem v tej zadevi storiti, storim rad. Jaz born štu- diral naäo deželno ustavo in morda pre- menimo še pred dež. volitvami deželni red in sicer tako, da pride na slovensko stran namesto dosedanjih 10 vsaj 40 poslancev. Dr. Treo se nehote zakrohota, potem pa nadaljuje svoj govor in reče: Tvoja politična akeija sloni na popolnoma ne- zdravem temelju. Vpregel si v svoj poli- tičen voz dva slanova, katera bi se že po »vojem poklicu ne smela baviti v lastnem interesu s politiko. Naslanjaš se v prvi vrsti na krčmarje in trgovee. In vendar ves", da so krčmarji in trgovci od svojih odjemalcev isto tako odvisni, kakor sva midva odvisna od svojih kli- jentov. Pravi kremar in trgovec se ne ukvarja nikdar s strankarsko politiko, ker on potrebuje odjemalcev vseh političnih strank. Ako dela drugače, pozebe gotovo — prej ali slej. Izgledov imamo dovolj. Drugi steber tvoje stranke so uti- telji. Učitelji pa so že po svojem poklicu stan, katerega bi ne smel nihče v stran- karske politične svrhe zlorabiti. Ti sam si pred poldrugim letom v „Soči" pisal, „da brez skupnega delovanja vseh stanov, in v prvi vrsti duhovščine in u č i- teljstva, ni mogoče med goriškim ljudstvom doseči velikih uspehov. In zdaj draži.^ v svojem glasilu stan proti sta;iu; kliceš učiteljern: Vsi na krov! Proti komu? Proti duhovščini! Potem se še čudiš, da ti očitajo nedoslednost, nestalnost! Dr. Tuma (nevoljen): Kaj hočeš! Saj veš, da se nisern oklenil trgovcev in kre- marjev „iz predilekcije"! Trkal sem tudi pri drugih stanovih — — Ali ni šlo! Po teh besedah sta gospoda doh- tarja zopet dolgo molcala. Ko se je bližal lukamatija Tržiču, se dr. Tuma oddahne in reče: Hvala Bogu! zdaj mi je nekoliko odleglo. Kraška tla so res jako pekoča! Še zdaj me žge peta. Na vožnji iz Tržiča v Gorico sta se razgovarjala o ekspen- zarjih, volitvah. „črni temi" in drugih za- nimivih rečeh. Z goriškega kolodvora se je peljal dr. Treo naravnost na svoj dom, dr. Tuma pa se je šel hladit v Podgoro, kjer je občudoval pies na laski takt. Tu še le se mu je mračno čelo nekoliko zjasnilo, a spomiu na Samotorco ga ni hotel zapu- stiti. Zato se je kmalu vrnil v Gorico in še po poti je parkrat zamrrnral: 0 Samotorca! o Samotorca! Ti si imela mene za norca! — Hazpisana je mesto ravnatelja na tuk. c. kr. visji realki. Dosedanji ravnatelj Egidij Schreiber gre v pokoj. Tombola v St. Petru se bo vršila v nedeljo dne 7. julija t. I. Z ozirom na dobrodelne namene, opozarjamo slov. občinstvo na to priliko ter jo najtopleje priporočamo. — Rojaki, kupujte pridno srečke! Tat. Alojz Srebrnič iz Medane star 19 let je še precej umobolen, pri vsem tern pa vendar — pridno krade. Tako n. pr. so ga našli v sredo v neki hiäi na stolnem trgu pod posteljo in ga zaprli. Pri njem so nasli: ene molitvene bukvice, en notes, katerega je vzel nekemu An- tonu Braidotti iz Muše. Našli so pri njem tudi žeblje za podkovanje konj, katere je vkradel tudi v Musi; potem tri nosne rute vkradene v neki hiäi blizu mestne klavnice; eno „favcolo", katero je vkradel v domobranski vojašnici, potem eno äka- tuljo, v kateri so bile tri svetinje, vkradel jo je v neki hiši na stolnem trgu. Na oknu neke mesnice na stolnem trgu je videl krožnik sardel, katere je vzel, jih pojedel, a krožnik položil