Str.
,S L O V E N K A*
Št. 18
Naše devojke.
Ženska naobrazba in zakon.
V krasnem članku, katerega je napisal v „Figaro*
znani socijolog Hugo Le Rous, trdi pisatelj, da je zako-
nov čedalje manj baš radi ženske naobrazbe ; ker višja
ženska naobrazba sedanjega časa vpliva na dekleta, da
postajajo vedno izbirčneja v iskanji moža, ona so mnogo
bolj izbirčna, nego so bile naše babice in naše matere.
Ako vzamemo za izgled gledališče, kakor pravo zr-
calo vsake dobe, pravi Le Roux, da se je dekle, ka-
koršno je slikal Scribe ali Moliere ter drugi njihovi vrst-
niki zaljubljalo na prvi hip, na en pogled, na en smeh-
ljaj, saj je ona gledala mnogo bolj na moževe fizične
prednosti nego na moralne njegove lastnosti in te zveze,
v katerih je žena smatrala svojega izvoljenca za bitje
višje od nje, bile so skoro vedno srečne zveze.
Resna in popolna naobrazba, katere so sedaj de-
vojke deležne, daje jim prilike, da lahko same zase skrbe,
ne zadovoljujejo se tedaj s prvim, ki jim prihaja na pot;
ne hodijo strastno in hrepeneče na možki lov. Nekedaj
je mož bil dober, da je le dajal kruha in strehe, če je
bilo ženino srce zanj tudi popolnoma tuje.
Nekdanje ma:tere napravljale so iz svojih hčera le
pridne gospodinje, dobre matere ali pa so-jim dovolje-
vale le toliko izobrazba, one izobrazbe lahke in površne.
vsled katere so se lehkotno gibale v družbi. Sedaj pa
mora že mlado dekletce, ki hodi še v ljudsko šolo, po-
slušati svojo mater, ki ji ponavlja: »Uči se pridno, ako
hočeš nekedaj zadostovati sama sebi. „Mozila se bodem
kakor si se ti in ne skrbi li oče za vse ?" Ali mati ji
ugovarja, da zakoni pešajo in ko ona doraste, morda jih
celo ne bode več.
Tako raste dekletce ter se uči se stalno mislijo, da
si mora vstvariti samostojnost, da si mora pridobiti di-
plomo, s katero se ji odpro razna pota do raznih služb.
In ona ista deklica, katere se mož tako boji, boječ da
mu v zakonu vzame svobodo, ona ista deklica kaže se
mu sedaj še strašnejša. V trgovinah, v zavarovalnih druž-
bah, v poštnih in telegrafskih uradih mu je nevarna kon-
kurentinja in prav v ničem ni nižja od njega ni v de-
lavnosti ni v zmožnosti.
In ker je bila žena do sedaj vajena živeti od tega,
kar si je zaslužila z iglo, zadovoljuje se tudi v službah
z bolj skromno plačo. In evo, ta boj za obstanek že
tako hud v sedanjem stoletji, poostruje se za moža še
bolj vsled tega tekmovanja. Ne samo, da se oddajajo
ženskim ona mesta, do katerih je imel nekdaj pravico
on sam, mora še čestokrat poslušati svojega načelnika,
ki mu odgovarja srdito, ako ga prosi povišanja plače :
,Kaj zahtevale? Kakova ženska mi naredi isto delo za
četrtino onega plačila, kakoršno zahtevate vi*.
Tu pa se mora mož biti na svoje prsi ter reči:
„Mea culpa". Sedanji, deloma opravičeni egoizem moder-
nega življenja, ki teži za rafiniranimi ugodnostmi, plaši
moža pred zakonom in rodbino.
Vsa ona dekleta, ki prežive vse dolge dneve zaprte
v uradih in gledajo, kako gineva njihova lepa mladost
med številkami in knjigami, obsojene na delo čestokrat
tako suhoparno in enolično, rade bi živele in izpolnje-
vale one dolžnosti, h katerim je zove že njihova narav.
Iri ženska naobrazba, ki je za moža nevarno orožje v
neomoženi ženski, skrha se sama od sebe, ako postane
last soproge ; soproga bode rabila svojo naobrazbo le v
prid svojega tovariša, bode mu modra svetovalka, ple-
menita navdihalka. Testna in pametna odgojiteljica svojih
otrok. Priobčila Marica.