Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI, Številka 4, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plaćana pri posti 2250 PTUJ ■ Prireditve ob 60. obletnici konca II. svetovne vojne ■ Preiskovalno novinarstvo na lokalnem nivoju ■ 16. državna razstava Dobrote slovenskih kmeti^^^^| ■ V tednu varnosti otrok i; ■ MO Ptuj odobrenih najmanj 90 milijonov SIT za razvojne projekte ■ Sežiganje komunalnih odpadkov v naravi - prepovedano Program prireditev v počastitev 60. obletnice konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope Mesina občina Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Ptuj 22. april 2005 ob 19. url Otvoritev razstave -Evropska zgodovina v karikaturi Totega lista, Politična karikatura- na temo Evrope med obema vojnama. Gostovanie razstave iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor 30. april 2005 ob 19.30 uri Osrednja proslava v počastitev 1. maja mednarodnega praznika dela. Po slovesnosti bo kresovanje z ognjemetom in družabnim srečanjem. Gasilski dom Ptuj, Natašina pot 1. Ptuj Zveza svobodnih sindikatov Slovenile • Območna organizacija Ptuj Vas vabi na OSREDNJO PRIREDITEV V POČASTITEV 60. OBLETNICE KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE, OSVOBODITVE PTUJA IN EVROPE Po otvoritvi razstave bo v slavnostni dvorani monodrama -Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo«, v izvedbi dramskega igralca Antona Šterna iz Kranja. Kn/ižnica Ivana Potrča Ptuj 1. maj 2005 ob 6. uri Prvomajska budnica in start pohodnikov. L/udski vrt. Ptuj športni zavod Ptuj Mestna občina Ruj v nedeljo, 8. maja 2005, ob 19.30 na Slovenskem trgu. 26. april 2005 ob 18. url Otvoritev razstave posvečene nasilju nad Slovenci v 2. svetovni vojni, z naslovom » Ko nisi smel biti Slovenec «. Pokrajinski muzej Ptuj (bivši zapori) 1. maj 2005 ob 11. uri - S (portom in zabavo v prvi maj« Pripravljen bo bogat športno-zabavni animacijski program, ki se bo odvijal ves dan na prireditvenem prostoru na Ranci. Izvajali se bodo vodni (porti, kolesarski maraton, košarka, nogomet, pohodništvo, plesni ritmi, poskrblieno bo za naimlajše. urejen bo piknik prostor, večer se bo zaključil s kresom na vodi Prireditveni prostor na Ranci Lokalna turistična organizacij Ruj športni zavod Ru| Brodarsko društvo Ranca Ruj Slavnostni govornik bo Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. župan 27. april 2005 ob 9. uri 9. pohod -Po poteh upora in prostovoljnega dela«, v počastitev dneva upora slovenskega naroda proti okupatorju. Domači/a narodnega heroj Jožeta Lacka. Nova vas pri Ptuju 90 V kulturnem programu bodo sodelovali: Pihalni orkester Ptuj, Komorni moški pevski zbor Ptuj. Mešani mladinski pevski zbor gimnazije Ruj. Resna družina GEA DPD Svobode Ruj. Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ruj in recitatorji Gimnazije Ruj. pod vodstvom Branke Bezeljak Glazer. ob 12. uri 7. praznik brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela. Gasilski dom Kicar Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ruj Klub brigadirjev Ruj Mestna občina Ruj 7. maj 2005 ob 9.45 uri 1. Florijanova gasilska parada -Ruj, 7.5.2005' Mestna hiša in Mestni trg Območna gasilska zveza Ruj Pred osrednjo prireditvijo bo v Mestnem gledališču Ptuj. ob 17.30. predstavitev zbornika Slovenstvo na ptujskem v 20. stoletju. 8. maj 2005 ob 17.30 uri Predstavitev zbornika -Slovenstvo na ptujskem v 20. stoletju ■ Mestno gledališče Ptuj 30. april 2005 ob 10. uri Slovesnost ob 1.obletnici vstopa Slovenije v evropsko skupnost -otvoritev turistične sezone. -otvoritev filatelistične razstave. -otvoritev razstave ročnih del domače obrti. Mestna občina Ptui. Mestni trg 1. Ptuj ob 19.30 uri Osrednja slovesnost ob - 60 obletnici zmage konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ruja in Evrope Slovenski trg. Ptui ... Obmolno združenj borcev ii Mestna občina Ruj Vljudno vabljeni Predsednik Otimoinaga združenja borcev m udeležencev NOB Ruj MitJa^Molc.^Jr. med. lcev NOB Ruj Župan Mestne občine Ruj dr. Stefan Čelan ob 11. uri Otvoritev društvo l-J konca druge svetovne vojne osvoboditve Ptuja in Evrope. Ali je preiskovalno novinarstvo na lokalnem nivoju sploh možno To je bila ena od tem, ki je na zadnjem letnem srečanju lokalnih medijev Slovenije najbolj razgibala misli udeležencev in sprožila največji odziv. Preiskovalno novinarstvo se od običajnega razlikuje po tem, da zahteva veliko poguma, vztrajnosti, navezovanja stikov in preverjanja različnih virov ter predvsem več časa, saj se mora novinar dokopati do tistega, kar se skriva za videzom. Ponavadi gre za kakšno korupcijsko zgodbo. Urednik, ki je sicer v vlogi “ročne zavore”', mora imeti v prstih uredniški občutek, ali je zgodba zrela za objavo ali ne, hkrati pa naj bi preiskovalnega novinarja vzpodbujati k iskanju, kje bi še lahko kaj odkril... Nekaj uveljavljenih in izkušenih slovenskih novinarjev, ki so bili gostje srečanja, si je bilo edinih, da preiskovalno novinarstvo v Sloveniji sploh ni možno ali pa le v omejenem obsegu, kajti pri nas seveda ni tako močnih medijev in uredništev, ki bi to omogočala, kot recimo v ZDA, Angliji ali Franciji. V potrditev temu govori tudi nekaj let star primer najbolj znanega slovenskega preiskovalnega novinarja Mirana Petka, saj si po krutem fizičnem napadu nanj nobena medijska hiša ni drznila pisati o korupcijskih temah, ki jih je preiskoval. Na pomoč je bilo treba poklicati celo mednarodno novinarsko organizacijo, da je primer sploh sodno obravnavan, kar je zelo slaba legitimacija za slovensko novinarstvo in medije ter državo. Če bi vsaj večji mediji šli po stopinjah Petka, bi jih pripeljale do naročnikov napada. V zadnjih desetih letih se izgublja novinarsko dostojanstvo, slovenski mediji - vsi po vrsti - pa zaradi gnanja za senzacijami in črnimi naslovi izgubljajo na kakovosti. In tudi resni mediji se spogledujejo z lahkotnostjo, kar je odmik od njihovega poslanstva in odgovornosti. Vse hoče biti črno ali kvečjemu čmo-belo. Kar je odraz prenasičenosti. Omembe vreden je bil nastop Jureta Pengova, staroste slovenskih novinarjev, ki je izrazil svoje občudovanje novinarjem lokalnih in regionalnih medijev glede na pogoje, v katerih delajo, saj morajo biti tako rekoč univerzalci. Obvladovati morajo vsa področja in vse novinarske zvrsti; od vestičk do intervjuja, komentarja ... Pri tem pa praviloma nimajo neke opore pri izkušenejših kolegih. Hkrati so lokalni mediji v primerjavi z nacionalnimi tudi veliko bolj pod pritiskom veljakov v okolju, kjer in za katerega delajo. Kar je še dodatno breme. Opozoril je na pomanjkanje solidarnosti med novinarskimi hišami, kar je ena od šibkih strani slovenskega novinarstva. “Mi čutimo skupaj le, ko se srečamo, družimo. Drug pred drugim pa sicer skrivamo teme. Če veš, da kadrovsko in drugače v nekem oko/ju nisi dovolj močan, pokličeš in sporočiš drugemu mediju, ki ima kredibilnost, "je razmišljal znani televizijec, ki novinarstva ne pojmuje kot poklic, ampak kot življenjsko opredelitev človeka, ki se odloči za take vrste dejavnost. To je torej nekdo, ki je radoveden, zna poslušati, gledati in videti. Skratka je komunikativen in se druži s čim več ljudmi. To pa so osebnostne lastnosti, po katerih se dober novinar razlikuje od povprečnega, pa naj gre le za vestičarstvo. Milena Türk MODROST MESECA Življenje je zaporedje lekcij, ki jih moramo doživeti, da bi jih razumeli. Helen Keller SPREHOD PO VSEBINI MO Ruj 90 milijonov SIT za razvojne projekte 4 Javna predstavitev načrtov zaščite in reševanja 4 V tednu varnosti otrok 4 Za bolj cvetoče mesto 5 Europousse 2005 5 29. redna seja Mestnega sveta 6 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 6-7 Razpis za podelitev priznanj MO Ptuj 9 Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne 10 Dan Zmage - 60 let potem 11 Dobrote slovenskih kmetij 2005 12 Akcija Kmetija leta MO Ptuj 12 Novo poslovno-stanovanjsko središče Mlekarna 13 Zaposlovanje mladih 13 Ekološki otoki 14 Sežiganje komunalnih odpadkov 14 Navadna čigra dobila nov gnezdit-veni otok 15 28. evropska žonglerska konvencija 16 Kurenti in ptujski princi na Strumiškem karnevalu 16 Ruj in brazilsko mesto Olinda 17 Gimnazijci gostili dijaka iz Izraela 17 Ptujski osnovnošolci v Španiji 18 Mladi cvetličarji uspešni na sejmu Flora 18 Merhaba po slovensko! 19 V spomin Adolfu Praprotniku - Adiju 19 Anatomija kozolca in ritem navpičnega 20 Kultura - razstave in predstave 21-22 2. zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta 24 Si upate na triatlon? 