Fofttnlna paviallrana. Leto 1., štev. 57 V LJubljani, sreda dne 27. oktobra 1920. Posamezna štev. f K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......15 a ca zased, ozemlje ■ 300 , *a inozemstvo . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 a mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . J » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/L Telefon št 72. (Jpravništvo: Sodna ulica št. & * Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Volilna program SLS. Ljubljana, 26. oktobra. Janova glava — to bi imel biti grb SLS. Vsa njena politika v poslednjih mesecih ima dvojno lice. Ta neznačajnost odmeva tudi iz klerikalnega volilnega oklica. Ta oklic enostavno trdi, da so v Jugoslaviji cd prevrata na vkdi demokrati. Torej so odgovorni za vse stiske in težave današnja debe. Zares, pogum ima SLS. Ona je sfr«~n-ka, ki je od leta 191 S. podržavla na vladi najbolj zakrknjenega Vele-srba Stojana Prctiča. V 23 mesecih Jugoslavije je na krmilu IS mes"cev Stojan Protič, odnosno Vesnič. Vseh 18 mesecev je bil v l:a'inetu predsednik SLS Korošec. V Ljubljani je klerikalec predsednik deželne vlade skoraj ves čas — 20 mesecev od 23! ln ver.dar SLS v resnem p:zivu trdi, da so cd Ha 1918. na vladi demokrati ! Ali je tako stranko resno vzeti? Ali ni že to zatajevanje dovaz, da se SLS sramuje delovanja Kcrcš-ca in Brejca? Tako ie zadnji čas z vso klerikalno politiko. Korošec zviša železniški? pristojbine, draginja zraste, SLS pa psi:je demokrate zaradi drrgi je. Dr. Brejc sehi in klerik-lm stranki izključno pridrži delo na IOro"kem, vse druge stranke vrž= s silo iz dežele ven. Sokola v VeHkovcu re dovoli ustanoviti. prc'ivi se prihodu £$itatoriev SKS v plebiscitno ozemlje, izjavlja, da bo koroška dulrvšči-na onustila vsako delo, ako rridcjo ljudstvo pridobivat demokrati in samostojni — zdaj je poraz tu in krivi & Srbi in država. Govornik n - mariborskem orlovskem ta~oru V:1izar Jankcvič vsled soglasnega sklepa ministrskega sveta, v katerem se lta Korošec in"Roškar, izvede izmenjavo kron v razmerju 1 proti 4, tačas ko so demofedi v opoziciji, SLS p-? v volilnem oklicu mirnim ok~tn trdi, da se ie tej izmenjavi pro'i vila! Predsednik SLS glasuje za proračun in ga podoidpi- banko^ in na brzovlak iz Genuc že v ralo, je -?»rcšlo v opozicijo in zahteva drugič. njegov odstop ter proglasitev vojaške Milan, 25. oktobra. Glede na no-dJetaturn. Ravnoiako jc gotovo, da vice o vojaški zaroti v Italiji piše ie poslednja borba kovinarjev z de- ..Epoca", da ni res, da se pripravlja lodajalei prinesla delavstvu veliko puč v spomin bitke pri Vittario Ve-zmago in ga zelo konsolidirala. In- neto, marveč mor a vajo počakati dustrijalei stoje pred alternativo, da na ugajanja r. Jugoslavijo in aran-izvedejo skupaj, z drugimi nacijona- žira t i narodno nejevoljo zaradi listi in vojaškimi kr. gi puč, podo puščanja Itdijo. D'Annunzio bi za-ben Kappovemu. ali pa da se od po- hkIc! Split, general Caviglia Lom- vedo politični oblasti. Imenujejo se že celo imena novih diktatorjev, namreč d' Annnnzio, general Giardino, ne le realnemu direktnemu obdace-iju, ampak bo dohodninskemu davku zrno, od kojega se pokrivajo državna in javna bremena. SLS se bo lepo zahvalil naš kmet in naš hišni lastnik. Gosar očividno misli, da je zemljiška renta dohodek brez dela in upravičenosti! Kmet in hišni posestnik naj nosita glavno davčno breme v Jugoslaviji! Hvaležni smo. da je SLS to priznanje oddala pred volitvami. čas je še, da od nje odstopi poslednji volilec, da pade ta stranka v zasluženi prepad. bardi jo in Beneško in drug general bi dno 3. novembra v Uimu prevzel poveljstvo nad ondotrdmi četami. D' Annunzio bi z letalom dospel v Rim. K temu se javlja: Giollitti je ukazal zoper D' Annunzija uporabiti obrambne topove. Bern, 25. oktobra. ..Neue Ziircher Zeitung'" poroča iz Milana: Kakor pišejo meščanski listi. novicam o vojaškem pueu nc pripisuje noben pomen. Očitno gre za poizkus nacionalistov, da bi pred pogajanji z Jugoslavijo pritisnili na vlado.__ BufiimprŠta, 26. cktohra. (Izv.) Pri Lupanih v Transylvaniji sta trčila dva osebna vlaka. Iz ruševin so doslej izvlekli 52 mrtvecev in nad 200 težko ranjenih. Italijanske nacionalisti sahtevaio Jesenice. Rim, 26 oktobra. (Izv.) Rimski nacionalistični politični krogi trdijo, da jc Jugoslavija morala zapustiti Koroško le vsled energičnega pritiska Italije na rnedzavezniško veleposlaniška konferenca.. V tej zvezi spravljajo v ospredje vprašanje Jesenic. I ta lija se trudi, da napravi pakt z Avstrijo z ozi-om na iclezniihi promet po bohinjski progi, ki ga kole imeti garantiranega. Nacijor.alisti zahtevajo jeseniško ozemlje po izidu koroškega plebiscita ne sme več ostati v jugoslovanskih rokah. (K temu je pripomniti, da bi značilo postavljanje jeseniškega vprašanja na jadranski konferenci s strani Italije prekinjenje nadaljnjih razgovorov. Po naših informacijah so v tem oziru instrukcije našiii delegatov povsem jasne in odločne. Op. ured.) Kira, 26. oklebra. Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o pogajanjih z Jugoslavijo. Minister Sforza je op-iimisličen, češ, da bo Jugoslavija popustljiva. Listi poročajo, da jc beo-gradska vlada odklenila razpravo o Črni geri in cdbiia zahtevo tiranske vlade, da bi pogajanjem prisostvovali tudi albanski delegati. Politični kro gi ne verujejo, da bi se konferenca vršila začetkom novembra. Eni jo odlagajo na sredo novembra, dragi menijo da se bo mogel sestanek vršiti šeh v decembru. Optimistične vesti vladnega časopisja so namenjene v prvi vrsti pomirjeniu javnosti, ki vidi v zavlačevanju konference veliko slabost Giolittijcve vlade. agitacifa na Priboru. Zagreb, 26. oktobra. (Izvirno). Današnja „Rijec;< javlja, da agitira neki dr. Crnič, koncipijent krapinske-ga odvetnika dr. Kisa, znanega fran-kovca, po oioku Krku, torej na zasedenem ozemlju, proti naši državi in proti Srbom in pravi domačinom, da je itak vseeno, ali csianejo pod Italijo ali ne, češ, to je prej šc bolje zanje. Ta človek prihaja tudi v hrvatsko Primorje agitirati za Zajednico in klerikalce, ne da bi ga bila doslej zadela reka pravice. KantfitfaSi Hrv. safectošce v Zagre&u. Zagreb, 26. oktobra. (Izv.) Hrvatska zajednica je za mesto Zagreb postavila sledeče kandidate: Gjurc Šurmin, profesor vseučilišča; Svetozar Rittig, župnik; Nikola Hojfer, advokat (znani bivši Temaševičcvec) bančni uradnik in bivši odvetnik dr. Ivau Krajci in Percslav Paskievič-Čiiarc, tajnik trgovske zbornico, rman frankovec. >red spofgsumsn? ns Berlin. 26. oktobra. (Izv.) Po brzojavnem poročilu Vonvartsa, so ss da nes dopoldne nadaljevala pogajanja med angleškimi rudarji in podjetniki ter vlado. Prišlo je do sporazuma v naslednjih treh glavnih točkah: 1. delavci dobe zahtevana mezdna izboljšanja; 2. s5 zato oni zavežejo na po višanje produkcije, in 3. se vlada zaveže, skrbeti za tehnična izbo';jl~.nja v rudnikih. afera v Beo- Beograd, 26. oktobra. (uvi«T.u). Vestno sodišče se peča z afero ruskih beguncev, ki so pri zamenjavanju rabljev oškodovali državni erar. V sfere so zapleteni tudi ruski generalni konzul Emeljatiov, ki je p-begnil v Besarabijo, bivši ruski nnučni minister Lebedjev in dragoman ruskega poslaništva Peter Ivancvič, ki sta pod ključem. Erar je oškodovan za tjoI milijona dinarjev. Smrt grlfsesa kršila. Atene, 26. okt. (Izv.) Kralj je sinoči ob S. umrl. Sklicana je stara skupščina, da izvoli regenta. Kot najrevnejši kandidat se imenuje admiral Konduriotis, Venizelosov zaupnik. Volitve so odložene. Fraga, 26. oktoira. (Izv.) Češka univerza ima v zimskem semestru [8159 slušateljev in slušateljic. Jugosloveni! Osvobodimo Koroško! Bati se je, da dobi ogabna falzifikaciia plebiscita nc Koroškem sankcijo veievtasti! Plebiscit je falzifikat ter nasprotuji naredbam plebiscitne komisije v Celovcu, besedilu in duha mirovne pogodbe. Plebiscit je falzifikat, ker so cgenti Nemške Avstrije z uiihotap-tjanjem neupravičenih nemških