nazaj na okno. Po gostilnah pa, katerih je dokaj obiskal, izpil je vino, katero je stalo na eni ali drugi rnizi, se obrnil pa sol, ne da bi se niti zahvalil. Pomagal ma je pri tern „gšeftu" pa tudi njegov bratranec 211etni Jože Srebrnič. IJkradla sta namreč skupaj v ulici sv. Klare v gostilni pri novem mostu par čevljev Antonu Marinčiču, katere je obul Jože Srebrnič. V neki hiši sta ukradla par uhanov s šatuljo vred. Jože Srebrnic, ki ni neumen, je obdržal uhane, šatuljo pa je dal Lojzetu Srebr- niču, ki se je tudi zadovoljil. Ukradla sta tudi posestniku Janezu Lutmanu pri Barki 9. t. m. en zavoj pe- rila in druge obleke, a ko ju je Lutman zasledil, sta ubrala pot pod noge. So(''a odneshi. V soboto je vsled velikih povodnji na Bovškem Soča tako narasla, da je odnesla pri Barki lain, kjer se gradi novi most, provizoričen lesen most, po katerern so vozili razen mate- rijal za zidanje. Odtrgala je tudi vrv pri brodu in jo odnesla. Odnesla je tudi več druzega ma- terijala pripravljenega za most, tako da cenijo škodo, ki jo je provzročila, na več tisoč kron. Povodenj na Bovskem. — 0 tern smo dobili naslednje poročilo: Povodnji pri nas velike. Rabelj skoraj pod vodo. Cesta pod klužami razdrta. Pošta danes prišla samo do Loga iz Trebiža, od Bovca pa samo do Srpeuioe. Truovski klanci nevozni. Hudournik pri Žvikarju narastel čez cesto v celo jezero. Most v Čez-Sočo komaj požira vodo — tja ne- mogoöe. Dež gre zvečer (v soboto) äe vedno, vendar pa ne tako nalivno. — Iz Kobarida nam je došlo sledeče brzo- javno poročilo: Nalivi na cesti v Kot narasli, škode 20.000 K, veliki most podrt. Veliko škode je provzročil naliv tudi v okoliei Tolmina in v Furlaniji. Ukradcn je bil v četrtek neki go- spej nov dežnik iz črne svile, držalo je koščeno, rujave barve; pod držalom sta dva zlata obročka in dve mali verižici. Kdor bi bil ta dežnik kupil, ali bi ga sploh videl, naznani naj to našemu uredništvu in kar bi zanj dal, se mu povrne. Slovenski arhitekt na Kitajskem. —¦ Dosedanji asistent prof. Gruberja na tehnični visoki šoli na Dunaju g. Ivan Jager, je dobil poverjenje za vodstvo arhitektoničnih del pri zidanju projekti- ranega avstro-ogerskega poslaniškega po- slopja v Pekinu. G. Jager se je 3. junija t. 1. ukreal v Trstu ter pride 25. julija v Pekin, kjer ostane okolu dve Jeti. Preselitev trgovine. — Tvrdka J. Drul'ovka v Gorici, tovarni^ka zaloga usnja, podplatov in tovarna nadplatov se je preselila s Travnika žt. b v lastno hišo v Gosposki ulici štev. 3 (nasproti „Monte di Pietä"), na kar s tern opozar- jamo naše občinstvo. Tržaška vuda. — Minuli teden je v Trstu naenkrat zmanjkalo vode. Najprej so odrekle cevi v viših legah mesta, zlasti pa pri sv. Jakobu, potem pa še v nižavi. Ljudstvo je bilo v veliki stiski in na vod- njakih so se vržili burni prizori med ve- likim številom na vodo čakajočih žensk. Vsled tega pomanjkanja vode se je odr redilo, da io pripeljali vodo na parnikih iz Pulja, katero vodo so pa morali pre- bivalci drago plačevati. Uzrok temu, da je voda izostala, je baje ta, ker so kopali pri sesalnici pod Nabrežino nov basin; ker pa je nastala možnost, da bi uteg- nila udreti med pitno vodo morska voda, so morali vodovod zapreti, tako vsaj po- roca tržaški „Piccolo". Resnica pa je in ostane, da je Trst brez potrebne pitne vode in da je temu krivo tnestno gospo- darstvo, ki je izdalo pač že stotisoče za priprave novemu vodovodu, a vodovoda ni äe oskrbelo. „Narodnugospodarski Vestniktk ima v svoji 3. Številki sledečo vsebino: 1. Malemu obrtniku v pomoč, 2. Trgovina, 3. Kranjske deželne finance, 4. Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev, 5. Družtvene stvari, 6. Raznoterosti, 7. Listek, 8. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskern, 9. Tržno poročilo in tržne cene, 10. Oglasi. Nesreča pri gradnji cerkve. — V Kapolnasu na Ogerskem se je pripetila 8. junija pri gradnji cerkve grozna ne- sreča. Delavci so ravno pritrdili križ vrh cerkvenega stolpa in podjetnik Bodo z dverna tesarjema in dverna kamnosekorna je stopil na oder ob zvonikovih linah, da po ondotni navadi napije v pričo pred cerkvijo zbrane množice. Komaj pa je podjetnik Bodo izgovoril prvo napitnico, prelomi se tram pri odru in vseh petero mož pade z odrorn vred 24 m globoko na tla. Podjetnik in kamnosek Hanga sta obležala na nestu mrtva, ostali trije se 5e bore s smrtjo. Padajoči deli odra so ranili več oseb, jeden delavcev pa je s toliko silo priletel na cerkvenikovega sina, da ga je skoro do mrtvega pobil. Velik požar v Petrogradu. — V novem admiralskem pristaniäöu je bil dne 15. t. in. strašen požar. Vojna ladija ;;Vitja>4 je popolnoma zgorela, vee drugih je rnočno poškodovanih. Škoda znaša 12 milijonov rubljev. Književnost* „Novi akordi. — Zbornik za vo- kalno in instrumentalno zglp.sbo. Pod tern naslovom prične izhajati nov slovenski glasbeni list, katerega bode izdajal knji- garnar L. Schwentner v Ljubljani, urejeval pa ga bode dr. Gojmir Krek. Skladateljem bo dana s tem listom prilika, priobčevati svoje proizvode, na drugi strani pa se občinstvu ornogoči, nabavljati si različne skladbeceneje, kakor je to pri izdanju posameznih skladeb možno. Glasbenega lista, ki hi neodvisno od različnih umetniških in političnlh struj zasledoval omejeni smoter, Slovenci sedaj nimamo. Vendar je perijodično izdajanje skladeb za razvoj slovenske glasbene u- metnosti naravnost pogoj. Skladateljem kot samozaložnikom. kakor tudi založnikom-trgovcem ni mo- goče izdajati rnuzikalij tako ceno kakor bi si občinstvo želelo in kakor z ozironi na nizke cene, posebno nemških edicij, naravnost zahteva, ker stroški elegantne, vsled tega drage opreme izdaj kompozicij, niso v nikakem razmerju s pičlim žte- vilom odjemalcev, na katere sme založnik ^ačunati. To velja zlasti glede dobrih skladob, ki pa muzikalno manj izobraženi veeini občinstva ne ugajajo. „Novi akordi" bodo prinašali naj- razlißnejäe skladbe, ki pomenijo res na- predek v slovenski glasbeni literaturi, zato je žcleli, da bi se pod praporoin „Novi akordi" naSli vsi naši komponisti. „Novi akordi" bodo prinašali tudi kompozicije bolj iahkega žanra, mtrodne pesmi v raznih priredbah, salonske ko~ made za klavir, možke in meäane zbore, tudi za nianjSa pcvska društva in čilal- nične zbore, končno bodo „Novi akordi" priobcevali tudi valčkc, police, koracnice in druge skladbe za pies. ,.Novi akordi" bodo dalje pi'inasali tudi skladbe za klavir. za orglje, organistom bodo dajali gnidivo za pred-in poigre, ki bodo fonnalno in . lede