25 Zakon o prekrških in Zakon o varnosti v cestnem prometu -1. del 26 Varnostni sosvet 26 Donacija dializnih aparatov 27 Šport 27-29 Gledališče razstave prireditve 30 Arheološka izkopavanja pri OŠ Ljudski vrt 31 Naslovnica: Arheološka izkopavanja ob gradnji prizidka k OŠ Ljudski vrt, marec 2005 Foto: Aleš Šprah Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98. elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25. E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič -SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mesine občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. MO Ptuj odobrenih najmanj 90 milijonov SIT za razvojne projekte Vlada RS je na seji 17. 3. sprejela Program sofinanciranja regionalnih razvojnih programov za leto 2005, v okviru katerega je MO Ptuj prijavila 3 projekte. Po sprejetem programu so tako odobrena sredstva za projekt Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja (priprava dokumentacije za projekt, predviden za sofinanciranje iz sredstev kohezijskega sklada] ter Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj. Projekt Izgradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni Ptuj (rekonstrukcija in gradnja povezovalne ceste med Rogozni-ško cesto in Puhovo cesto) pa je predlagan za potrditev na naslednji seji vlade, po predhodni dokončni uskladitvi. Projekt Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - priprava dokumentacije za projekt, predviden za sofinanciranje iz sredstev kohezijskega sklada, je skupen projekt sedmih občin (poleg MO Ptuj, ki je nosilka projekta, še občine Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Starše in Videm) in je v letu 2005 vreden 106.624.963,00 SIT, od katerih bo preko omenjenega programa financiranih 68.234.208,00 SIT (64 % vrednosti projekta). Ostala sredstva bodo prispevale občine po izračunanem ključu. Projekt Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj je prav tako projekt regionalnega značaja, saj so podporo projektu podpisale vse občine Upravne enote Ptuj in za leto 2005 predvideva za 36.756.792,00 SIT, od katerih bo iz naslova Programa sofinanciranja regionalnih razvojnih programov za leto 2005 zagotovljenih 21.756.792,00 SIT (59 % vrednosti projekta). Projekt, ki je še v usklajevanju, Izgradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni Ptuj, je vreden predvidoma 71 mio SIT, od katerih bi bila s strani države zagotovljena sredstva v višini 44.057.850,00 SIT (62 % vrednosti projekta). Na osnovi potrjenih in predlaganih projektov bi tako MO Ptuj iz državnega proračuna za te projekte v letu 2005 pridobila sredstva v višini dobrih 134 milijonov SIT. Simona Kašman Vabilo na javno predstavitev načrtov zaščite in reševanja Vljudno vas vabimo na javno predstavitev osnutkov načrtov zaščite in reševanja, ki bo potekala od 3. maja do 3. junija v delovnem času občinske uprave v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 na Ptuju, velika sejna soba, pisama št. 15/1. Na podlagi 16. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02) in 3. ter 16. člena Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v MO Ptuj (Uradni vestnik MO, št. 10/99) objavljamo javno predstavitev osnutkov načrtov zaščite in reševanja. Javna predstavitev se izvede z namenom, da se zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja. Odgovorna oseba je mag. Janez Merc. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj V tednu varnosti otrok Učenci ptujskih osnovnih šol županu in predsedniku SPVCP posredovali pobude za večjo varnost v prometu V tednu varnosti otrok je bilo v slavnostni dvorani Mestne hiše srečanje, kjer so predstavniki učencev osnovnih šol in njihovi ravnatelji županu dr. Štefanu Čelanu ter predsedniku Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Francu Kozelu povedali, kje pa njih čevelj žuli na poti v šolo oz. kako in kje so kot vsakodnevni prometni udeleženci najbolj ogroženi. Učenci so morali letos v slavnostni dvorani stopiti pred govorniški pult in mikrofon, večina verjetno prvič, in so imeli zaradi tega prvega izkustva malce več treme. Zato so bili v svojih nastopih krajši in bolj skopi kot minula leta, ko so lahko v sejni sobi govorili sede. želijo svetlobne prometne znake za varnost tistih otrok, ki imajo popoldanske aktivnosti, in pločnik na cesti nad šolo (Vodova ulica). Mnoge otroke ogroža prehitra vožnja avtomobilov mimo šol in nasploh kršenje prometnih predpisov pri odraslih, kar so posebej izpostavili otroci iz obeh Vita Hojnik, učenka 4. razreda OŠ Olge Meglič, ki bo letos opravljala kolesarski izpit, je predstavila nekaj prometnih nevarnosti v okolici šole ter na poti domov. Foto: Aleš Šprah Kot smo slišali že večkrat, so tudi letos predstavniki prav vseh šol navajali premalo ali pa nevarne prehode za pešce, pomanjkanje parkirišč v bližini šol, premalo in nevarna avtobusna postajališča, pomanjkanje kolesarskih stez in šolskih poligonov za priprave na kolesarski izpit, ki ga opravljajo v četrtem razredu osemletke oziroma v petem razredu devetletke ... Na OŠ Mladika se bojijo, kot je pripomnila ravnateljica Sonja Purgaj, da bodo zdaj, ko v bližini šole širijo površine športnih objektov, ostali brez kolesarskega poligona in avtobusnega postajališča. V okolici grajenske šole ni hitrostnih ovir - grbin. V okolici OŠ Ljudski vrt si šol, ki sta v mestnem središču; iz OŠ dr. Ljudevita Pivka in OŠ Olge Meglič. Kot najnevarnejše ceste so bile navedene Ormoška, posebej na odseku v Spuhlji, Mariborska in Maistrova ulica. Učencem in ravnateljem so na srečanja med drugimi prisluhnili še podžupan mag. Miran Kerin, iz občinske uprave pa vodji oddelkov: Ivan Vidovič - za družbene dejavnosti, mag. Janez Merc - za splošne zadeve ter Janko Sirec - za gospodarsko infrastrukturo in okolje. Milena Türk Za bolj cvetoče mesto Vodstvo Turističnega društva Ptuj je z velikim veseljem sprejelo ponudbo podjetja Unichem o donatorstvu pri obnovi zelenice v mestnem parku. Vrhniško podjetje Unichem, ki izdeluje kemične izdelke in gnojila, se že vsa leta vključuje v tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja “Moja dežela lepa in gostoljubnaKer je podjetje ugotovilo, da mesto Ptuj na tem tekmovanju že več let dosega najvišje uspehe, saj je že dvakrat zaporedoma v svoji kategoriji doseglo prvo mesto in se letos ponovno poteguje za še boljši rezultat, celo pričakuje, da bo mesto Ptuj letoij prejelo veliki globus. To pa bo le v primeru, če v letošnjem letu ponovno doseže prvo mesto v svoji kategoriji. Uspeh bo tukaj, če bomo vsi meščani pomagali krasiti svoja pročelja in balkone. S podpisom tristranske donatorske pogodbe bo donator pomagal turističnemu društvu s sredstvi v višini okrog milijon tolarjev za varstvo in prehrano rastlin ter poskrbel za strokovno pomoč pri sajenju sadik. Donatorsko pogodbo v vrednosti okrog milijon tolarjev so 8. aprila v uradu župana podpisali župan dr. Štefan Čelan, predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek in direktor Unichema Mile Radivojevič. Foto: Aleš Šprah V letošnjem letu bo posajenih nekaj nad 6000 sadik in prav te potrebujejo gnojila. Unichem bo v celoti priskrbel vsa potrebna gnojila in tudi razne specialne dodatke za boljšo rast in lepše cvetje v poznejši rasti sadik. Društvena tradicija je, da spomladi vzpodbudi stanovalce Ptuja k razmišljanju, kako prikupno urediti svoja okenska pročelja in balkone. Tako, da bo Ptuj lep, cvetoč in vreden ogleda. Albin Pišek SESTAVLJANKA ZDRAVJA Obvestilo o javnem razpisu Za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v Mestni občini Ptuj za leto 2005 V letošnjem letu nadaljujemo projekt SESTAVLJANKA ZDRAVJA, ki smo ga uspešno izvajali že v letu 2004. Sodelovalo je 20 izvajalcev s 47 programi promocije zdravja. Namen razpisa je izbira programov varovanja in krepitve zdravja, ki jih bo v letu 2005 Mestna občina Ptuj sofinancirala na podlagi izbranih kriterijev javnega razpisa s ciljem izboljšati zdravje ter preprečiti in upočasniti pojav dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Predmet razpisa so: - programi ohranjanja in utrjevanja zdravja, - programi primarne in sekundarne preventive, - programi spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki je redna dejavnost društev in ustanov. Vabimo vas, da tudi letos sodelujete v javnem razpisu, ki je objavljen v prilogi Uradni vestnik Mestne občine Ptuj. Maja Erjavec Europousse 2005 - mednarodni nogometni turnir za otroke Europousse (evropski podmladek) je mednarodni nogometni turnir za otroke stare med 10 in 12 let, ki ga prireja nogometni klub v našem pobratenem mestu Saint-Cyr-sur-Loire vsako leto ob velikonočnih praznikih. Letos je tekmovanje potekalo že 20. zapored in predstavniki mesta so povabili tudi uradno delegacijo Ptuja, ki so jo sestavljali Jurij Šarman, mestni svetnik in direktor CID-a, Robert Križanič, mestni svetnik in predsednik odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, in Tanja Ostrman Renault, predstavnica za stike z javnostmi in mednarodne odnose ter hkrati prevajalka. Pot se je začela že 