volileev, z najobsežnejšim kupovanjem glasov, z grožnjami, z varanjem ljudstva, z raznimi nasilnostmi, z goljufijami na dan plebiscita^ potvorili nravi izraz ljudske volje. Zaradi take nemorale bi bili zastopniki velevlasti izključili vsako drugo državo, zlasti pa kako slovansko, iz zveze narodov. Toda ne samo, da niti v tem slučaju nočejo ščititi politične morale in prestiža svoje zaveznice, hočejo sedaj, zapeljani od svojih zastopnikov v plebiscit li komisiji v Celovcu, to strašno krivico še sankcijonirati v korist največjemu sovjvžniku entenie in začetniku svetovne vojne, nemškemu narodu. Apliramo zato v prvi vrsti na čut pravičnosti in svobode, ki diei amerišhi, angleški in francoski narod, v trdni nadi, da ti narodi take krivice ne bodo nikdar odobrili! Vendar pa ne moremo čakati, da bi šele zgodovina popravila krivico in strmoglavila diplomatske zaščitnike tega svetovnega škandala. Mi hočemo takoj in z vso silo svojega naroda in državnega prava storiti vse, da osvobodimo zopet zibelko slovenskega naroda in zeščitir.io severne narodne ■veje Jugoslavije! Strnimo torej vse svoje rnoci v eno nepremagljivo in vedno delavno narodno falango! V to svrho naj sc osnujejo v v-/'nem. kraju Jugoslavije takoj koroški odbori z edinim programom: ..Vsi in vse za odrešenje Koroške!" Dne 29. ali 31. oktobra ali /. no v ein.br a naj se vršijo po vsej državi tnanijesiacijski shodi. Na teh shodih, naj se pozove vlada v Beogradu: /. da nikakor ne prizna plebiscita; 2. da zahteva z vso energijo reviziio celega plebiscitnega vprašanja; 3. da naj se /jrekinejo zaradi dokazanih goljufij od sirarn nemške koroške in centralne avstrijske oblasti r.*? politične in gospodarske zveze z Nemško Avstrijo ter od-nravi vsa dobava živeža, dokler Nemška Avstrija ne pristane na revizijo plebiscitnega vprašanja iu doklet ne da zadostne garancije za popoltu, ravnooravnoit celotnega slovenskega naroda v vseh krajih na Koroškem; 4. na/ odstrani iz naše države vs< protidržavne elemente in tu je podanike v svrho, da se zasigura kruh ir, dom našim beguncem iz odvzetega ozemlja. Vst" jugoslovenske politične stranke se pozivajo, da sprejmejo načela. izražena v tem proglasu, v svo) program. Podrobne informacije in potrebnih podatkov daje jugosloven-ska Matica v Mariboru. Maribor, dne 24. oktobra 1920. -Za odbor: dr. Fran Rosina: zastop niki SLS: dr. Fran Jankovic, poslanec ia minister n r.; Ivan Roškar_ nosi. in minister n. r.; dr. Josip Ho-hnjec, pos!.; dr. Anton Jerovšek, dr. Josip Fon, posl.; dr. Jos. Leskovar, zastopniki JDS: prof. V oglar, nosi G j uro Džamonja. posl. Ivan Keižar, posl. dr. Karel Koder man. dr. Fran Lipold: zastopniki NSS: dr. Otokai Rybar in farh; za Jugoslovensko Matico- prof. Jcsip Ribarič, dr. Ferde MUller. dr. Leopold Lenard; kot za stepniki Koroške: dr. Ravnik, župniS Gabron in župnik Ar noš. Rasna gsorošila. Dansf, 26. oktobra (Izv.) Krščan-kosocijalna stranka je danes nomini-rala kot kandidata za predsedništvo avstrijske republike štajerskega deželnega predsednika drja Rirdelena. London, 26. oktobra. (Izvirno). Iz Indije javljajo o velikih nemirih in stavkah združenih s krvavimi boji. Zagreb. 26. cktobra. (Izvirno). Cene kruhu v Zagrebu so se zopet povišale in sicer stane odslej kilogram kruha iz nularice 17 K, kilogram kruha iz moke št 2 pa i 5 IC Liter mleka je odslej maksimiran; š K. Beograd, 26. cktobra. (IzviniO). Zdravstveno stanje vojvode Mišica se je poslabšalo. Zbolel je še na vnet, ju pljuč. Malo upanja je, da okreva. Jadranska konference. Kakor poroča „Giomalc d' Italia bi bil program italijanske vlade za pogajanja z Jugoslavijo nastopni: Meja bi bila od Julijskih alp ter bi objela Volosko tako. da bi bila zagotovljena teritorialna zveza z Reko. Reka M bila svobodna država, suverena. popolnoma neodvisna od z.—e narodov razpolagajoča popolnoma z luko, pristaniščem in železnico. Zadar s pristoinim zaledjem naj bi postal svobodno mesto, ki bi naj ga diplomatsko zastopala Italija. Kvarnerski otoki in Korčula naj bi se razdelili. Šibenik in Kotor ter obmejni otoki naj bi se demilitariziran. Italijanskim manjšinam v Jugoslaviji bi se morala dati politična, verska in prosvetna svoboda. Akoravno ugotavlja, da je ta program boljši kakor Nittijev, se „Gi-ornale d' Italia" vendar ne zadovoljuje z njim. češ, da se žrtvuje Dalmacija. Po brezžičnih vesteh iz Aten so glavne poteze sporazuma med Italijo in Jugoslavijo že ugotovljene. Jugoslavija bi dobila za teritorialne odstopita kot kompenzacijo gospodarske prednosti ter bi se med obema državama vzpostavil pravi trgovski sporazum. Pod naslovom „Reško vprašanje" prinaša „Morning Post" članek, v katerem pravi, da se je v Italiji pogosto trdilo, kako so zavezniki, pred vsem Rusija, vsiliti 5. člen londonske pogodbe iz leta 1915., po katerem naj bi se Reka odstopila Hrvatski. Medtem pa je dobro znano, da ni Son-nino v času pogajanj nikdi. zahteval Reke. Gornia italijanska trditev je de-finitivno ovržena z objavljenjem brzojavke barona Sonnina od 21. marca 1915, poslane italijanskima poslanikoma v Londonu in Petrogradu. Ta brzojavka je bila odposlana omenjenima poslanikoma že mesec dni pred podpisom londonske pogodbe. Posebno značilen je nastopni odrtavek v tej brzojavki: „Hrvatska dobi, naj potem ostane uedinjena z Avstro-Ogrsko ali pa naj se od nje odtrga, obalo od Vo-loskega do Dalmacije, skuono z najbližjimi otoki (Krk. Rab in Bag), z glavnim pristaniščem na Reki poleg ostalih pristanišč v Merlaškem prelivu." Ta brzojavka je bila naini.j objavljena v listu ,!1 Resic del Carlino" dne 9. septembra ter ni bila demontirana. List „Corriere della Sera" je razpravljal o tej brzojavki ter je pripomnil: „Lcndonska pogodba izrečno priznava Reko Hrvatski in ne d'An-nunziu ali njegovim legijonarjem. Po objavi Sonninove brzojavke od 21ega marca 1915 ni mogoča nobena druga interpretacija. Senator Sonnino more, ako to želi, pojasniti parlamentu, zakaj ni zahteval Reke za Italijo, zavezniki sami pa ne morejo biti bolj realistični kakor kralj sam." Beogradski ..Prtfgres" javlja: Pogajanja z Italijo se poslednje dni niso pomaknila naprej. Italijanska vlada še ni obvestila naših delegatov, kdaj naj odidejo in kam naj pridejo k pogajanjem. Zdi se, da je v Rimu pričakovati vladne krize, vsled česar se italijanska vlada tudi ne bavi z jadranskim vprašajem. Nemiri v Italiji še niso zadušeni ter preti še vedno nevarnost novih uporov. Zdi se, da hočejo iadransko vprašanje za sedaj odstaviti z dnevnega reda. Split, 25. oktobra Semkaj jc došla vest iz Beograda, da bodo ameriške vojne ladie cs-r.ic v Jadranskem iverju do rešile iadra^skooa soora. Volilna borba v Tajen zaupni sestanek so imeli včeraj zvečer v Unionu duhovniki, ki si jih na klerikalnem zaupniškem shodu kmetje izbrisali iz kandidatne liste. Pritoževali so se nad grdo ne-hvaležnoetjo kmetov in jezili nad klerikalno svetno inteligenco, ker se med njo ni našel niti e:'en, ki bi se zavzel za duhovnike, s katerimi stoji in pade SLS. Med večino duhovnikov je prevladalo mnenje, da naj se duhovništvo pri volitvah drži popolnoma pasivno in da naj nc poseza v agitacijo, temveč prepusti volilno borbo onim, ki mislijo, da morajo zmagati tudi brez duhovništva. De-finitivnih sklepov ni bilo, pač pa so se prepustile vsakemu duhovniku popolnoma proste roke. v Klerikalni kandidat za Prek-inurje Ljudevit Pinterio je jasen dokaz. kako so klerikalci izbirali svoje kandidate. Pinterič je znan madžarski agitator, dasi rojen Slovenec ne zna niti slovensko, govori le nekaj slabe hrvaščine, ki se jo je naučil kot gostilničar v Sarajevu. Na klerikalni program je pristni iz dveh razlogov, 3) ni ga razumel, ker ne zna sloven-ako; 2) ni ga slišal, ker je popolnoma gluh. . v Dr. Trumbtč je v posebnem pismu odklonil cd pc«ameznib strank v Dalmaciji mu ponujnno kandidaturo. S tem ie pa postalo dvomljivo, ali bo mogel sploh biti izvoljen. Splitski župan dr. Tartaglia je zato sklical zaupnike meščanov, da se najde modus, kako bi se moglo drju. Trum-biču dati poslaniško mesto. v Muslimanski kmetje v Beograda Pri ministru za agrarno reformo, doktorju Krizmanu, se je oglasila velika deputacija muslimanskih kmetov iz Bosne in Hem-ovine, ki mu je izročila obširno spomenico glede ureditve agrarnega vprašanja v Bosni in prosila ministra zaščite proti begovskem.u izkoriščevanju. Minister Krizman je deputaciji obljubil, da bo storil vse da se agrarna reforma izvede pravično. — Deputacija se je oglasila tudi v tajništvu demokratske stranke, kjer je prosila navzoče poslance, nai se še nadalje zavzemajo kakor do sedaj za kmete v Bosni. v Demokrati v Macedoniji razvijajo veliko volilno agitacijo. Po vseh okrajih in okrožjih so priredili shode in volilne sestanke, ki so povsod najlepše uspeli. Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je imel doslej velike shoile v skopljanskem, bi-toljskem in tikveškem okrožju. v Radikalni kandidati. Nikola Pašič bo nosilec radikalne liste v Banialuki, Skoplju in Sremu, Protič v Beogradu in Kruševcu, dr. Laza Markovič pa v Hercegovini. VoiSSSa In wo! tal predsedniki. v Važno je za predsednike volilnih komisij, da natančno poznajo volilne predpise. Priporočamo jim zato, da si kupijo Volilni red, ki ga je priredil z razlago vred dr. Sagadin. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubi; — : velja s poštnino vred 1-7.20 K. Črnomelj: Adlešiči (Griblje, Tri-buče): J. Berne, nadgeom., Metlika; Črnomelj (Butoraj, Loka): okr. sod. dr. R. Celestina, Črnomelj; Stari trg (Čeplje, Dol, Podgora, Radenci): Kratner, davk., Kočevje; Dobliče: dr. Malnerič, zdrav., Črnomelj; Draga-tuš (Tanča gora): J. Troje, sod., Črnomelj; T aleji vrh (Petrova vas, Planina) : dr. B. Kussel, zdrav., Črnomelj; Sinji vrh: B. Jeras, geom., Črnomelj; Vinica: Krisper, not., Črnomelj; Božjakovo (Drašiči): Iv. Kralj, okr. sod., Metlika; Semič (Črešnje-vec, Kot): dr. J. Baudek, sod., Metlika; Oradac (Podzemelj, Vini vrh): Uderman, davč. uprav., Novo mesto; Suhor (Lokvice): J. Bakovnik, not., Metlika; Metlika: dr. J. Globevnik, odv., Novo mesto; Radovica: I. Čes-nik, odv., Novo mesto. Cerknica: Cerknica: dr. Iv. Likar, sod., Ljubljana; Begunje: dr. J. Čer-veny, zdrav., Cerknica; Št. Vid: Stan. Ribnikar, davk.,-Cerknica; Bloke: dr. M. Lavrenčič. sod. svet., Cerknica; Stari trg: V. Poznik, not.. Lož; Iga vas: A. Kajfež, sod. predst., Lož Kranj: Cerklje: dr. B. Saboty, odv., Kranj; Sv. Jošt: Mešek. dav., Kranj; Kovor: G.Galle, sod., Tržič; Kranj: dr. F. Lukan, agr. dir., Ljubljana; Križe: Schwarz, davk., Tržič; Mavčiče: Pogačnik, sod. predst, Kranj; Naklo: Emmer, gradb. kom., Kranj; Oslica: Scholmayer, davk., Kranj; Poljane (Javorje): dr. Jerala, odv., Škofja loka; Preddvor (Velesovo): J. Tajnik, Kranj; Predoslje: Lekan, fin. konc. prakt., Kranj; Selca I: M. Kalan, sod., Kranj; Selca II: Niko Lenček, notar, škofja Loka; T r bo je (Smlednik, Hrastje): dr. Vidmar, fin. prok, Ljubljana: Stara Loka: dr. O. Fettich, odv., Ljubljana; Jezersko: F. Šemrov, odv.kan., Kranj; Stražišče: Bloudek, grad. šef, Kranj; Šenčur (Voglje): Zupančič, geom , Kranj; Škofja Loka (Sora): dr. J Lavrenčič, odv., Ljubljana; Trata. Levstek, davk., Škofja Loka; Tržič (Sv. Ana, Sv. Katarina): dr. štempi-har, cdv. kand., Kranj; Zminec: dr. E. Stare, odv., Ljubljana; Žiri: dr. E. Kcbe. sod., Škofja Loka. Celje: Bočna: Fr. Kocbek, naduč., Gornji grad; Braslovče: Presečnik, not., Vransko; Celje I: dr. V. Flerin, sod, Celje; Celje II: dr. J. Rus, Beograd; Breg (Celje okolica I): dr. A. Božič, odv., Celje; Gabrje (Celje okolica II): dr. Gv. Semec, odv., Celje; Dobrna: F.Weitz, ofic., Celje; Dol pri Hrastnika: dr. A. Ogrizek, odv., Celje; Dramlje: Pan, kanci., Celje; FranJkolovo: Bogovič, ofic., Celje; Gomilsko (Grajska vas): A. Gra-fenauer, ofic, Vransko; Gornji grad (Nova Štifta): Tiller, sod.. Gornji grad; Žalec (Gotovlje): dr. H. Ste-pančič, sod., Celje; Griže: I. Dovgan, sod., Celje; JurkloŠter (Sv. Lenart): I. Vrečko, kanci., Celje; Kaldbje (Sv. Rupert): H. Toplak, kanci., Celje; Kokarje: F. Košenina, not., Gornji grad; Laško (Sv. Krištof): Drukar, not.. Laško; Lemberg (Sladka gora): J. Božič, avsk., Celje; Ljubno: FIux, kanci., Gornji grad; Loka pri Zidanem mosta: dr. Roš, odv., Laško; Ltiče: Rakuš, kanci.. Gornji grad; Marija Gradec: K. Klenovšek, prav. orak., Celje; Šent Pavel (Marija Re-*a): dr. V. Levičnik, sodnik, Celje; Mozirje (trg in okolica): dr. Goričar, zdrav., Mozirje; Zibika (Nezbiše, Rcginska gorica, Sv. Peter na Medvedovem selu): Predikaka,kanc., Šmarje; Nova cerkev: dr. Lenart, sodnik, Celje; Petrovče: dr. Novak, sod., Ce-je; Polzela: dr. Červinka, zdr., Pol zela; Ponikva: dr. Karlovšek, odv , Celje; Vransko (Prekopa): J. Zdol->k, sod, Vrarsko; Rečica: I. Puše njak, naduč., Mozirje; Slivnica: Iv. Tratnik, avsk., Celje; Solčava: Jur-šič, kanclist, Slovenjgradec; Svetina (Sv. Lovrenc p. Prožinu): D. Modic, ->fic., Celje; Sv. F.ma: F. Brčko, avsk., Celje; Sv. Je-or:~i: S. Pečar, naduč., št. Pavel; Loba (Sv. Štefan, Tinsko in Zusem) i Fr. Pečnik, sod., Šmarje; Sv. Vid pri Ponikvi: Fr. Verbič, avsk., Celje; Ši. Peter ob Savinji: K. Ivane, prav. prakt, Celje; Št. Juri ob juž. žel. (trg in okolica I): dr. Bračič, sod., Celic; št. Juri ob juž. žel. (trg in okolica) II: dr. Premš~J<\ sod., Celje Št. Juri ob Taboru: Fr. Vošnik, kane., Vransk"; Škofja vas: dr.Vreč^o, odv., Celje; Šmarje pri jelšah (okolica): Sedlar, fin. svet., Celje; Šmarje pri lelšah (trgi: Kranjc, not, Šmarje: Šmartno v Rožni dolini: Mravljak, ois. predst., Celje; Teharje: dr. Orožen, odv., Celje; Trbovlje I: dr. Kalan, odv., Celje: Trbovlje II: dr. Ži-ler,sod., Celje; Trbovl\e III: dr. Lip-ša, sod., Celje; Trbovlje N: dr. Rus, žel. (trg in okolica) I: dr. Bračič, sod., Celje: Velika Pirešica: Sil. Fon, Celje; Vojnik (Višnja vas): dr.Vi-čar„ sod., Celje. (Dalje, prihodnjič.) litvali v metohijskem v kmgu je dobila demokratska stranka v okraju Struga 10 občin, radikalci eno, v eni občini je volitev radi radikalnih sleparij bila ustavljena. -I- Izjava češkega vojnega ministra. Dopis. pariškega „Tempsa" je izjavil čeli .slovaški vojni minister general T!usak: Politika čehoslovaške repi. j je tako v diplomatskem kakor vojaškem pogledu politika miru ! Mi ne zahtevamo in si ne želimo niti pedi zemlje več, nego samo to, kar nam je cakazala mirovna konferenca. Naše načelo je, spoštovati .evtralnost do skrajnosti; ali ravno-tako pa čehoslovaška republika ne bo dopustila nikakega napada na svojo integritet^, ter ga bo energično odbila. Čehcsl vaška je dobro pripravljena in je gotovo svoje zmage, po-ebno, ker gotovo ve, da v takem slu-laju ne ostane sama in brez pomoči. Politične beležk -f Vlada in koroško vprašanje. Na interpelacjo poslanca Džamonje o Koroški, oziroma stališču vlade po končanem plebiscitu jo odgovoril predsednik vlade dr. Vesnič: „G. poslanec! Na predloženo mi vprašanje z vašim pismom od 19. t. m., ki mi ga je dostavil predsednik narodnega predstavništva z aktom št 4810 od 20. t. m. o izidn plebiscita na Korošcem in njegovih posledicah mi je čast, odgovoriti: 1. Plebiscit v coni A je bil izvršen 10. oktobra na pod-agi člena 50. st germainske mirovne pogodbe. Po glasovanju izdana proklamacija plebiscitne komisije je rila nastopna: Za nas 15.278 glasov, za Avstrijo 22.025. 2. Sodeč po gotovih izjavah ob koncu glasovanja, je pretila nevarnost nalim rojakom, vsled česar jc naš delegat izdal na-redbo četam, naj vkorakajo v cono A. 3. Za tem jc plebiscitna komisija sklenila in zahtevala, naj izročimo upravo na podlagi st. germainske pogodbe, kar je kraljevska vlada odredila. To je bilo nekoliko dni pred korakom, ki so ga storiti pri naši vladi zastopniki Anglije, Francije in Italije v zmislu zahtev komisije. 4. Naš delegat je vložil protest proti zlorabam, storjenih v coni A, s katerimi se tudi objasnuje tak izid plebiscita. 