muzikalne vsebine kolikor mogoče dovršene. Isto velja glede harmönija. „Novi akordi" pa i drugih instrurnentov ne bodo pozabili, posebno ne gosli. ,.Novi akordi" bodo torej prin išali kompozicije za možke in rnešane zbore (a capella in spreml.jevan- jem), sarno dvo- in trospeve s spremlje- vanjem itd. Že sedaj so se oglasili promnogi sklaontoJji kot sotrudniki „Novib akordov,, in sicer večinoma vsi slovenski, nekateri slavni češki in hrvatski skladatelji. lzbrani vsebini je preskrbelo založ- ništvo dostojno zunajno obliko, v moder- nem slogu izveden ovojni list, fin papir in eleganten razločen tisk, poverivši vse to slavoznani tiskarni za rnuzikalije in umetnine Jos. Eberle in dr. na Dunaju. Naročnina „Novih akordov" je ne- navadno nizka, in sicer znaiša narocnina za celo leto — t. j. za 6, vsak drugi mesec izhajajočih zvezkov 8 kron, za pol leta, t. j. za 3 zvezke, 4 krone 50 vin. Posa- rnezni zvezki se bodo prodajali po 2 kroni. Za svoto 8 kron dobi naročnik zbirko izvirnih, še nikjer objavljenih kornpozicij najrazličnejše vrste v obsegu najmanj 100 tiskanih stranij velike 4° oblike, torej toliko muzikaličnega gradiva, kolikor ga pri običajnib cenah za 30 kron ni do- biti. Za to pa apelujemo na ljubezen na- žcga občinstva do umetnosli in ga poziv- ljamo na mnogoštevilno naročevjinje! Nobena muzikalna rodbina, nobona č-ital- nica. nobeno bralno all pevsko društvo, nobena sola in sploh noben muzikalno naobražen Slovenec naj ne manjka rnoj laroeniki „Novib akordov"! Loterijske številke. 16. jimija. Line......65 6 36 39 40 Trst...... 9 83 75 48 18 wjp ¦ ¦¦ -¦- 'Ät^ ' 'si « 5 oktavami v dobrem stanu se odda za 200 kron. Kje, pove ured- ništvo. Naznanilo! P. Ti. občinstvu se naznanja, da sta prevzela trgovino z vinom pok Iv. Dekleva v Via Municipio št, 1 in 5 in Passaggio Edling št. 4 gosp. Al. Fogar kot lastnik in njegov namestnik gosp. Ant. C i g o j, ter se priporočata za obilna naročila iz mesta in dežele, zagotavljajö točno postrežbo. — V zalogi se dobi iz- vrstna črna istrska in furl an ska ter bela briska in vipavska vina po naj- nižji ceni. Al. Fogar. „JVarodna Jiskarrxa" v Qoriei ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Pmslo po Homerju pripoveduje ANDRdJ KRAGELJ. S lolmacem važnejših osebnih imci] ter obsega 273 stranij. CENA:" 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva se v „Narodjii Tisk;irni" v (joiici; pri kiijigodžcih P;illiciui v üorici na Travniku, pri Schwcntnerju v Ljubljani in Florijiinu v Kranji. TiskoviE;3 za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom irna v zalogi „Nurodiui tisk am a.6" Zavod za slihnje oa steklu Edvard Stuhl, CJi'jidec, Ungergrtsse Hi. 3. i'/delujc slikana okna za eerkve in hiše v raznih slogih. -^^ Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, s tern firmo za sli- kana okna g. Edv. Stuhl iz Gradca v vsakem oziru pripo- ročiti. V tukajšnji novi cei-kvi je ime- novani gosp. Stuhl uriskrhol vsa l>ar- vanaokna v splošno zadovoljnost in zelo po primorni ceni. KnraeU^ki uracl v bt. Audrežu pri Gorki due 19. doceiabra 19U0. Jos. Kosovel, kuraL. Videlo in potrdilo ! Občinsko /.upaiiMtvo Št. Andrei, due 19. deceiubra 19U0. Andr. Lutman, ^mi^^m^Kmm^immmm župan. Tiikih priznavanj imam prečantiti