24. marca Župan Saint-Cyr-sur-Loire in poslanec Philippe Bri-and ter Jurij Šarman, mestni svetnik in direktor CID-a. z avtobusom, s katerim so potovali mladi ptujski nogometaši. Tokrat pa niso bili samo dečki, ki so se pomerili na igrišču (na koncu so med 32. ekipami zasedli 7. mesto), ampak smo k sodelovanju povabili tudi deklice iz Destrnika. Vsako leto namreč na turnirju sodeluje najmanj ena ekipa deklic iz Francije in ker je bil letošnji turnir še posebej praznično obarvan zaradi jubileja, se je našemu vabilu odzva- Tumir pa ni zgolj tekmovanje, je bistveno več. Namenjen je predvsem otrokom iz različnih držav in trije dnevi tekmovanj so posvečeni njim, njihovemu druženju, tekmovanju, spoznavanju drug drugega, drugih kultur in navad, skratka odkrivanju nečesa novega, kar je izjemnega pomena pri vzpostavljanju dobrih in prijateljskih odnosov med narodi skupne Evrope. Mladi Francozi, Ciprčani, Litvanci in Slovenci so med seboj izbrali svojega župana, Ciprčana. Volitve je vodil sam župan mesta pod budnim očesom mestnih svetnikov tako iz koalicije kot opozicije. Pa tudi petnajstminutni ognjemet na otvoritveni večer je bil predvsem za otroke. Župan Saint-Cyr-sur-Loire in poslanec Philippe Briand in otroški župan, mladi Ciprčan. lo sedem deklic z učiteljem. Pa so kljub dejstvu, da ekipa kot takšna ni mogla biti vključena v tekmovalni del, saj ni bilo prijavljenih dovolj ekip, naše deklice »izpopolnile« vrste deške francoske ekipe in na koncu dobile tudi medaljo. Uradna delegacija prav tako ni počivala. Prišlo je do konkretnih pogovorov in načrtovanja udeležbe francoskih atletov na maratonu, ki bo 25. junija, in gledališke skupine na festivalu Odprto mesto ter za izmenjavo izkušenj in načrtovanje mladinskih izmenjav. Tanja Ostrman Renault Foto: Jurij Šarman Največ razprav o umestitvi igrišča z umetno travo Iz predloga dnevnega reda 29. redne seje, ki je obsegal osemnajst točk, sta bili umaknjeni dve točki. Gre za Predlog sklepa o odobritvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo večnamenske športne dvorane, saj so pristojni odbori ugotovili, da je predložena dokumentacija pomanjkljiva in ne daje odgovorov na številna vprašanja. Točka volitve in imenovanja pa je bila umaknjena, ker se na razpis za ravnatelja OS Ljudevita Pivka ni prijavil niti eden kandidat, ki bi izpolnjeval predpisane pogoje. Kljub vsemu pa je število obravnavanih točk ostalo nespremenjeno, saj je bil dnevni red razširjen s točkama o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in sprejemom posameznega programa prodaje stvarnega premoženja ter predlogom sklepa o prodaji nepremičnin. Po pričakovanju so mestni svetniki največ razprave namenili 9. točki, to je predlogu sklepa o odobritvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo igrišča z umetno travo. Predlog govori o umestitvi igrišča z umetno travo med OŠ Mladika in športno dvorano Mladika. Kot je znano, sta OŠ Mladika in svet staršev šole dan pred samo sejo, v torek, 19. aprila, organizirala okroglo mizo na to temo, iz katere lahko kot zaključek povemo, da si šola in starši otrok v tej šoli želijo prestavitev igrišča na drugo lokacijo, sprejeli pa bi večnamensko športno dvorano. Na seji so mestni svetniki govorili o prednostih in slabostih takšnega umeščanja v ta prostor, o možnih posledicah takšne in drugačne odločitve. Izpostavili so dejstvo, da nekaterih informacij niso imeli pred sestankom v šoli oziroma pred samo sejo. Prav tako pa so razmišljali o prepletanju šolstva in športa, ki nedvomno sodita skupaj. Ko je prišlo do glasovanja, je nekaj svetnikov protestno zapustilo dvorano, izid glasovanja pa je bil 14 ZA in 1 PROTI od 22 svetnikov. Sprejeli so tudi poročilo o poslo- pri OŠ Mladika vanju Lokalne turistične organizacije Ptuj za leto 2004 ter hkrati tej organizaciji naložili, da do konca aprila pripravi sanacijski program finančnega poslovanja. Pri projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja je bilo izpostavljeno dejstvo, da le peščica ljudi zavira izvedbo tega projekta, saj se ni pripravljena niti pogovarjati s pristojnimi službami. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah je bil svetnikom temeljito predstavljen in priprave odloka v skladu z veljavno zakonodajo se bodo nadaljevale. Tanja Ostrman Renault Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Cena arheoloških posegov v prostor na Marofu - Vlaganja v stavbo na Čučkovi - Osveščanje lastnikov domačih živali Vprašanje Milana Petka: Kolikšna je oz. bo cena arheoloških posegov v prostor na Marofu, tj. na parceli severno od Šolskega centra Ptuj, ki je sedaj prodana trgovskemu podjetju? Odgovor: Oktobra 2000 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor izdelal mnenje za predvideno območje zidave za novo OŠ Olge Meglič, v katerem bi po ceniku za leto 2000 znašala cena arheoloških izkopavanj približno 240.000.000 tolarjev. Cena arheologije za poseg v prostor na Marofu, ki jo je ponudnik dobil od Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor v letošnjem letu, nam ni znana. Valentina Golob ♦ ♦♦ Pobuda Mete Puklavec: “Naj se del sredstev v višini vsaj 10 milijonov tolarjev iz naslova prihodkov za CERO Gajke nameni na odhodkovni strani proračuna tudi za vzgajanje in izobraževanje mlade generacije o ločevanju odpadkov v vrtcih, šolah in na fakultetah. Odgovor: Prihodki za CERO Gajke so zbrani iz več virov: iz cene ravnanja z odpadki, iz sofinancerskih sredstev države, iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in iz kredita EKO-sklada. Vsi omenjeni viri so strogo namenski. Dejanska višina črpanja sredstev, ki jih pridobimo od države, iz okoljske dajatve ali z najemom kredita je namreč vezana na plačilo situacij po posameznih gradbenih pogodbah. Podobno velja za delež sredstev, ki se zbere iz cene ravnanja s komunalnimi odpadki, le-ta se lahko v skladu z 9. členom Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04) porabi le za: izdelavo študij o izvedljivosti projekta ter načrtov in druge projektne dokumentacije, investicijskega nadzora in inženiringa, meritev in cenitev zemljišč, nakup in najem zemljišča, pripravo zemljišča, izvedbo vseh gradbenih del zaradi gradnje novega objekta ali nadomestne gradnje objekta infrastrukture javne službe ter obresti, bančne garancije in druge bančne storitve zaradi financiranja opravil, ki so zgoraj navedena. Kljub temu da namenskih prihodkov iz naslova CERO Gajke ni mogoče nameniti za dejavnosti, kot jih predlaga M. Puklavec, pa je predlog svetnice o potrebi po izobraževanju in osveščanju mladine vsekakor primeren, zato že pripravljamo ustrezne projekte skupaj s Čistim mestom, da se bo vzporedno z dvigom standarda na področju ravnanja z odpadki dvigoval tudi standard na področju izobraževanja in vzgajanja naših otrok in občanov. V preteklem obdobju smo že izdelali nekaj brošur in zloženk, ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo, organiziranih je bilo že več vsesplošnih čistilnih akcij, s ptujskim Vrtcem pa trenutno sodelujemo tudi pri konkretnem izobraževalnem projektu o ločenem zbiranju odpadkov. Naš namen pa je v letošnjem letu razširiti projekt tudi na osnovne in srednje šole. Alenka Korpar ♦ ♦♦ Vprašanje Avgusta Laha: Ali imamo v občini predpis -odlok, po katerem so lastniki psov dolžni iztrebke svojih živali počistiti z javnih površin? Se v primeru nasprotnega ravnanja lahko lastnika živali za tak prekršek kaznuje? Če takšen odlok imamo, naj se takoj začne izva- jati. Sicer naj pristojne inšpekcijske službe začnejo osveščati lastnike domačih živali, predvsem lastnike psov, da je potrebno pasje iztrebke z javnih površin sproti počistiti. Peskovniki na otroških igriščih in pri vrtcih ter prehodi za pešce so polni pasjih iztrebkov. Takemu početju brezvestnih lastnikov psov je treba narediti konec. Odgovor: Mestna občina Ptuj ima Odlok o javnem redu v Mestni občini Ptuj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 6/01, 20. julija 2001. Z določbo v tretjem poglavju 7. točke 6. člena je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano: “puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah.” 9. točka prepoveduje: “voditi pse in druge domače Živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča.” V četrtem poglavju je v 6. točki 7. člena z namenom varovanja zdravja in čistoče prepovedano: “puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih." Po 13. členu citiranega odloka se z denarno kaznijo z globo 60.000. 00 tolarjev kaznuje posameznik, če krši določila 7. točke 6. člena. Po 14. členu citiranega odloka se na kraju samem kaznuje posameznik in odgovorna oseba z denarno kaznijo z globo 10.000. 