5. Naša vojska ima evakuirati cono, ker je konferenca poslanikov dala zagotovilo, da bo mir in red v coni A vzdrževala plebiscitna komisija kakor tudi, da je v stanu, upravljati jo. 6. Priznanje plebiscita, izvršenega na podlagi člena 50. st. germainske mirovne pogodbe, je naša dolžnost, ker to zahteva čast popisa, ki je bil izvršen na tej pogodbi. T Avstrijski proglas Korošcem. Avstrijski zastopnik v plebiscitni komisiji je izdal na prebivalstvo cone A proglas, v katerem zagotavlja Slovencem, da bodo vsi merodajni krogi znali čuvati njihove jezikovne in narodne posebnosti. Razen tega omenja proglas tudi obveznosti, ki jih prevzame avstrijska vlada glasom mirovne pogodbe, posebno člen 92., ki jamči onim, ki so glasovali za Jugoslavijo, da ne bodo trpeli zaradi tega nikakih slabih posledic. Seveda so vse to samo fraze, ker v resnici spoštujejo Avstrijci narodno čustvovanje koroških Slovencev na ta način, da so poslali na progo Celovec-Pliberk same take uslužbence, ki ne znajo čisto nič slovensko. Taki bodo najbrže tudi upravni uradniki, sodniki itd. Sicer pa, kakor bodo Avstrijci postopali s koroškimi Slovnici, tako bomo mi postopali z našimi Nemci. + Nova demokratska zmaga ▼ Srbiji. Pri naknadnih občinskih vo- Prosvcta. Dr. A. Sagadin, ,Naš sadašnji ustavni položaj" (Ljubljana, 1920). O tem spisu našega prijatelja prinaša obširen referat varšavska poljska revija, posvečena problemom medna- rodne politike, „PrzegIad Dyplomaty-cznv" (št 7 dc 8). Napisal je referat di.Vladislav Namystowski. Delo drja. Sagadina imenuje najzanimivejše in najbolj kritično izmed vseh spisov, ki so doslej izšli o sestavi Jugoslavije. — O imenovani poljski reviji bomo še poročali. — Ruska operetna družba Chat Noir pod vodstvom Jakoba Dolžinskega pri red. v Narodnem domu ta teden vsak večer svoje operetno-kaba-retne večere, kjer se uprizore manjše operete z baletom. (Kralj se zabava; Ciganski tabor: Št. 59 itd.) Ceoe prostorom so od 5 do 25 K, vstopnice se dobe pri blagajni v Narodnem domu od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. — Shakespearjevo dramo Sem kresne noči bodo igrali ta teden v drami. Opozarjamo ob tej priliki na Zupan-"ieev prevod, ki <^a ie izdala HsjErvna zadruga v Ljubljani. — Rabindranath Thagore. znani indijski pesnik in mislec je zadnji čas predaval na Nizozemskem, kjer je v jasni luči kazal grehe evropske kulture v Indiji. Docent indijske filologije na češki univerzi, dr. Lesnv, je povabil indijskega pesnika na Češko. Thagore ie obljubil, da pride spomlad v Prago- Dobro se med seboj poznajo klerikalci. Pišejo nam: Za kvalificiranega kandidata so klerikalci m. dr. preglasili gospoda Dušana Ser-neea. poverjenika na razpoloženju". Ker je gospod inženir danes še aktiven, izgleda na prvi pogled, da je njegov novi naslov le nekak predujem na volilni uspeh klerikalne stranke. Kdor pa ve, da je gespod Sernec še nedavno kakor se pravi „farje" na žlici zavžival, in da je kot somišljenik SLS. takorekoč še dojenček, se nc bo čudil, da zaupniki še niso natančno podučeni o njegovi poziciji. Morda leži v naslovu, ki so mu ga dali, tudi nekoliko prijateljske kritike; kdor je „na razpoloženju", ta na svojem mestu ni delaven. Ni izključeno, da je torej nova titula-tura Dušana Katoliškega rahel poziv goskodu šefu vseh javnih del na Slovenskem. Kaj menite? * Minister Jovan Jovanovič, naš bivši delegat v koroški plebiscitni komisiji je dospel v nedeljo v Beograd. Kakor poreča Politika, bo predložil vladi izčrpen referat o koroškem plebiscitu. * Politika v službi. Pri policiji v Ljubljani imajo še vedno v službi nekega Jožefa Dobrovška, ki se je preril vkljub svoji preteklosti do revirnega nadzornika. Na dan pred klerikalnim shodom je začel v službi delati politiko. Pri raportu je delil vabila na shod SLS. okolišnim nadzornikom, da jih v službi naprej razdele. Obenem je agitiral za klerikalni shod ter izjavil, da ima vsak službo prosto, če gre na ta shod. Morda to zadošča svetniku Guštinu. Sicer pa naj si zapomni vsak, ki bi hotel tak slučaj zakriti, da pride-kmalu čas, ko se bo temeljito obračunalo z Dobrovski in z vsakim, ki bi ga skušal kriti. * Imenovanja pri stanovanjskem uradu. Pogodbeni uradniki pri državnem stanovanjskem uradu v Lju.b-Ijani Anton Zorn, Alojzij Mramor, Dragotin Resov in Alojzij Jahtlin so bili v zadnji seji deželne vlade imenovani za kancliste, oziroma Zorn za asistenta v XI. činovnem raz:redu. * Imenovanja v državni službi. Ministrstvo za gozde in rudnike je gozdarskega komisarja inž. G-ustava Hržiča v Murski Soboti imenovalo za gozdarskega komisarja prvega razreda. Abiturient Josip Kolbezen je imenovan za praktikanta^pri računskem oddelku poverjenistva za socialno skrbstvo v Ljubljani. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravnega praktikanta Karla Klenovška za avskultante, Franca Ferenčaka pa za kanclista pri okrajnem sodišču v Logatcu s stalno dodelitvijo • okrajn-anu sodi&ču v Konjem. * Nov odvetnik. V imenik odvetnikov s sedežem v Maribor." ;c vpisan dr. Ivan K-movec. * Za dirigenta celjske podrnžniee Jadranske banke je generalno ravnateljstvo imenovalo Franca Knifica, orgnizatarja in ao&edanjega voditelja te podružnice. * Občinski gospodarski urad v Mariboru dovoljuje izietnoma prosto razprodajo preostalega ameriškega sladkorja,' in sicer pri vseh trgovcih. Cena za kilogram ne sme pccsegati 56.60 K. Gerentstvo v Rogaški Slatini. Namesto odstepivših prišedniko" v ob činskem gerentskem sosvetu v Rogaški Slatini sta bila imenovana za pri- sednika posestnik Ivan Vidgaj in veterinarski nadzornik Fran Majdič — oba v Rogaški Slatini. * Iz policijske službe. Deželna vlada je imenovala: J akoba Podrebrška, okolišnega nadzornika detektivov pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, in Antena Pavletua, okolišnega nadzornika detektivov pri policijskem ko-misarijatu v Mariboru, za revirna nadzornika policijskih detektivov v XI. činovnem razredu — oba na njiju dosedanjem službenem mestu, ter Ivana Kralja, okoliškega nadzornika varnostne straže pri policijskem Ico-misarijatu v Mariboru za revirnega nadzornika varnostne straže kategorije B. Premeščena sta: policijski pristav Leopold Modic, dosedaj pj%: policijskem ravnateljstvu v Ljubljaa^r, k policijskemu koraisarijatu v Matjb, boru; policijski pristav Blaž Skok policijskega komisarijata v Maribo-_ ru, k okrajnemu glavarstvu v Ptujg-kot vod^a tamešnjega novoustanovljenega policijskega oddelka. Nad^ ročnik Henrik Jakob Lolrič je sprejet v šestmesečno poizkusno službo pri varnostni straži v Ljubljani. * Spojnice n« IjuisIjaaeL-eni trga. Med ljubljanskimi mesarji je zavladalo razburjenje proti temu, da se rmmerava dovoliti šc eno stojnico osebi, ki je figuram veletržca P. Mora se priznati, da je krivično dopuščati veletržcw, da s svojim lastnim odjemalcem konkurira pri knp-•Hji na drobno in s tem dobi za svoja lastno trgovino hudo orožje v rdke, zlasti če se mu stojnico na najboljšem mestu dovoli. v Groma statistika. Enketna komisija je predložila parlamentu naknadno poročilo o žrtvah za ljudske vstaje proti Bolgarom v letu 1917. Poročilo navaja večje število ubitih Srbov in onih, ki so umrli v internaciji, razen tega število požganih h'Z in drugih zgradb v času ljudske vstaje. V vranjskein, niškem in topliškem okrožju je bilo pobitih in po faboritčih pomrlih 8767 oseb. hiš je fcllo požganih 8855, drugih rcslopii pa 34.584. Največ je bilo vbitih v topliškem okrožju, in sicer 3907. * Dom dobrovoljcev v Beogradu. Beograjska občina je pokazala več razumevanja za osfcrbo dobrovolj-skih invalidov Ln sirot nego ijubljaji-ski „N2prej" ter je prepustila Save-zu dobrovoljcev stavbišče v Moravski ulici v Beogradu, kjer zgradi do-brovoljski savez svoj dom. * Kongres dobrovoljcev v Beograda. V nedeljo se je vrsti v Beogradu kongres dobrovoljskih organizacij v naši kraljevini. Na kongresu je bilo zastopanih po delegatih čez 80.000 organiziranih dobrovoljcev, ki so organizirani v pokrajinskih društvih Zagreb. Ljubljani. Sarajevo, Splii, Novi Sad in Bečkerck, staro društvo srbskih dobrovoljcev je zastopal predsednik dr. Če da Marjsnovič. Po obširnih in stvarnih debatah o stanovskih vnraša-njih je bila soglasno sprejeta resolucija o enotni dofcrovoljski c-rganizariji v kraljevini. V političnem oziru hočejo dobrovoljci pospeševati zgradnio j edinstvene države brez plemenskih in verskih razlik ia vedno nastopali kakor predsiraže m branilci narodnega jedinstva. * Gremij trgovcev v Licbljani opozarja svoje člane na <*UičJ» št. 204, s katero se podal^šnje rok prošnjam za uvoz tafrgn blaga, i^j^vc-daneca za trvce, ki je bilo naroccao pred 23. marecr.i 1020 te; 11.1 razglas Fran Krk iz Griž radi tatvin izvrše-' ob 22.10 iz Zagreba j ta. kol ob ministrstva 7.1. prebrano i;, obnovo nih na škodo Alojzija Meraka iz 13-29 in iz Ljubljane gl. kol. ob 17.02, Gaber j. prihod v Trst ob 21.00. * Komunistična demonstracija v ki-mraatografa. V nekem beogradskem ki dežel, s katerim se urejuje t imovina s saharinom.; Oba mz^hi -u .