duhov- fičini na impolago ie dokaj. Uljudno se pripoiočam Ed. Stuhl. I Anton Fon, | klobučar n gostlničar, | Semeniška ulica St. 6, ! ima bogato zalogo raznovrstnih ! klobukov > ter toči v svoji krčmi ! pristna do mac a vina I in postreže tudi z jako ukusnimi | jedili. i Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega domau. Peter Drašček, | trgovec jedilnogablaga v Gorici, i Stolna ulica St. 2. Priporooa se p. n. olxv-in~ stvii v droi'ici in z (ložele. Prodaja kavino primo-so, sladkor, milo, slanino. riž. niaslo surovo in kuhano. ! olje, moko iz Majdico-vih mlinov in vse j<\stvin<\ ZnJoga žvoplenk sv. CAiüIa in J\tetoda. i Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja slroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občiiistvu- li!i slni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 5b vinarjev po pošti 5 vin. več. Josip Valentincič, | pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. | priporoča vedrio sve^i kruh navadni in najfmejii, vsakovrstno peeivo za godove in druge raune ..pogrnjeue", prav okusne kolace za hirrno hi po- roke, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje tocno in natancno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. | Izvolč naj ga torej počastiti z I mnogobrojniini naročili cenj. gg. j rojaki v mestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (;0KU!A Via Giardino 8 priporoca pristna bela in črna vina iz vipavskih, fu^lanakih. nrisKin, aai- matinskih in isterskih v i - nugradov. boslavlja na doni in razpožilja po žel«/. uici na vse kraji: avstro-egcrsk« monarhije Y sodih od 5(5 litrov napn?j. Na zahtevo požilja tudi iizürec. Cene zmerne. Postrežba po&tena. i Podpisana pripi.iOOttl?. ?Iavnemn ob- cinslvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi razhovrstne pi- jače n. pr.: franco.ski Cognac, pristni kranjski brinjevec, dornaci tropinovec, (ini rum, razlicna vina, goružice (Sens'.) Giril-Metodovo kavo in. Ciril-Metodovo inilo ter drugo v l(j stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. I Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kiitin, trgoven v Seineniski ulici h. štv. 1. i v laslni liisi, kjor jo „Trg. obrt. zadr." Üdiikovana kleparska delavnica J Artur Makutz ' v Gorici Ozka ulica St. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoca iz lastne zalogo izvrstne in trpezrie äkropilnlce proti peronospori, (prenovljene po Verrnorelovi sestavi). Baker jo trd in svetel. Zalislke (valvole) se more lahko premeniti. — Škropilnica je sestavljena pripiosto in tako, da skropi lahko na tri načine po volji žkropilca. 2Hp- Cena jc xelo nizka. ~$&j Sprejemlje v popravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke. __ m—mi..... n !¦ i Priporoca tudi stroje zažveplanje sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanje yina pred plesnobo in cikanje m pri točenju iz soda (kan), me- hove za žveplanje g-rozdja raznih sistemov, cevi iz guine za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt padajoča dela, po3tavlja atra- lovode itd. itd Tvrdka I. Drufovka, Gorica tovarniška zaloga usiija, podplatov in tovnriia nadplatov naznanja da seje 15. t. in. preftelilagTraviiika st. 5 v la^tuo hišo v Gosposko ulico hiš. štev. 3. (nasproti ,,Monte di Pieta".)