00 tolarjev, če krši določila 9. točke 6. člena in določila 6. točke 7. člena. Nadzor nad izvajanjem tega odloka po 11. členu izvajajo komunalni inšpektor, komunalni nadzornik in mestni redar. Marca lani je bil v Ptujčanu objavljen članek “Iztrebki domačih živali ne spadajo na javne površine”, ki ga je pripravila Majda Murko, komunalna inšpektorica skupne občinske uprave. Na osnovi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02) je bilo izdanih skupaj dvajset pisnih in ustnih opozoril lastnikom, ki so bili prijavljeni in videni, in sicer z namenom, da se jih opozori, da so se dolžni po določilih navedenega odloka obnašati tako, da ne ogrožajo zdravja občanov in čistoče kraja ter da tudi sami skrbijo za primeren videz javne površine, kjer živijo, in da ne opušča-jo dejanj, ki so po navedenem odloku obvezna. Z namenom varovanja zdravja in čistoče so lastniki psov in drugih domačih živali dolžni iztrebke domače živali primemo počistiti, ne pa jih puščati na javnih površinah. Poseben članek na to temo je bil objavljen tudi v letošnji marčevski številki Ptujčana. Majda Murku ♦ ♦♦ Vprašanje mag. Borisa Gerla: Še vedno ni jasno, kaj se v sežigalnici OPTE Ptuj sežiga. Sežigalnica ima dovoljenje države za sežig gotovih stvari, mi pa dejansko ne vemo, ali imajo tam filtrirne naprave oz. ali so izvedene meritve izpušnih plinov iz dimnika. Občasno se tam nekaj sežiga, ne vemo pa kaj, in ali je to v skladu z veljavnimi standardi za zdravo okolje. To bi morali vedeti, predvsem pa obča- ni bližnje okolice OPTE Ptuj, ki so privolili v to dejavnost v svojem okolju; sedaj se tehnologija razširja oz. se dodajajo razne substance, ki niso običajne za sežig. Odgovor: Z dopisom smo se obrnili na pristojno inšpekcijsko službo in Opekamo OPTE Ptuj ter prosili za odgovore na naslednja vprašanja: - Kolikokrat in kdaj so bili v zadnjih dveh letih v OPTE Ptuj izvedeni inšpekcijski pregledi? - Kaj je bilo predmet inšpekcijskega pregleda? Ali so bile ugotovljene nepravilnosti in če so bile, katere? - Katere snovi se smejo v OPTE Ptuj sežigati oz. dodajati v sosežig? - Katere ukrepe ste izvedli za zmanjšanje vplivov na okolje (zrak, voda, tla...)? - Ali se izvajajo predpisani monitoringi in kateri? - Kakšni so rezultati monitorin-gov? Prosili smo za čim hitrejši odgovor, vendar ga po razgovoru z OPTE niso mogli predložiti do seje (op. ur.: do 28. seje, 30. marca). V zvezi z Opekarno OPTE Ptuj je na internetnih straneh Agencije RS za okolje možno najti naslednje podatke: - Opekama OPTE Ptuj je navedena na seznamu odstranjevalcev odpadkov po postopku z oznako D9. V prilogi 5 Pravilnika o ravnanju z odpadki je za oznako D9 navedeno, da je to fizikalno-kemična obdelava, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov, naštetih pod Dl-D12 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija ipd.). OPTE ima dovoljenje za odstranjevanje spodaj navedenih odpadkov do 6. 9. 2005. Med snovmi, ki jih odstranjujejo, so našteti: 02 03 01 mulji, blata in gošče pri pranju, čiščenju, lupljenju, centrifugiranju in ločevanju, 1101 08* mulji, blata in gošče iz fosfatiranja, 11 01 09*-mulji, blata, gošče in filtrski kolači, ki vsebujejo nevarne snovi, 11 01 10-mulji, blata in gošče, ki vsebujejo nevarne snovi. 11 01 98*-drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, 11 01 99-drugi tovrstni odpadki, 19 02 05*-mulji, blata in gošče, ki nastanejo pri fizikalno-kemijski obdelavi in vsebujejo nevarne snovi, 19 02 06-mulji, blata in gošče, ki nastanejo pri fizikalno-kemijski obdelavi in niso zajeti v 19 02 05. (op. ur. ) Po prilogi l Pravilnika o ravnanju z odpadki so posamezne vrste odpadkov označene s šestmestno klasifikacijsko številko. Posamezne vrste nevarnih odpadkov so v seznamu označene s šestmestno klasifikacijsko številko in zvezdico (oznaka nevarnega odpadka). Na internetni strani so navedene tudi letne emisije snovi v zrak, kakor so bile prikazane v njihovem poročilu za leto 2003 (med onesnaževalci vod niso navedeni): Snov Letna količina/kg anorganske spojine klora, če niso navedene v I. nevarnostni skupini, izražene kot HCl 0,17 benzen 0,00 dušikovi oksidi (NO in NO2), izraženi kot NO2 1.518.00 fenol 0,03 fluor in njegove spojine, izražene kot HF 0,07 metanol 0,03 ogljikov monoksid (CO) 6.564,00 skupni prah 3.743.00 stiren (C8H8) 0,03 žveplovi oksidi (SO2 in SO3), izraženi kot SO2 492,00 Mag. Zdenka Bezjak ♦ ♦♦ Pobude Marije Magdalene: 1. Naj se začne z obnovo stavbe in strehe stare steklarske delavnice v Aškerčevi ulici. Odgovor: 3. februarja letos je gradbeni inšpektor izdal odločbo, da se mora takoj pristopiti k sanaciji omenjenega objekta. Na osnovi zbiranja ponudb je bil izbran izvajalec del, izdelan investicijski program in podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Takoj, ko bo gradbeno dovoljenje izdano, bomo pristopili k sanaciji. 2. Na dnevni red ene od naslednjih sej sveta naj se uvrsti problematika o vzdrževanju našega stanovanjskega fonda z namenom, da se te stvari razjasnijo in da se ovržejo namigovanja, kolikor so res neutemeljena. Odgovor: Problematika o vzdrževanju stanovanjskega fonda bo obravnavana na eni izmed prihodnjih sej mestnega sveta, ko bo Podjetje za stanovanjske storitve pripravilo poročilo o izvajanju vzdrževanja ter porabi javnih sredstev. 3. Kako daleč so postopki revizije obnove in vlaganj v stavbo na Čučkovi ulici? Ali so že kakšne ugotovitve, da so bila za objekt neracionalno porabljena velika občinska sredstva? Hkrati pa objekt še danes ni vseljiv. Odgovor: Ob zaključku izvedbe gradbenih del na objektu v Čučkovi ulici bo mestnemu svetu predložen končni obračun, kjer bodo zajeta vsa izvedena dela od začetka investicije ter prikazana poraba sredstev in faznost gradnje po letih. Končni obračun bo predstavljen mestnemu svetu predvidoma v maju tega leta. 4. V prihodnje naj Podjetje za stanovanjske storitve v programu sanacije navede in obvesti vse, pri katerih se sanacija objekta namerava izvajati, bodisi najemnike ali druge stanovalce, kdaj se bo sanacija začela, kako dolgo je predvidena in kaj vse bo postorjeno. Odgovor: Pobuda je posredovana na Podjetje za stanovanjske storitve in mu je naloženo, da v bodoče pisno obvešča vse uporabnike objekta, kjer se izvajajo določena dela o začetku ter vsebini sanacijskih del. Bogdan Kovač, Janko Širec, Zdenka Matjašič in Milan Pavlica STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Ptuj Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Ptuj čestita vsem članom in simpatizerjem demokratične stranke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, 1. maju - prazniku dela, ter prvi obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji. Istočasno čestitke ob 60. obletnici zmage nad fašizmom. Vabimo vas, da se udeležite proslav v počastitev zelo pomembnih dogodkov. Albin Pišek, predsednik območnega odbora DeSUS Ptuj ^SOCIALNI LS DEMOKRATI Po 5. kongresu V soboto. 2. aprila, je Združena lista socialnih demokratov izpeljala svoj zadnji kongres s takšnim imenom. 420 delegatov in delegatk je namreč z veliko večino sprejelo nov predlog za ime stranke - SOCIALNI DEMOKRATI (s kratico SD). Na kongresu smo izvolili tudi novo predsedstvo stranke, ki ga bo tudi naslednja štiri leta vodil Borut Pahor. Pripravljajo se na koncert, ki bo ob dnevu mladosti, 25. maja 2005. Nadaljuje se uspešno sodelovanje s Forumom mladih SDP iz Čakovca - četrtega maja bodo skupaj obiskali Kumrovec. Socialni demokrati občinske in območne organizacije Ptuj vsem občankam in občanom čestitamo ob prihajajočih praznikih - 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. Mirjana Nenad V Mladi Liberalni Demokraciji, tako na državni kot na lokalni ravni, pripravljamo pose-MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA ben program aktivnosti. ki bo trajal čez vse poletje, tja do konca jeseni. V prejšnjem mesecu smo se ptujski mladi liberalci udeležili dveh projektov v Ljubljani. Protestirali smo pred parlamentom, ko je vodstvo Državnega zbora prepovedalo varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku brati letno poročilo. Grozljiva in zastrašujoča poteza vladajoče koalicije po našem res ne potrebuje nobenega komentarja. Kot drugo smo pripravili plakatno akcijo ob svetovnem dnevu proti rasizmu kot odgovor na vedno bolj porajajoče segregacijsko razmišljanje nekaterih ministrov. Vasja Strelec, Mestni odbor MLD in LDS Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. maju, prazniku dela. Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj • LD Vsem občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu - dnevu upora proti oku-Mova Slovenija patorju, in 1. maju - prazniku dela. Kruanmkauudskastranka Mednarodni praznik dela, L maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev. Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov. Se vedno se je ohranila navada kurjenja kresov na predvečer praznika. Na dan praznika pa se še vedno radi udeležujemo množičnih srečanj z jedačo, pijačo in plesom na tradicionalnih prvomajskih shajališčih. Nova Slovenija vam želi prijetno praznovanje. Mestni odbor N.Si Ptuj N Si Spominsko obeležje Kot še dobro pomnimo, je bil leta 1991 na Ptuju izstreljen prvi strel s strani okupatorske JLA. Da bodo to pomnili tudi naši zanamci, se je SNS več let zavzemala za postavitev spominskega obeležja na Vičavi - na mestu, kjer je bil ranjen Boris Fras. Na našo pobudo so končno iz mestnega proračuna zagotovljena sredstva in vabimo vse Ptujčanke in Ptujčane, da sodelujete pri oblikovanju besedila na spominskem obeležju. Svoje predloge pošljite na naslov: SNS, Mestni odbor Ptuj, Arbajterjeva 7, 2250 Ptuj Ob tej priložnosti vam, drage Ptujčanke in Ptujčani, čestitamo za praznik dela, 1. maj. Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje 27. aprila - dneva boja proti okupatorju, in 1. maja - mednarodnega praznika dela. Mestni odbor Slovenske demokratske stranke in Slovenske demokratske mladine S S 1. maj, čas za počitek in praznovanje! Čas okoli prvega maja je že dolgo v znamenju praznovanja dela inje namenjen ovekovečenju delavskih pravic. V mestnem odboru SMS želimo vsem delavkam in delavcem, zaposlenim in nezaposlenim, da bo njihovo delo, katerekoli je, spoštovano in cenjeno pri vseh. Posebej se letos spominjamo še 60. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Mladi se še kako zavedamo pomembnosti tega zgodovinskega trenutka. Naj bodo prvomajski dnevi za razmislek in počitek. Cel maj pa pregovorno mesec ljubezni. Robert Križanič, predsednik mestnega odbora SMS Ptuj ptuj@sms.si Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ; IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA, ZLATE PLAKETE IN PLAKETE 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje • imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov, • zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. s 2. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 3. Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. 4. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe. 5. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 10. junija 2005. 6. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika mestne občine Ptuj. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju lokalnih skupnosti bomo tudi v tem letu opravljali odvoz kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Prepričani smo, da bo letošnja akcija potekala brez dodatnih in nepotrebnih zapletov, saj je vsem dobro poznan način izvedbe akcije. Od vas pričakujemo korektno sodelovanje, da boste kosovne odpadke iz spodnjega seznama nastavili največ en dan pred odvozom, nikakor pa ne po dnevu, predvidenem za odvoz, na svoje odjemno mesto, kjer običajno puščate posodo za ostanek odpadkov oziroma kjer puščate preostanek odpadkov po ločenem zbiranju. Predmet našega odvoza so: • bela tehnika (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, štedilniki...), • vse vrste sobnega pohištva, • talne obloge (tapisoni, preproge, itisoni...), • žimnice, • električni aparati (televizorji, radijski sprejemniki, gospodinjski aparati...), • kolesa. Predmet odvoza niso avtomobili in njihovi deli, gume, akumulatorji, gradbeni in drugi odpadki! Odvoz kosovnih odpadkov v MO Ptuj je predviden od druge polovice junija in do konca avgusta. Natančen termin odvoza in navodilo bo vsako vključeno gospodinjstvo prejelo po pošti domov! Vsakdo, ki nima možnosti kosovnih odpadkov hraniti doma in je vključen v redni odvoz, lahko te pripelje sam na zbirni center v Gajke, kjer jih brezplačno odda oziroma naroči odvoz le-teh (plača samo odvoz) na telefon 780 90 20! Čisto mesto Ptuj, d. o. o Avto klub Tuning Frcakt v sodelovanju i Explosion Car Audio prireja... AvtoShow Ptuj 2005 Sobota, 7- maj Tekmovanje v stylingu ter glasnosti avtoakusticnih sistemov. Kje1 Pomaranca bar. Ob Dravi 3a. Ptuj Prijave za tekmovalce od 9 do ti. ure. Vec informacij na: www.tuning-freaks-klub.si c/h^ča/i 9 IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne Spomin na dogodke v Ptuju ob osvoboditvi - maj 1945 Popoldan, 8. maj 1945. Nemška policija, orožništvo in vojaške enote naglo zapuščajo mesto Ptuj in za seboj rušijo mostove. V mestu zavlada veliko veselje, naslednje dni zaplapolajo slovenske, jugoslovanske in rdeče zastave. SVOBODA ... beseda, ki je pomenila novo prihodnost. Razglas uprave mesta Ptuj o odstranitvi nemških napisov, Ptuj, dne 9. maja 1945. Isti večer (8. maja 1945) je v mesto prispela bolgarska vojaška predhodnica s konjeniki. Pravzaprav je prišlo med Slovenci in Bolgari do pravega tekmovanja, kdo bo prvi prikorakal v mesto Ptuj. Hitrejši je bil prvi bataljon I. prekmurske brigade, ki je 9. maja 1945 zjutraj zasedel in zastražil javna poslopja in skladišča. Bolgarski vojaki, ki so prišli v mesto, so razoro-ževali naše straže, posiljevali, nasilno vdirali v trgovska skladišča in v družinska stanovanja ter si nemoteno prisvajali imovino - v gostilni Beli križ so si po sobah prisvajali celo posteljnino (Vida Rojic, Ptujski tednik, 1980). Kljub pozivom Mestnega odbora OF Ptuj in Prekmurske brigade, naj prenehajo s takšnim početjem, so Bolgari kradli naprej in ukradeno blago odvažali s kamio-ni domov. K sreči so Bolgari Ptuj hitro zapustili. Med mnogimi Ptujčani pa so zaradi nasilnega vedenja ostali v zelo slabem spominu. Da bi zavarovali red in mir, je bila ustanovljena Narodna zaščita, ki so jo sestavljali možje, ki niso bili mobilizacijsko obvezni. 10. maja je bil namreč z lepaki na javnih deskah in križiščih izdan poziv za splošno mobilizacijo v vojaško služ-bo jugoslovanske armade. Pri Komandi mesta v Ptuju so se do 13. maja morali javiti vojaški obvezniki - letniki 1915-1927. S seboj so morali prinesti vojaško obleko ter orožje, ki je ostalo od Nemcev, čistilne potrebščine, jedilni pribor, ... Pozivu so se morali odzvati vsi, saj jim je bilo zagroženo, da bodo kot vojaški begunci aretirani in predani vojaškemu sodišču (ZAP. Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj I, Poziv za mobilizacijo). 9. maja 1945 je uprava mesta Ptuj izdala razglas, da se morajo takoj odstraniti nemški napisi, vse nemške hišne oznake kakor tudi vse nemške slike in podobni plakati. Nadomestili so jih s starimi slovenskimi oziroma začasnimi oznakami. Lastniki hiš so morali očistiti pločnike in ulice. Po prvi odredbi okrajnega odbora OF Ptuj so morale biti v prvih dneh po osvoboditvi zaprte tudi vse trgovine. Prebivalstvo pa je bilo pozvano, da ob prihodu na »najsvečanejši način sprejmejo osvoboditelje«. Naslednji dan dopoldan se je pred ptujskim magistratom zbrala velika množica ljudi. Z balkona magistrata jim je govoril predsednik okrajnega odbora OF, zbrani pa so z odhodom na ptujsko pokopališče počastili spomin na padle za osvoboditev. V mestu pa so že potekale priprave na osrednjo proslavo, ki je bila 20. maja. Z večjimi in manjšimi lepaki je bilo prebivalstvo mesta Ptuj in okolice ter celega ptujskega okraja obveščeno, da se bo 20. maja (na binkoštno nedeljo) ob 3. uri popoldne na Tyrševem trgu (prostor sedanje tržnice) vršila osrednja proslava v počastitev osvoboditve. Sekretar mestnega odbora OF Ptuj je že nekaj dni prej pozval vse prebivalce, lastnike in upravitelje hiš mesta Ptuj in okolice, da na svojih hišah razobesijo narodne zastave, ki morajo biti opremljene z zvezdo, po možnosti 4 metre dolge in 2 metra široke. Okna so morala biti okrašena z zastavicami in cvetjem. Tudi otroci so morali imeti zastavice in šopke cvetja. Skupine z zastavo so morale skrbeti za to, da je bil zastavonoša ugleden in delaven tovariš. Prebivalci Ptuja so morali poskrbeti tudi za red in čistočo pred svojimi hišami. (ZAP, Mestni ljudski odbor, leto 1945, šk. 1, Razglas Mestnega odbora OF Ptuj, dne 19. maja 1945). Življenje je začelo potekati v miru, gibanje po mestu pa je bilo kljub temu še vedno omejeno. Komandant mesta Ptuja je z odredbo 22. maja 1945 (št. 103/ 1945) spremenil prejšnjo odredbo o času. v katerem je bilo prepovedano svobodno gibanje po mestu. Brez posebnega dovoljenja je bilo gibanje med 21. in 4. uro zjutraj prepovedano. Izjeme se bili le službeni organi. (ZAP, Fototeka, 30/5, šk. 30, ovoj 1, Razglas mestnega odbora OF Ptuj, št. 16/45). V mesto so se iz taborišč in ujetništva vračali civilisti in razne druge osebe, katerih zdravstveno stanje je bilo zelo slabo. Poslani so bili na zdravniški pregled in nato v »lagerje«, kjer sojih »očistili in ozdravili«. Šele potem se jim je lahko izdala potna dovolilnica za potovanje v dotični kraj. Za ptujsko območje je izdajalo potne dovolilnice okrožno načel- stvo Narodne milice (NM) Maribor. (ZAP, MLO, leto 1945, šk. 1, ovoj 2, dopis 16. maja 1945). Ker je vojna močno prizadela gospodarstvo, je bila potreba po obnovi velika. Da bi čimprej premagali gospodarsko krizo, se je pri obnovi domovine izkazala tudi takratna mladina, ki je pomagala pri vzpostavljanju prometnih zvez, predvsem pri popravljanju mostov, cest in železnic. Obdelovali so polja in vrtove. Obdelan je namreč moral biti vsak košček zemlje, saj je bilo pričakovati, da bo ptujski okraj oskrboval tudi druge okrajeZ nabiralnimi akcijami se je zbirala tudi obleka in hrana za tiste najbolj prizadete v vojni. Po trgovinah v mestu so potekale inventure, trgovcem pa je bilo prepovedano zatajevanje blaga, da ne bi prišlo do »črne trgovine«. Med drugim so pri trgovcih pošle tudi zaloge sukanca. To je bilo pripisati dejstvu, da je sukanec po trgovinah zaseglo in uporabilo vojaštvo. »Nujna nabava primerne količine sukanca za Ptuj je neodložljiva, posebno na okolnost, da so se vrnili in se še vračajo številni izseljenci in interniranci po večini skrajno slabo oblečeni, tako da so popravila oblek neodložljiva.