«e nahajata T Uraf^Oflci listu dcžolne vlncr za Slovenijo tf. 123. Jezdni iidsck Sokola v Ljubljani udeleži se poijreba braf:. Mihe \c-rovška. Zbirališče ob uri pr.polda^ ▼ jahalmca. Udeležbo mora prijaviti vsak do 11. ure dopoldan br. Fran-ketu, tvrdka Globoenik in drug v Gosposi ulici tel. sleo. -103. * Prijatelji blagopokojnega Mihe Vercvška iz rodhiatskcga okraja se! zbirajo v sredo ob pel četrii uri prod operaem gledališčem (pri kiosku), na Jcar se korporatirno udeleže pogreba. * Stavka brivskih pomočnikov v Ljubljani. Iz krogov ljubljanskih ljubljanskih brivcev nam pišejo: Vse cenjene obiskovalce brivnic se prosi potrpežljivosti radi tečne postrežbe. B. Osebni in mešani vlaki. Osebni vlak iz Ljubljane ob 5.25, nematografu se pokazuje znana ruska v. M™b':r f1: ob 9,52;„ slika o boljševiskem režimu v Rusiji. . M«ani vlak iz Ljubljane ob 625, Komunisti so porabili to priliko in se « Z.^nega mosta ob 9 10, prihod v zbrali v Kinu ria manifestiralo za boli-! Maribor gl. kol. ob 13.14. zbrali v Kinu. da manifestirajo za bolj ševizem in protestirajo proti siikam, ki Osebni vlak iz Ljubljane ob 11.57, prihod v Maribor gl. kol. ob 22.26. — Potniki proti Mariboru morajo v Zidanem mestu prestopiti. Osebni vlak iz Maribora ob 5.24, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 10.14. — Potniki proti Ljubljani morajo v ker delajo v brivnicah samo mojstri. . ,. , - , « ,1«« .r LnU fudi v pisarne. Ako ze pobira doneski Opusti naj se zlasti v večernih urah striženje las, ker se mora z razsvetljavo zelo varčevati. Zahteve pomožnega osebja so take, da jih mojstri ne morejo sprejeti, ne da bi naložili brane na svoje naročnike, česar pr se še za enkrat branijo. * Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgdte v Ljubljani je z ozirom na novo uredbo zavarovanja delavcev zoper nezgode določila rok za predložitev preračunov zavarovalnega prispevka za I.poluletje 1920. na čas od 1. novembra do vštevši 14. novembra 1920. Tiskovine za preračun se podjetnikom vpošljejo tekom prihodnjih dni. Preračuni se morajo vrniti točno izpolnjeni najpozneje do 14. novembra 1920. ter v istem roku vplačati zavarovalni prispevek. Ako zavarovalni prispevek ne bo vplačan do 14. novembra 1920., se bodo računale od 15. novembra 1920. dalje 5 fSne zamudne obresti. ^ ..Slovensko lovsko društvo" pozida svoje člane, da se v obilnem štčftlu udeleže pogreba nepozabnega totfSriša in dolgoletnega odbornika MiheVerovška. Zbirališče: Na-reohi dom v sredo ob %4.uri pop. —:°Da počaste rajnika, so darovali doslej namesto venca za „Zelen križ" pffIOO K: gg. Ludvik Avgust, Turk JoŠtp, Reicher Konrad, Groschl Andrej, dr. Skaberne Pavel, Ravnihar Marjan, Malenšek Josip, Volta Tone, Krapež Fran, Štepic Peter, Tan-čič Viktor, Sajovic Karol, dr. Ivan Lovrenčič. Naj bi se rajnika spomnilo oa ia n&čin še več tovarišev! * Odobrena šolska knjiga. Pover-jeništvo za uk in bogočastje je odobrilo šolsko- knjigo „Geojnetrija za nižje razrede srednjih šol. Priredil Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani. Cena 30 K. Založila Jugoslovanska knjigarna". * Interesantno sredstvo za pomot mestni blagajni in za reševanje stanovanjske stiske je našlo mesto Pcčuj z davkom na služinčad in davkom na sobe Kdor ima enega slugo ali služ Irinjo, plača letno 200 K davka, za dva 1000 K, za tri 2500 K, za štiri 6000 K itd. — Stanovanje z eno sobo in kuhinjo je davka prosto, ravnotako stanovanje dveh -sob in kuhinje za tričlansko obitelj. Kjer je več sob, nego v istem razmerju rodbinskih članov, se plača: a zdve sobi 1800 K letno, za tri 3000 K, za 4 sobe 10.000 K, za pet sob 20.000 K itd. — Uspeh je bil prav velik. V Pečuju je namreč mnogo kanonikov stolnega kapitlja in članov visokega plemstva, ki so vsi stanovali v svojih kapiteljskih hišah in plemiških palačah. Da pa se izognejo občutnemu davku, so sedaj dali vse sobe v naiem in je s tem nastopilo veliko olaišanje stanovanjske stiske. * Iz dobe prevrata. Pred osješkim sodiščem se_ bo te dni vršila obravnava proti bivšemu kapetanu 78. pešpolka, Karla Erfortu, zaradi zlorabe uradne oblasti in izsiljevanja, katero je zakrivil kot poveljnik železniške postaje ob času prevrata. Zadrževal je vlake ter jim dovoljeval nadaljnjo vožnjo, če so mu plačali odškodnino 50.000 kron in tudi več. * Radi velike draginje pri proizvajanju so osiješki listi zvišali mesečno naročnino na 48 kron in ceno listom v prodaji na drobno po 3 K. * Semenj sv. Uršule v Celju, ki ee je kakor vsako leto vršil dne 21. t m. je bil dobro obiskan, a vendar se kupčije radi slabega vremena niso mogle razvit tako kakor navadno. * Tatvine v Celjo. Dne 19. t. m. bilo ie iz vagona na mrtvem tiru na celjskem kolodvoru ukradeno na škodo trgovca Maksa Stoessla usnja v vrednosti 2090 kron. Storilce štiri rojake so izsledili in oddali vojaškemu poveljstvu, —* Aretiran je bil. kažejo komuniste v ne najboljši luči. P^od v Maribor gl. toL ob^16 26 Demonstracije so poslale tako L.me, > ^dmi vlak iz Ljubljane ob 14.15, da je morali, posredovati policija. Več Prd?od v Z,ldam "JfJ 1 17 ^ t;,..1'- • i,-. ' r ' > Osebni vlak iz Ljubljane ob 17.58, ljudi jc bilo1 aretiram. M,nw .iy ^k ooofi * Avtomobilska zve&t Rranj-Zelezfaa Kaplja je z 21. oktobrom ukinjena. * Splošna organizacija vojnih invalidov vdov in sirot v Maribora priredi v nedeljo dne 31. oktobra ob 9.uri dopoldne v prostorih gostilne pri ..Rde- ~ ■rutH,RI P™ ccm ježu g. Halbenvilda v Vetrinjski ^jgg* ob 11.16, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 15.45. Mešapi vlak iz Maribora ob 13.20, iz Zidanega mcdia ob 17.51, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20.48. Osebni vlak iz Maribora ob 17.30, prihod v Ljubljano gl. kol ob 21.58. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 5.54, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.28. Osebni vlak iz Ljubljane ob 6.00, jezu- g ulici izvanredni občni zbor. * Iz občinstva narn pišejo: Po Ljubljani nadleguje prebivalstvo neka oseba, ki nabira baje za ustanovitev ,.doma za sestre sv. Križa". Prihaja ne-ženirano v vsako privatno stanovanje in za gotovo absolutno nepotreben ,,dom sv. Križa" pri duhovščini, v farovžih, pri g. Pollaku in drugih klerikalnih masna tih nima seveda ljubljansko ob- ., , „ - , > Činsivo ničesar zopet to. Toda ostali Pr£lod v Borovn.co ob 6^3 Ljubljančani smo prepričani, da rabi- , 03cbm vla* 12 Ljubljane ob_14.20, rno denar pač prej za kaj drugega, nego nove ..sestre". Ljubljana ima že dovolj samostanov in raznih „pobožnih domov", kjer se goji protislevanska politika iu ščuva proti narodnemu edin-stvu. Ker nima sianovania. hoče v za- iz Logatca ob 17.25, prihod v Trst ob 20 40 Osebni vlak iz Ljubljane ob 18.20, prihod v Borovnico ob 18.58. Osebni vlak iz Borovnice ob 6.52, prihod v Ljubljano, gl. kol ob 7.30. Osebni vlak iz Trsta ob 8.50, iz Lo- JLlt.1 ftu/lU Ot-u.-li/vuutu. r.ucc v cu-■ , , , « j T • T 1-___ por. Starejši človek, ki nima stanova- ob Prihod v Ljubljano nja, se je v Splitu prijavil te dni ia-,gli0i; .10/u?