« (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, dopis mestnega odbora OF v Ptuju za posredovanje sukanca obrtnikom, št. 280/1—45). Veliko slabe volje Bombardirana Mladika, maj 1945. pa je bilo tudi med ptujskimi kadilci, ki od osvoboditve dalje niso prejemali tobaka in cigaret. Kljub temu da so ljudje dobili »tozadevne karte«, so bile le-te po mnenju mestnega odbora OF Ptuj slaba tolažba za kadilce. Ti so bili zelo nerazpoloženi, še posebej, ker so v Ljubljani in drugod delili tobak in cigarete. (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, dopis Mestnega odbora OF Ptuj oskrbnemu odseku Ptuj, št. 284/1-45). Pospešeno se je delalo tudi na področju kulture in prosvete. Ustanavljati so se začela bralna, pevska, igralska društva, ki so imela skupen namen »dvigniti ljudi«. Konec maja so že začeli z vpisi v ljudske šole v mestu Ptuj, pripravljali so se tudi na odprtje otroškega vrtca na Ljutomerski cesti št. 6. Šolski upravitelji in mladina so začeli urejati šolske prostore in knjižnice, da bi lahko čimprej začeli s poukom. Navodila, ki jih je izdal 15. maja 1945 prosvetni odsek okrajnega odbora OF, so med drugim zahtevala, da se mladino »vzgaja in navaja k vedenju dobrega in zavednega Slovenca ... Pozdravi so naši običajni slovenski in Zdravo!. Posebno naj se pazi, da se otroci ne motijo z nemškim pozdravom!.« (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, Navodila prosvetnega odseka, 15. 5. 1945). V času obnove domovine so delovali še razni drugi odbori (za umetnost, finance, industrija in obrt, socialno skrbstvo, narodna imovina, komisija za ugotavljanje zločinov). Uspehi njihovega delovanja so se odražali v vsakdanjem življenju. Danes se nam zdi 60 let od teh dogodkov dolg čas, vendar ne smemo pozabiti, kako dolgo se je zdelo obdobje šestih let vojne za generacije, ki so jo preživele. To je bil čas neizmernega ponižanja in trpljenja, trepetanja za življenje. Čeprav so ljudje ob osvoboditvi zbrali vse svoje moči za lepši jutri, je boleč spomin ostal ... in NE pozabimo ga tudi mi! Katja Zupanič, arhivistka Fotoarhiv ZAP Ptuj Dan Zmage - 60 let potem Boris Voglar - avtoportret. 9. maj je dan, ko mineva že dese-tlet več kot pol stoletja od zmage nad fašizmom in nacizmom in od osvoboditve mesta Ptuj, Slovenije in Evrope. To je bil dan, ko se je končala največja morija v zgodovini človeštva. 2. svetovna vojna je bila spopad z največ civilnimi žrtvami - otroci, materami, ženami. Je bil spopad, ki ni le kosil med oboroženimi pripadniki sil, temveč je iznašel tudi svoj sistem smrti. Koncentracijska taborišča so bila najgrozovitejši "izum", kar jih pozna človeštvo. Za bodečo žico Dachaua, Auschwitza, Treblinke, Katowitz, Jasenovca, Matthausna so končali življenja tudi mnogi Slovenci. Množične deportacije, ponavadi kar v tovornih vagonih ter usmrtitve po kratkem postopku. Če pa so imeli srečo, pa težko prisilno delo do onemoglosti, je bila za tiste, ki niso umrli že prej od izč- rpanosti, najpogostejša usoda. A so tudi preživeli. Le-ti pričajo o tem, kako prilagodljivo bitje je človek. Kako malo je potrebno za osnovno eksistenco. Nekaj več kot nič. Pogosto je bilo upanje na prostost in osvoboditev tisto, ki je ohranilo pokončne in pri življenju tiste redke, ki so pričakali zaveznike in osvoboditev "taborišč smrti". Eden izmed takih je bil tudi Viktor E. Franki. Dunajčan, psihiater - izobražen in razgledan, a na njegovo nesrečo Jud. Oh Romih, Slovanih, političnih nasprotnikih, homoseksulacih - "vseh vrst degenerirancih", kakor so nacisti imenovali tiste, ki se niso podrejali sistemu ali so kakorkoli odstopali od ideje o "čistem arijcu", so bili prav Judje tisti, ki so bili najbolj na udaru. Med vsemi v srednji Evropi živečimi semiti so jih uspeli v času tretjega rajha dve tretjine iztrebiti - izbrisati s površja zemlje. 6 milijonov ljudi! Prve deportacije so se začele prav kmalu po nastopu Nacionalsocialistične stranke, kakor je bil uradni naziv Hitlerjevih pomagačev, na oblasti, leta 1934. Franki je bil interniran med prvimi in osvobojen med zadnjimi. Vse do končne osvoboditve izpred 60 let je pokončno prenašal neposreden pogled smrti v oči. Maltretiranje, drakonske kazni, bolezni, lakota, grozljivi medicinski poskusi, izčrpanost so bili v tistih dneh vsakodnevni pojavi. Skupaj z nadzorstvom SS je Hitlerjev totalitarni režim uresničeval nečloveški načrt. "Kljub vsemu rečem življenju da" in "Volja do smisla" sta knjigi, v katerih Franki bolj ali manj neposredno opisuje razmere in svoja razmišljanja v tistih dneh. To, kar ga je držalo pokonci, je bilo ob upanju in veri predvsem zavest o tem, da obstaja smisel, kljub absurdnosti situacije in skrajni preiskušnji, kakor je dojemal svojo usodo. Da ni naredil samomora ali podlegel malodušju in izgubi upanja v svobodo, se ima zahvaliti le svoji filozofiji in razlagi, da je trpljenje, ki ga je doživljal, smiselno in da ima njegovo življenje kljub vsemu namen. Intencionalnost in usmerjenost k smislu ter samopreseganje oz. samouresničenje so na drugi strani tiste človekove lastnosti, ki ga ob zmožnosti samorefleksije najbolj ločijo od vseh ostalih Živih bitij. Pokončno prenašanje trpljenja je bilo možno edino z zavestjo o smislu življenja. Danes v času turbo kapitalizma, potrošniške družbe, v času izgube vrednot, o kateri govorijo nekateri, se zdi, da je nekaj tako osnovnega, kot je le golo življenje ali svoboda, tako banalno in samoumevno, da na nek način izgublja svojo vrednost. Še bolj zmogljivi in izpopolnjeni tehnični pripomočki, čim višji zaslužek ter materialna blaginja so ob občutku, da so templje zamenjale veleblagovnice, tisto, kar je namesto vrednot, kot so svoboda, humanost... ,v ospredju razmišljanja današnjega človeka. Seveda so posledice ob navidezni sreči tudi manj rožnati pojavi, kot so izguba smisla, bivanjska praznina, otopelost, depresije... Dnevi cvetoče pomladi in vsesplošnega brstenja in zelenenja ter žvrgolenja so priložnost, da se ob slovesnostih, ki se bodo zvrstile ob spominu na dan upora proti okupatorju, ponovno spomnimo, da je v bistvu potrebno zelo malo. Da je prostost in svobodno gibanje ter neodvisnost mlade države Slovenije (kolikor je imamo) pravzaprav veliko bogastvo, na katerega smo pozabili. Da je življenje v resnici lahko tudi lepo. Da ga je potrebno častiti in spoštovati, saj je največja vrednota. Mesec maj je mesec ljubezni in obnavljajočega se življenja. Ni naključje, da je bil tudi v pokojni državi Jugoslaviji to mesec mladosti in praznovanja. Ob spominu na to, da ga vedno ni bilo možno zajemati s "polnimi pljuči" ter da je veliko že svež zrak, je ta skrivnost, ki ji ni možno priti do dna in ji pravimo življenje, nekaj, čemur se splača posvetiti in si zanjo vzeti čas. Boris Voglar tfypca/t 11 Dobrote slovenskih kmetij 2005 Posebej bo predstavljena Ljubljanska pokrajina in Zasavje - v minoritskem samostanu od 20. do 23. maja DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Logotip letošnje raszatave. 16. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij je rezultat dobrega sodelovanja Kmetijske svetovalne službe Slovenije in slovenskih kmetij, saj bo tudi letos sodelovalo preko 750 slovenskih kmetij iz domovine in zamejstva z več kot 1000 dobrotami. Kmetije bodo razstavile krušne, mlečne in mesne izdelke, suho sadje, kompote, marmelade, vloženo zelenjavo, vina. žganja, kise, olja in sadna vina. Ocenjevanja dobrot potekajo že od februarja. Najboljšim izdelkom bodo podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje bodo podeljeni znaki kakovosti. Razstavo nagrajenih dobrot bo spremljal bogat kulturni program in pester sejemski del. Na letošnji prireditvi se bo posebej predstavljala Ljubljanska pokrajina z Zasavjem. Ljubitelji dobrot bodo le-te lahko poskusili in kupili na dvorišču samostana, kjer bodo kmetije prodajale svoje izdelke. Otvoritev razstave bo v petek, 20. maja, ob 10. uri. Razstava bo odprta vsak dan med 9. in 18. uro, v ponedeljek, 23. maja, pa do 14. ure. V okviru razstave bo v soboto, 21. maja, ob 10. uri ustanovitev Slovenskega združenja malih predelovalcev mesa na kmetijah. V ponedel- jek, 23. maja, bo ob 11. uri strokovni posvet o obdavčitvah na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Priznanja bodo podeljena v soboto, 21. maja, ob 13. uri in v nedeljo, 22. maja, ob 11. uri po sveti maši, ki bo ob 10. uri. Na festival Dobrot slovenskih kmetij vas vabimo Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj ter Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj. Razstava je zanimiva za družinske in skupinske izlete ter strokovne ekskurzije. Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora RAZSTAVO BO STREMI J Al. BOGAT Kl I.TVRM FROGRAM IR U MU SIJ UMSKI Df I. OBISKOV Al < I BOSTI' I.VHKO DOBROTI TLIM PUŠKI MU I.N M MIX RAZSTAV O M BOSTI PO ODPRTJI I.AIIKO OGIEDACI VSAK DAN ODIA* DO IBM I RT. V niMM IJIK 13 MAJA TA OO AM DO I4M t U OBpOt* '*'**'< Z*. raj 2MS Milin VABILO TH ADKTON Al.N 4 SI-VTN AJVT V RAZSTAVA DOBRO IT MOVIVSKIII KMETUJE IKREDNJ V PREDSTAVITEV klTJNAMĆMH DOBROI. KI JIH IZDIH JEJO nun» ROKI mows snih KMETIC IS KMETOV RAZSTAVLJENI BODO S VGRAJENI KRIŠNI MLEČNI. MESNI IZDCLKL KISI. OU A. M. HO SADJE. SADNA VIVA. SOKOV L m vKvii i adi. Zganja, v in v kompoti IN KONZERV IRANA ZELENJAVA Vampa PMf - m» MiCfrin DODATNE IN FORVIA* Ul: KUS /l.R Ptuj; Kmrujtka nrtniki thiDu. Irk «M n M* J* IR fai: IH 74» Sé ». ■ TIC P1*J: U 77T M II ■ p(«hkr.'rliHrii 'oflAntl. Mitu W TTBÌ7 M POM HU Sl PREDSTAVI JA Ul BLJANSKO OBMOČJE Z ZASAV JEM. Ilr|Mtraur]l rum» m>: Kmfib iNditAi Amin MmmlR Vinai oblini Paj KmcdjiRa nalinU ami Pai MESTNA OBČINA PTUJ RAZPISUJE AKCIJO IZBIRAMO KMETIJO LETA MESTNE OBČINE PTUJ 1. SPLOŠNI POGOJI Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: - kmetijstvo je glavna panoga, - kmetijo vodijo kmečki zavarovanci, - kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj, - kmetija mora imeti mladega gospodarja, - kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja, - urejenost kmetije. 2. VSEBINA OCENJEVANJA Ocenjevalo se bo pet sklopov: - ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, - gospodarjenje na kmetiji, - ohranjanje tradicije življenja na vasi, - arhitektura in urbanizem, - zunanja ureditev kmetije. 3. NAČIN IN ROK PRIJAVE Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko-gozdar-ski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 21, pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29, in pri Alenki Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 6. junija 2005. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdorkoli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj. Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj. Vse potrebne informacije dobite pri Alenki Bezjak na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, tel: 748 29 42. Mestna občina Ptuj SPOŠTOVANI PTUJČANI Vabimo vas na proslavo ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki bo v soboto, 30. aprila, ob 10. uri pred magistratom. Po kulturnem programu bo ob 11. uri pohod z otvoritvijo obnovljenega Evroparka v mestnem parku. V pritličju Mestne hiše bo ob 10.45 otvoritev filatelistične razstave - znamk, spominskega poštnega žiga, pisemske ovojnice - ter otvoritev razstave ročnih izdelkov naših pridnih žensk. Vljudno vabljeni! Turistično društvo Ptuj NOVO POSLOVNO-STANOVANJSKO SREDIŠČE NA PTUJU Mlekarna Prostore nekdanje Mlekarne kupil Altius Pred štirimi leti se ie ptujska mlekarska zadruga kot večinski lastnik Mlekarne Ptuj odločila za njeno pripojitev k Pomurskim mlekarnam. Po pripojitvi so zapustili proizvodne prostore in upravni del na Ptuju. Lokacija je kar tri leta samevala, objekt je bil izropan in potreben sanacije. Vodstvo marketinške agencije Altius iz Ptuja je na podlagi skrbno pripravljene marketinške analize, ki so jo pripravili njeni strokovni kadri, zaznalo poslovno priložnost tako za agencijo kot širšo lokalno skupnost ter se odločilo za nakup omenjenih objektov, njihovo sanacijo ter preureditev v sodobne poslovne prostore in stanovanja. Ime za poslovno-sta-novanjski center bo ostalo Mlekarna. Dobro zasnovana marketinška strategija je služila kot iztočnica arhitektnemu studiu Arhem iz Ljubljane, katerega projekt je bil s strani ptujskega mestnega arhitekta, univerzitetnega profesorja Petra Gabrijelčiča, ocenjen z naslednjimi besedami: “Projekt predlaga inovativno interpolacijo v obstoječo gradbeno strukturo in s tem oblikuje kakovostne arhitekturne in ambientalne rešitve ter da celotnemu območju nov vitalen mestni pomen. “ Trenutno potekajo v Mlekarni obsežna preureditvena dela. Dostop do Mlekarne bo urejen iz dveh strani, poskrbljeno pa bo tudi za parkirna mesta, kjer bo ločeno parkirišče tako za poslovni kot za stanovanjski del. Mlekarna bo sanirana in prenovljena na osnovi načrtov, ki jih je pripravil ljubljanski arhitekt Alen Mladinov. V poslovno-stanovanjskem centru Mlekarna se bo nahajal tudi podjetniški inkubator Mozaik podjetništva, mrežni podjetniški inkubator za Spodnje Podravje, ki bo nastal v sodelovanju z E-Zavodom in ZRS Bistro iz Ptuja. Inkubator bo velika pridobitev za okolje, saj bo s svojim delovanjem pomagal podjetnikom začetnikom ter posameznikom, ki razmišljajo o samostojni podjetni- ški poti. S svojim delovanjem želi Mozaik podjetništva povabiti okoliške občine k sodelovanju in pripomoči k večji zaposljivosti ter izboljšanju gospodarske situacije v regiji. Preurejena Mlekarna bo ob poslovnem in stanovanjskem življenju poskrbela tudi za druženje in zabavo prebivalcev Ptuja in okolice. V Mlekarni bosta v prostorih bivše sirarne (južni del objekta) trenutno marketinška agencija Altius, podjetniški inkubator Mozaik podjetništva in računalniška trgovina (Sat-com), v severnem delu pa bosta dva gostinska lokala (Feluka in Violeta Rotvajn, s. p.), restavracija (Alsa, Aljaž Čurin, s. p.) ter Moto center (Simon Habjanič, s. p.) in trgovina s kolesi (Eurobike). Lastniki poslovnih prostorov se dogovarjajo, da bodo pri komuniciranju na trgu nastopili skupaj, saj se zavedajo prednosti in sinergijskih učinkov, ki jih leta prinaša v primerjavi s samostojnim nastopom na trgu. V prostorih Mlekarne se bosta nahajala tudi pisarna za davčno svetovanje in računovodski servis, ki bosta zraven Mozaika podjetništva popestrila ponudbo tako za mlada kot za že uveljavljena podjetja na trgu. Mlekarna, ki bo po predvidevanjih investitorjev zaživela v začetku poletja, naj bi postala središče, kjer se bodo prepletali podjetništvo, kultura, zabava ter šport. Staša Cafuta Spodbujanje zaposlovanja mladih na trgu dela - II. del Iz dvodnevne mednarodne delavnice v Mestni hiši STRUKTURA NEZAPOSLENOSTI OB PODROBNEM POGLEDU POSTREŽE Z ZANIMIVIMI UGOTOVITVAMI Poznamo različne tipe nezaposlenosti glede na vzroke - od strukturne, sezonske, nezaposlenosti zaradi tehnološkega viška, nezaposlenosti zaradi stečaja večjih podjetij in za nas v tem primeru najbolj pereče nezapo- meznih vidikih brezposelnosti so udeleženci med seboj izmenjali različne pristope in dobre prakse, ki jih uporabljajo pri reševanju tega odprtega vprašanja. Največ možnosti obetajo projekti Inter-reg in PHARE 2003. Eno izmed pomembnejših vprašanj in posledic neusklajenosti med izobraževanjem in potrebami na trgu delaje vsekakor odhajanje visoko izobraženih mladih iz domačih regij v prestolnico V nekdanjih prostorih knjižnice na Krempljevi ulici so zdaj lepo urejeni in sodobno opremljeni prostori namenjeni iskalcem zaposlitve. slenosti ob iskanju prve zaposlitve. Ob visokem deležu nezaposlenih brez poklicne izobrazbe je prav nezaposlenih mladih iskalcev prve zaposlitve kar četrtina vseh iskalcev zaposlitve. Ena izmed začasnih zasilnih rešitev tovrstnega problema so bila "javna dela", ki pa jih evropska zakonodaja ne predvideva, tako da bo edina logična poteza pri usklajevanju zakonodaje z evropsko odpiranje delovnih mest, na katera se bo redno ali pa za določen čas zaposlilo tiste profile poklicev, ki so jih do sedaj nadomeščali z javnimi delavci. Kakšne so možnosti financiranja projektov za mlade v okviru Evropske unije, je drugi dan delavnic predstavila Helene Clark, predstavnica Evropske komisije in vodja oddelkov v generalni direkciji za zaposlovanje in socialne zadeve. O posa- in na delo v druge države. Da je s tem storjena nepopravljiva gospodarska in socialna škoda, ni potrebno posebej poudarjati, saj kader, ki bi lahko vlaganja v človeški kapital in izobraževanje vračal svojim investitorjem, sposobnosti in znanja uresničuje kje drugje. Kot zaključek lahko zapišemo, da se ob zavedanju problematike