- n •„„ , 1010 Jn5nipj,, o nrr.5n?n ^ rrj Osebni vlak !Z BoTOVniCC ob 19.12, ustreglo drugo iutro pa ga je pognalo „na svobodo", češ da zapor ni ho- 9.47, iz Pragerskega ob 10.29, prihod v Kotoribo ob 13.43. Osebni vlak iz Pragerskega ob tel za nedolžne postopače! Poučili so' ^T1 'f • iflo^ ga, da se človek mora legitimirati s 1^mL s JJ^? Liim oi-^ .i-, _ Osdmi vlak iz Maribora gl. kakim zločinom ako želi, da dobi državno brezplačno stanovanje. * Nesreča vsled teme. Ivan Birant, posestnik in trgovec iz Zg. GameTjnov, kol. ob 21.58, iz Pragerskega ob 22.39, prihod v Čakcvcc ob 0.32. Osebni vlak iz Čakovca ob 4.09, iz je prišel v mraku domov in zadel v P^erskcga cb 6 10, prihod v Mari-temi na neki škaf, ki je stal pred vrati, i:^fL; L? m,,-: pri tem se ie spodtaknil in udaril z Osebni vlak iz Ptuja ob 1031, iz Pragerskega ob 11.21, prihod v Ma- desno roko po steklenih vratih. Ubil je j , h iT« S 36 Pli t£m ^ V d£Sn0 Za" j Osebni vlak iz Kotoribe ob 14.50, 'Nezgoda. Zidarski pomočnik Franc1.2, P^gerskega ob 1817, prihod v Malačič je bil zaposlen pri delu to- ^ibor gl kol. ob 18.52 varni železa v Kamniku. Ko je z želez- . ?sebn' v!a| 12 «b je : nim drogom vrtal jamo v zid, mu je odletel košček železa v desno oko. vozm red na južni šeiezniei. S 1. novembrom stopi na vseh progah obratnega ravnateljstva juž. železnice v veljavo nastopni novi vozni red: A. Brzovlaki. Češkoslovaški brzovlak Praga-Za-greb juž. kol. in dunajski brzovlak Dunaj-Trst vozita vsak torek, četrtek in soboto ter v obratni smeri vsako sredo, pefeic in nedeljo. — Češkoslovaški brzovlak odhaja iz Prage ob 20.03, iz Maribora gl. kol. ob 13.5S in prihaja v Zagreb juž. kol. ob 17.33; v nasprotni smeri iz Zagreba j. k. ob 10.27, iz Maribora gl. kol. ob 15.35 in prihod v Prago ob 8.22 — Dunajski brzovlak. Odhod z Dunaja ob 7.20, iz Maribora gl. kol. ob 14.08, iz Ljubljane gl. kol. ob 17.47, prihod v Trst ob 21.35; v na-protni smeri odhod iz Trsta ob 6.15, iz Ljubljane gl. kol. ob 11.15, iz Maribora gl. kol. ob 15.0S ter prihod na Dunaj ob 22.00. — Češkoslovaški brzovlak ima med Mariborom gl. kol. in Zagrebom juž. kol. direktne vozove 1. in II. razreda Dunaj-Zagreb juž. kol. in dunajski brzovlak med Mariborom in Trstom direktne vozove I., II. in III. razreda Praga-Trst. Uoyd ekspresni vlak Dunaj-Trst vozi samo vsak četrtek in v nasprotni smeri vsak torek. — Odhod z Dunaja vsako sredo ob 19.00, iz Ljubljane gl. kol. cb 4.20, prihod v Trst ob S.15. Iz Trsta odhaja vsak ponedeljek ob 21.00, iz Ljubljane gl. kol vsak torek ob 1.35 ter prihaja na Dunaj ob 11.40. Brzovlak Ljubljana gl. kol.-Beo-grad. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 19.30, iz Zagreba j. k. ob 22.30 in prihod v Beograd ob 9.38 in ima v Ljubljani gl. kol. zvezo na brzovlak iz Trsta, ki odhaja iz Trsta ob 22.30 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 17.05; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 21.00, iz Zagreba j. k. ob 8.46 in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 11.48 ter ima zvezo na brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 12.10 in prihaja v Trst ob 16.35. Simplon orient ekspresni vlak. Odhod iz Trsta ob 0.15, iz Ljubljane gl. kol. ob 4.56, iz Zagreba juž. kol. ob 8.24 in prihaja v Beograd ob 20.00; v nasprotni smeri odhod jz Beograda prihod v Zagreb juž. kol. ob 6.42. Osebni vlak iz Zidanega r-esta ob 8.20. prihod v Zagreb juž. kol. ob 10.50. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 14.17, prihod v Zagreb juž. kol. ob 16.55. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 20.12, prihod v Zagreb juž. kol. ob 22.52. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 5.50, prihod v Zidani most ob 8.23. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 9.52, prihod v Zidani most ob 12.34. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 12.55, prihod v Brežice ob 13.48. Osebni vlak iz Zagreba južoi kol. ob 16.06 prihod v Zidani most ob 18.57. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 7.26, prihod v Sisek ob 8.43. Mešani vlak iz Zagreba drž. kol. ob 11.28, prihod mSisek ob 13.11. Osebni vlak iz Zagrčba :už. kol. 17.15, prihod v Sisak ob 18.28. Osebni vlak iz Šiška ob 5.54, prihod v Zagreb juž. kol. ob 7.10. Osebni vlak iz Siska ob 20.15, prihod v Zagreb drž. kol. ob 21.37. Mešani vlak iz Siska ob 16.27, prihod v Zagreb drž. kol. ob 18.11 Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 5.30, prihod v Prevalje ob 7.49. Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 16.50, prihod v Prevalje ob 19.16. Osebni vlak iz Prevalj ob 5.33, prihod v Maribor gl. kol. ob 7.37. Osebni vlak iz Prevalj ob 14.57, prihod v Maribor gl. kol. ob 17.10. Mešani vlaki iz Ljubljane gl. kol. ob 7.25, 13.18 in 19.20, prihod na Vrhniko ob 8.00, 1333 in 19.55. Mešani vlaki iz Vrhnike ob 5.54, 10.00 in 17.07, prihod v Ljubljano glkol. ob 6.30, 10.36 in 17.43. Mešani vlaki iz Slovenske Bistrice ob 6.40, 9.30, 12.10 in 16.55, prihod v Slovensko Bistrico mesto ob 6.55, 9.45, 12.25 in 16.10. Mešani vlaki iz Slovenske Bistrice mesto ob 5.40, 8.36, 11.17 in 14.30, prihod v Slovensko Bistrico vb 5.55, 8.51, 11.32 in 14.45. 8.51, 11.32 in 14.45. Mešana vlaka iz Poljčan ob 9.18 in 16.07, prihod v Konjice ob 10.12 in 17.00. Mešana vlaka iz Konjic ob 5.27 in 14.08, prihod v Poljčane ob ne. j Veleposlaniška konferenca je odpoto- = Z domačih tržišč. Pretečeni te- vanje antantinih častnikov v Nemčijo, den na naših tržiščih ni bilo važnej-. ki bi nai nadzorovali delo uničenja, ; ših prememb v cenah. Trgovina pa je preložila. Konferenca hoče na i prvo bila nekoliko živahnejša, ker so se za- proučiti spomenico in petem nadalje čela tudi hišna gospodarstva preskr- ukrepati. bovati za zimo. Draženje domačih pridelkov ««e je nekoliko zaustavilo, ker se j je že zadostilo najnujnejši potrebi, a' v svrho špekulacije si nikdo ne upa Borze 2S. ofctsfers. Zagreb. Tendenca, nazadovanje de- ^^••sst ^tt S ma po domačih kupcih so 'rajno S^TSTm 510 do 512, Newyork 132 do 133, Pariz 330 do 835, Praga lG!.r> do denar blaro S001 2SW) 1 50 1075 1501 1I0J ;0C0 110) 410 41" 875) 5'J''U 605 C70 fcSS SM SC5 f«'. menti, da sanr direktno nakupijo bla go, a ti so nri r^-vi zelo rezervirani. Iz inozemstva prihajajo vesti o padanju cen nekaterim vrstam bla^.a vse ™nz r^Ais to ostaja na našem tržišču brez vpliva ^ ?29 zaradi slabega stanja naše valute. Ra- KSSfwf "0 ^u^FrSS^aTfkr^ ^0^120? češkoslovale S S"" l ne 165, francoski franki S60 do 870. Tz "o Saga' Edinf vrstf bla.S, "S, -Pandori ^ do JO, mmke 190 je zadnjem času nekoliko padla, je;d°194- ,e>' 212 do 222' hre 503 00 sladkor, a tudi to znižanje cene ni pri-izpisovati preobilju in poccncnju blaga, Efekti: marveč !e korakom vlade, da se slad-1 ^ ^ ^ ^ kor monopolizira. (r.-nEit.a '"mh™ '. = Cene ribam v Splitu so naslednje: Karatna bank« . . kilogram prvovrstne ribe 40 K, druge1 - PraD?,3e vrste 32 K, tretje vrste 26 K, četrte vrste 14 K. pete vrste 10 K, šeste vrsie 8 K in sedme vrste 4 K. = Cene češkemu hmelju. Urad za inozemsko trgovino je do!očil sledeče cene: hmelj žateški 5000 ČK za 50 kg, hmelj z okolice Usty nad Labo 4700 ČK za 50 kg. = Cena kož, usnja in čevljev v Nemčiji se je v zadnjem času zonet nekoliko povišala. V Berlinu je stal 13. oktobra t. 1. kg goveje kože 23 do 34 mark, konjska koža (kos) 177 do 476, in kg telečje kože 35 do mark. Usnje za podolate kg 72 do 90 mark, bokshalf (kvadrat) 22 — 30, chevrcau (kvadrat) 20 do 40, :i boks (kvadrat) 18 do 24, konjsk'i che-vreau (kvadrat) 16 do 18 mark. Tovarniška cena čevljev iz govejega boksa je bila 170 do 200 mark, to je 340 do 400 K. = Nove tovarne za milo. V Bakru se je ustanovila delniška družba za izdelovanje mila s kapitalom dvesto-petdesettisoč kron v 5000 delnicah po 150 kron, od katerih prevzame 2000 sindikat, 3000 pa jih gre v javno sub-skripcijo. Tvornica računa pred vsem s primorskim odjemalstvom. V Brcdu na Savi hoče Schichtova tovarna iz Ustja na Labi ustanoviti filialno tvor-nico za milo in različne vrste masti in drugih sličnih kemičnih proizvodov ter je sedaj v pogajanju z mestnim svetom za običajne pogodnosti pri nakupu zemljišča. — Zadružna banka v Mariboru. Zadružna banka v Splitu ustanovi v Mariboru svojo podružnico. Zadruž-' ikuiu za '.-goviro, obrt in indusUijo Prva hrvatska Sted........ Hrr. zora. banka........ Srbska banka ........ Narodna !>an!ca........ Rečka pnafca banka........412 «"> •šiaTonia., d. d. zr inricslrijn drva Brod--1700 Dnbreračka parobr. p ov.. Dubrovnik . . 6SM-- Isis ............*V> Union mlin, Osijek ....... aVi 2" 00 Goranin............100 SOO Split«, d. d. za cement Portland . . . - i700 Ljubljanski str.-ine tovarne ra livarne . - 1105 Beograd, valute: funti 108 do 110, franki 212 do 215, dolarji 32.5 do 32.75, lire 129 do 131, leji 54 do 55, levi 41 do 41.5, marke 49 do 49.5, češkoslovarke krene 43 do 44, avstrijske krone 9.99 do 10, r.apoV-dori 114 do 115. Devize: London 100 do 109, Pariz 205 do 209, Genova 520 do 530, Rim, Milan 120 do 126, Praga 41 do 41.5, Berlin 47.5 do 48. Dunaj 8 do 8.10. 2.10. Danaj, prosti promet: Berlin 515, 515, Neywork 429, London 14S0, Pariz 27.25, Milan 15.85, Praga 505, Beograd 1245, Zagreb 312, Budimpešta 98.50, Varšava 129, Zurich 67.50. Bukarešta 734, rublji 352. Efekti. Avstr. kronska enta....... „ maiskn renta....... Odrska kronika.......... V. Avalrijsko vojno pes..... Turške srečke ......... Kreiitn. zavod za trj. in m liMtr. Aariobanka.......... . Bankverem............. Bosanska zemal ska banka . . . Zivno.-tenska benka. ....... Državne žeezmce ... ...... Južna Ž2lezn:ca 100"-100 £0 109-50 6S2t S900-— 1130.— 10S0 — :ionian . ... Praška železna indnstr. Berlin, devize: Italija 261.20 do 261.80, London 241.125 do 241.62, na banka je ustanovljena od Zadruž- Newyork 69.305 do 69.445, Pariz -----------o , '448.50 dc 449.45, Švica 1096.40 do ■ 1098.60, Dunaj staro 21.97 do 22.03, , Avstrija 23.575 do 23.655, Praga 83.40 do 83.60, Budimpešta 16.23 do 16.27. Franklort. devize: Ne\vyork 69, Milan 261.70, Praga 83.65, Dunaj j 23.25, Zurich 13.315. Zurich., deiize. Berlin 915, Ne\v-york 634, London 21.97, Pariz 40.65, : Milan 23.865, Praga 7.60, Dunaj = Praga, devize: Berlin 119.25 do 120.75, Dunaj 19.625 do 20.625, Zagreb 61.75 do 62.75, Varšava 26 do 27, Budimpešta 19.625 do 20.625, jugoslovanske note 246 do 248. italijanske 307 do 309, francoske 529.50 do 532.50, angleške 284 do 2S<5. švicarske 1304.50 do 1307.50, Bolgarija 98.50 do 99.50. Rim, devize: Pariz 171.91, London 91.41, Newyotfc 26.40. nega saveza v Splitu 1. 1015. na Reki, ki se je med vojno razen z bančnim poslom bavila tudi s transporti in pomorskim zavarovanjem. Zanimivo je, da Zadružna banka nima zasebnih delničarjev, marveč da morejo postati delničarji tega jjodjetja le zadruge, odnosno savezi zadrug. = Prost devizni promet v Nemški Avstriji. V kratkem bo v Avstriji prest promet z dfvizami in se bodo kurzi deviz določevali na borzi pod kontrolo države. Devizna centrala sicer ne bo ukinjena, toda ona ne bo več urejevala, pač pa samo kontrolirala promet z devizami. Devizna centrala namerava kontrolo vršiti na ta način, da bodo imeli člani devizne centrale pravico kupovati in prodajati devize. To pravico bodo imeli tudi autorizirani komi-sionarji, toda z omejitvijo, da smejo devize od vsakogar kupiti, prodati pa samo članom devizne centrale. Vsi člani so dolžni v gotovem času naznaniti devizni centrali vse nakupne in prodajne naloge. Devizna centrala določi kurz na podlagi sklenjenih kupčih in ga objavi v uradnem listu. Sedanje o-mejitve glede plačevanja v inozemstvo ostanejo v veljavi. Trgovski in borzni krogi od nove regulacije ne pričakujejo uspehov. = Zagrebška trgovska zbornica je zahtevala od ministrstva za finance in za trgovino, da se 2 % polog v osiguranie davščine pri eksportu in importu ukine, ker preveč ovira delniške dnftbe pri izvrševanju trgovskih poslov. = Med Bolgarijo in Italijo se opaža veliko gospodarsko zbližan je. O tvorile so se italijansko-bolgarske trgovske zbornice v Milanu In SofijL Na Vremensko poročilo. Uobliana 306 m nai modem Ois i ¥ P s i C »» <1 U oo cs tm O £6 , TUJO » i" i-E £ <25 Vetrovi Nebo ti ' E S t 5 26 okt. 26 okt 2*. Okt. 14.HT 21. ari 7. ari 7*5-0 7*3-9 7*8-5 3-0 8-3 •-0 jI. sev. vzh si. vzh. si. zapad ve", obl vc6;ssno več ob>. n - Oblr SOM m nad monem 81. uri 7. nri 3990 »99 3 sr. sev. vzb.f jasno I okt. IS. okt. Sndn a včerajšnja temperatura 81 normalna 8-6. Vremenska napoved: Lepo mirno ia hladno vreme. Solnee vzhaia danes ob 3-37 zana a ob 4-51 ia diniinje pojasnila Koroške gospodarske dražbe io.it Ljubljani, na zadnji strani. ad 379 Harodno gMalfflk. Drama: Sreda, 27. okt.: Beaumarchais: Figaro se ženi. B. Četrtek 28. okt: Ogrizovič: Hasanagi-nica, predstava ob znižanih cenah. Izven. Petek, 20. okt.: W. Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. D. Sobota, 30.okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. E. Nedelja. 31. okt.: Beaumarchais: Fi garo se ženi. Izven. Ponedeljek, l.nov.: Ogrizovič: Hasan-aginica. Izven. Opera: Sreda, 27. okt: Ris. -avin: Lepa Vida. D. Četrtek, 28. okt: Slavnostni koncert v proslavo narodnega praznika čeho-slovaške republike na korist Jugo-slovenski Matici. Izven. Petek, 29.okt: Dramska predstava. Sobota, 30. okt: Nedbal: Od bajke do bajke. C Nedelja, 31.okt: Verdi: Rigoletto. Izven. Ponedeljek, l.nov.: Gounod: Faust. Izven. Opomba: Občinstvo se opozarja, da «e uprizori Shakespearejev „Sen kresne I noči" v opernem gledališču, ker sode-| biiejo orkester, zbor in balet in v dram- i skem poslopju za tako obširen aparat ni prostora. eč svetlobe! Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Podpisana družba je poslala vsem časopisom ..Poslano", v katerem za-| vrača obdolžitve ministra Jovanoviča kot neosmvane. Dejstva sama pa smo nameravali navesti šele pred komisijo — Ker pa se po časopisih ponavljajo napadi in širijo gorostasne govorice, hočemo ves dejanski stan, ki ga bo lahko tudi komisija ugotovila, že sedaj pr-dafi fcvnosH. Da bo javnost o namenu družLe informirana, naglašamo, da je družba ustanovljena po sklepu anl::te dne 28. in 29. avgusta 1919, ki so se je pod predsedstvom deželne vlade udeležili vsi oddelki dtžeMe " ' centralnim oblastvom neposredno podrejeni oddelki, general Maister, zastopstva koroških narodnih svetov, nadalje zastopniki vseh političnih r-ank in večjih gospodarskih organizacij — Družba je bila zasnovana kot nad-strankarska organizacija z denamo udeležbo Gospodarske zveze in Balkana" z določilom, da preskrbuje plebiscitno ozemlje na Koroškem z žtvi-i ter vsemi drugimi potrcbžčinntni in da poskrbi za vnovčevanje pridelkov, ki jih prebivalstvo glaso.alnega pasu A ni moglo oddati v Celovec, ki jc bil doslej njegovo tržišče in odidjališče. Da po svoji možnosti družba ustreže temu svojemu namenu, ]e rrsrala najslabše pridelke kupovati ro vsakih ce->iah ter jih oddaiati glcl*oko nod nabavno ceno na drugih tiitečih. Tako n. pr. je oddajala spomladi krompir, ki je preostal na Koroškem, * Za vsebino je uredništvo odgo-1 vorno le v toliko, kolikor zakon za- j hteva. 379 I po 1 krono za kilogram, dočim ga je morala sama v istem času plačevati na Koroškem po K 3-50 za kilogram. Družba je v coni A raz dala živila za velikanske vsote brez takojšnjega plačila in riskirala s^-'" 1 -litalije tako, da je imela po plebiscitu še do 7 milj. terjatev, katere so po zasedbi teritorija po Avstriji postale neogotove. V coni B in ostalem teritoriju Avstrije nima družba niti vinarja terjatev. Družba je dobivala od meseca julija 1920 dalje žito in mlevske izdelke za aprovizacija Koroške od Žitnega zavoda in je to blago razdeiievala po svojih podružnicah v Sinči vasi in Pcdgori, to pa le po nakazilih okrajnih glavarstev v Velikovcu in Borovljah. Prosto se to blago ni oddajalo, j to jasno dokazuje primerjava prejetih j nakaznic z našimi knjigami. Med starimi zalogami moke in drugih mlevskih izdelkov, ki jih je prevzela družba v skladiščih na Koro-! škem v juliju 1920, je bilo tudi pri-( bližno 7 vagonov pokvarjene moke, ki! jo družba ni mogla in ni smela raz-; pečavati v '-oni A. — Da je bila ta moka n: .čno za človeško uporabo neužitna, k bilo že v juliju 1920 uradno ugotovljeno. V času, ko je bil blagovni promet med cono A in B vsled sklepa med-' zavezniške plebiscitne komisije, kate-| remu je pritrdi tudi naš delegat, že popolnoma prost, je okrajno glavarstvo sporazumno s predsedstvom de-želn: vlade z dopisom z dne 6. septembra 1920 podružnicam dovolilo i da se sme ta slaba moka prodati v| cono B kot krma za živino. Kar se tiče specialno dopustnosti prevoza blaga iz pasa A v B, ugotavljamo, da je jugoslovanska sekcija plebiscitne komisije v CcLvcu z razpisom z dne 26. avgusta 1920, št. 272. obvestila okraini glavarstvi Borovlje in Velikovec, da carinski organi na demaikacijski črti ne vrše več pregleda, da sme zaradi tega prebivalstvo v coni A v cono B in obratno izvažati in uvažati, kar hoče in kolikor hoče". Na podlagi omenjenih dovoljenj je podružnica v Sinči vasi prifclilno 6 vagonov te slabe moke, podružnica v Podgori pa 8044 kg popolnoma pokvarjene koruzne moke prodala proti kompenzaciji v blagu v Celovec. Ker sc je dobilo nekatero blago v Celovcu povprečno za 30 % ceneje kakor v Jugoslaviji, smo le ustregli prebivalstvu cone A in mogli tudi konkurirati z avstriisko propagando. S tem izvozom pokvarjenega blaga, ki zanj pri nas ni bilo odjemalcev, nismo oškodovali domačih konzumen-tov, za katere je bilo vedno več kot v zadostni meri poskrbljeno z živili; nasprotno smo mogli samo koristiti naši plebiscitni propagandi, ker smo v zameno dobljeno blago (sol, usnje, čevlje, vžigalice, manufakturo itd.) razprodajah pod dnevnimi cenami. Vse razširjene obdolžitve so tedaj docela neosnovane in ne odgovarjajo dejstvom., kar bo z gotovostjo podala uradna preiskava. Minister Jovanovič pa navaja v svoii ovadbi, da se je izpeljalo dnevno 100.000 kg deloma na avtomobilih, deloma na vozovih v cono B. Ne oporekamo pa možnosti, da so zasebni trgovci in drugi posamezni prebivalci cone A, poslužujoč se od- prave dem arterijske1 črte in carinske kontrole, izvozili morda večje množine tudi zdrave moke v cono B, za katera dejania pa družba ne mora biti odgovorna, ter jih niti ona, niti poli-tična oblastva niso mogla preprečiti Neglede na to, pa je bil itak ob istem času glasom razpisa ministrstva financ izvoz pšcnice in pštnične moke v okviru kontingenta 15.000 vagonov « inozemstvo, tedaj tudi v Avstrijo prost proti plačilu carinc iu zagotovitvi zdra»re valute. Da so se te dovolitve posluževali ne samo banatski izvozničarji, temveč tudi nemški veletržci, dokazuje dejstvo, da so imeli Nemci še pred odpravo demarkarijske črte in carinske kontrole v propagandne svrhe v coni B tik demarkacijske črte nakup.ičene velike množine moke. Končno še omenjamo, ker se je v časopisih trdilo, da so bile te kupčije sklenjene s sodelovanjem nekaterih članov plebiscitne komisije, da je bil ravnatelj družbe član naše delegacije in je takoj po imenovanju odložil vodstvo družbe. Ker je jasno, da je bilo pri teh enostavnih od vlade dovoljenih kupčijah njegovo kakor tudi drugih članov sodelovanje popolnoma odvcc, je zgorajšnie podtikanje nezaslišano ne-odpustljivo tem bolj, ker se ne imenn-jejo člani imenoma in se jim ne nudi prilika za tožbo. Sicer se pa čudimo, da minister Jovanovič ni poklical dotične člane takrat na odgovor, ko je imel za to pravico in celo dolžnost. Iz teh podatkov javnost lahko sodi, v koliko je družba pripomogla pri prehranjevanju cone B in kje tiči vzrok slabega izida plebiscita. Koroška gospodarska družba z o. z* v Liubliani. Prvovrstni atelje za črkosllkar-_ »tvo FILIP P BIST O U, hotel Kalid, se priporoča. 323 10—3 NMF1 dvoliolBsa, jSSi 15 j in vsakovrstni deli, kar- \ bidne svetiljke. gorilci itd. j Sprejemajo so v popravilo dvokclesti: ia rasni stroji pri BATJELTJ, Ljub- j Uaaa, Stari trg it. 28. 322 11—4 J W 303 58-14 ČEVLJI na debelo in na drobno, tm vrste moški, . ženski ia otroJki, delavski kakor tudi naj-! finojši vseh vrst po najnižjih dnevnih , cenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OSLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. j Trti u pošilja po ponotju po tsen kraljestvu. I Preizkusen strojnik za lokomobilo 15 konjskih sil se takoj sprejme pri gradbenem podjetju G. Tonnies dražba z o. z. v Ljubljani 380 Raznašalke ■prejme takoj uprava Jutra", Sodna ulica 6. 1 l roenino za „Jatro": Elektrotehnično podjetje Saks & Tratnik Ljubljana, S/. Petra cesta št. 25 337 3-2 Telefon internrban St. 443 Maribor, Slovenska ulica št 20. Gradba kompletnih električnih cen tral, dalnjevodov in dragih inštalacij. Zaloga ln prodaja vsakovrstnega instalacijskega materiala, kakor motorjev, sve-tiljk in žaniic za vse napetosti. (lačrli in proračuni na za tel! Gostilna •ss Zahtevajte ponudbo! Zahtevajte ponudbo! Ia bele papirne vrečice od V4 kg do 6 kg razpošilja na vagone in manjše količine 348 3—2 Ludovik Sef, Maribor, Prešernova, ulica št. 1 Tovarniška zaloga papirja In pisalnega orodja Brzojavi Paplršef, Maribor Telefon £t 148 Karbidne svetiljke namizne, viseče in za Ur.lesarje. karbid in j gorivce ter baterije priporoča IG N. V O K, Ljubljana. S56 Sodna ulica 7. 4-3! Vec koSporteriev; sprejme takoj sprana Jutra", Sodna "lica šl 6. i ANT. BAJEG Pod trančo štev. 2. izdelovanje nagrobnih ven-378 cev in šopkov. 2-1 I Kako volimo s kroglicami kake pravice in dolžnosti imajo volflci, kako treba zakon tolmačiti volilnim komisijam in zaupnikom strank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu samem, razlaga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Volilni red z bogatim tolmačenjem. 241 11 Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. se radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre. Začel se bo obrat v popolnoma izboljšanem načinu in ▼ lastni refiji. Postrežba bo izvanredno poceni in prvovrstna. Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej 370 3-2 Konkurenčne cene! Samo na debelo! Vsakovrstna manufaktura se dobi po najnižjih oenah pri tvrdki 112 20—14 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni avto sa prevajanje! Konkurenčne cenel Za 50letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga III. izdaj'o 65 12 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1*80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Jjj »SVETLA" elektrotehniško podjetje JANKO POGAČAR Lovro Efffenberger & Cie. Centrala LJUBLJANA Najboljša Izvedba. — Takojfnja odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in pojasnila na željo vsak ias brezplačno na razpolago. Podružnica v Zagrebu Frankopanska ulica 3L 2. Inctalinfl ' P°P°'ne elektrarne, prekozezoske centralo, popolne IllalUlIl U . napeljave T mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne napravo za normalne in specialne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. motorje, diname, pretvoritelje (Umformer), generatorje za motorje, ventilatorje, električno kurilne in kahalne aparate za domačo, obrt '.o in medicinsko uporabo, merilne aparate, štetee, inštalacij'-!., .u vodilni material vsake vrsto, ročne svetiljke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni material za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd. Lastni umetniški oddelek. moderna telesa za razsvetljavo, namizne stoječe svetiljke, stropne svetiljke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. Cnmallfpfp* n0Ti Patentirani »Sona^-avoaol za močni tip.blUlIlblG . toki brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnjih stroškov za oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana avto hup a „Sonavox", patentirani držaji za senčnike «Sona» brez vijakov. 330 2