med strukturami politične moči na drugi strani pojavlja nuja po odgovornem ravnanju tudi pri nas mladih, ki moramo kot pomemben partner sodelovati pri oblikovanju politik, ki določajo smernice za prihodnost naše družbe. Prej ko slej mora vsak adolescent prevzeti odgovornost za prosperiranje v svetu tudi na lastna pleča ter preiti z infantilnega obnašanja na odraslo in racionalno. Besedilo in fotografija: Boris Voglar ZBIRALNICE ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI Zbiranje ni samo praznjenje posod z odpadki in odvoz V podjetju Čisto mesto Ptuj skrbimo za pravilno ravnanje z odpadki, kar pomeni: zbiranje in odvoz, obdelava ter deponiranje komunalnih odpadkov. Vendar si moramo vsi prizadevati, da bomo čim več odpadkov izločili in jih odložili v namenske posode na zbiralnicah za ločeno zbrane frakcije. V večini občin smo že uredili zbirna mesta za ločene frakcije, t. i. ekološke otoke. Praviloma so postavljeni ob vseh večjih trgovinah, pri blokovnih naseljih ter povsod tam, kjer je večja gostota poseljenosti. Namenske posode so namenjene za zbiranje papirja in kartona, steklene in kovinske (pločevink) ter PVC-embalaže. Posode praznimo enkrat tedensko ali po potrebi. Te posode in lokacije so namenjene le za zbiranje zgoraj naštetih frakcij in ne ostalim vrstam odpadkov. Primerno vzdrževana lokacija, toda vedno ni tako! Zbiranje ni samo praznjenje in odvoz posod z odpadki od »povzročiteljev«, ampak je pomembno, da odpadke na izvoru ločimo in jih šele nato odložimo v namenske posode po njihovi vrsti. To pomeni, da se moramo vsi zavzemati za čim kvalitetnejšo ločeno zbiranje komunal- nih odpadkov, kar nam narekuje in nas obvezuje Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 84/98. 45/00 in 20/01, ter seveda Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UL RS 21/01). Vse občine našega območja so sprejele Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na svojem območju. Navedeni Odloki so usklajeni s celotno zakonodajo s področja varovanja okolja in obvezujoči za vse prebivalce brez izjeme, zato smo ga dolžni izvajati vsi v verigi ravnanja z odpadki. Žal še vedno ugotavljamo, da je večina povzročiteljev »nevzgojenih«, saj na te lokacije namerno odlagajo druge vrste odpadkov. Takšno početje je kaznivo, za nas predstavlja dodatne stroške in delo, povrh vsega pa so te lokacije slab izgled za našo čudovito okolico. Apeliramo na vse občane, da tega v bodoče več ne počnejo, da si naročijo ustrezno posodo za ostanek odpadkov po ločenem zbiranju in ravnajo z odpadki odgovorno in vzorno! Tildi sežiganje odpadkov na prostem je prepovedano. Se zavedamo posledic neodgovornega početja? Se posebej želimo apelirati na stanovalce večstanovanjskih hiš - blokov, da začnejo uporabljati posode po njihovem namenu in da ne odlagajo vseh odpadkov v katerokoli posodo. Na vsaki lokaciji ali zbirnem mestu so posode za več vrst odpadkov: za biološke odpadke, za papir, za steklo in za ostanek odpadkov. Na nekaterih lokacijah so tudi posode za plastenke in pločevinke. V letošnjem letu pa jih bomo postavili še na lokacije, kjer jih še ni. Prosimo vas, da odpadke ločujete že doma v stanovanju, jih odlagate po njihovi vrsti v namenske posode in tako daste vzgled svojim otrokom in ostalim ter zmanjšate vplive na okolje in količino odpadkov. Spoštovanje gornjih navodil in pravilno ravnanje z odpadki pomeni za vse nas boljšo kvaliteto življenja, pa tudi manjše stroške ravnanja z odpadki. Franc Merc, za Čisto mesto Ptuj Naše zrcalo - odnos do zbiralnic in našega okolja! Javno opozorilo Sežiganje komunalnih odpadkov v naravi je prepovedano z občinskim predpisom Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, kotlovnicah in podobno, je prepovedno po določilu 69. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01). Po določilu 7. člena Odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/01) pa je z namenom varovanja zdravja in čistoče prepovedano kuriti zdravju in okolju nevarne odpadke na odprtem prostoru. Povzročitelj sežiganja, ki ne spoštuje določil predpisa, je za prekršek kaznovan z denarno kaznijo v višini 30.000,00 tolarjev za fizično osebo in za pravno osebo 200.000,00 tolarjev ter s 100.000,00 tolarjev samostojni podjetnik. Nadzor nad izvajanjem predpisa na osnovi prijave in uradne dolžnosti opravlja komunali inšpektor. Ostanke odpadkov iz vrtov in zelenic je potrebno kompostirati na primemo urejenem domačem kompostniku ali pa v posodi za biološke odpadke, ki jo je potrebno predhodno naročiti na Čistem mestu. V kolikor se pojavi potreba po oddaji tovrstnih odpadkov med letom izven termina posamezne akcije, lahko občani tudi sami pripeljete tovrstne odpadke na zbirni center na CERO Gajke. Lastni dovoz odpadkov na zbirni center je za občane, vključene v redni odvoz, brezplačen, če pa ni možnosti lastnega prevoza, ga lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza. Komunalna inšpekcija skupne občinske uprave izvaja nadzor nad obema odlokoma. Po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 23/05) lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška. Majda Murko, komunalna inšpektorica skupne občinske uprave Fotoarhiv Ptujčana OB SVETOVNEM DNEVU VODA Navadna čigra dobila nov gnezdit veni otok Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec hidroenergije v Sloveniji, v skladu z načeli trajnostnega razvoja skrbijo za čistejšo Dravo in ohranjanje živalskih vrst Spomladjo dobiva dom na novem gnezditvenem otoku na Ptujskem jezeru navadna čigra, v Sloveniji kritično ogrožena ptica selivka. Projekt so izvedle Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. (DEM), v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V DEM posvečajo veliko pozornosti okoljskim in naravovarstvenim aktivnostim. Ob tem, da so že uredili Brestrniško in Mariborsko jezero, so lani opravili poskusno renaturalizacijo brežin Ptujskega jezera. Hkrati skrbijo za čistejšo Dravo tako, da odstranjujejo plavje (organskega in anorganskega izvora), ki ga prinese Drava, in ga odlagajo na začasni deponiji na območju HE Zlatoličje. Samo v letu 2004 so iz Drave odstranili 8.000 m3 plavja, od tega 137 m3 komunalnih odpadkov in 52 avtomobilskih gum. V skladu s spoštovanjem naravne dediščine so namreč DEM na Ptujskem jezeru v sodelovanjem z DOPPS-om uredile nov gnez-ditveni otok za navadno čigro na Ptujskem jezeru. »Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le dve koloniji navadne čigre, v Sečoveljskih solinah in na betonskem daljnovodnem podstavku na Ptujskem jezeru, kar je bilo najmanj v zadnjih 15 letih. Ker bi lahko kritično pomanjkanje gnezdišč privedlo do kolapsa in izginotja lokalne ptičje populacije, smo se odločili za takojšnje ukrepanje. V minulem letu so DEM črpale sediment iz Ptuj- naravnih prodišč, zato pričakujemo boljše gnezditvene rezultate kot na umetnih gnezdiščih. Pričakujemo, da bodo navadne čigre že letos gnezdile na otoku, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k ohranitvi kontinentalne populacije čigre pri nas,« je pomen otoka izpostavil Damijan Denac, član DOPPS, mladi raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. PODROBNEJE O GNEZDITVENEM OTOKU ZA NAVADNO ČIGRO Gnezditveni otok za navadno čigro na Ptujskem jezeru, ki je skega jezera, zato smo pripravili predlog za izdelavo večjega gnezditvenega otoka iz načrpanega blata za navadne čigre. Direktorju DEM Danilu Šefu smo predlog predstavili 6. 10. 2004 in takoj se je odločil za njegovo uresničitev. Na površini otoka bomo simulirali razmere hkrati deponija za 1.900 m3 čezmernih nanosov mulja, ima eliptično obliko površine 830 m2, ob tem pa ima v okviru naravovarstvenih zahtev krajinsko in ekološko funkcijo. Otok je oddaljen približno 250 metrov od desnega nasipa jezera. Izdelava novega gnezditvenega Bi? m Gradnja umetnega otoka. otoka je doslej največji naravovarstveni projekt, namenjen varstvu kritično ogrožene ptice v Sloveniji. Ptujsko jezero je bilo z Uredbo o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/2004, 30. 4. 2004) razglašeno za posebno območje varstva (SPA), med drugim tudi zaradi gnezdišča navadne čigre, ki je uvrščena na Dodatek 1 »Ptičje direktive« (79/409/EEC). Države članice EU pa so dolžne za varstvo teh vrst razglasiti SPA območja. Izveden projekt je zgleden primer prizadevanja za varstvo vrste, ogrožene v evropskem merilu, in je posebnost tudi v mednarodnem pogledu. Staša Cafuta Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto Ptuj-HIT Bar, Ul. 5. prekom. brigade Odvzem vzorcev 8. marec 2005 komunala ptuj Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhwa ulica 10. Sl 2250 PTUJ Telefon (02) 787-51 11 Telefax (02) 771-36-01 ID: Si65735676 TRR NLB: 02150 0010743422 Parameter Normativ Izmerjeno Kloridi 250 mg/1 11 mg/1 Amonij 0,5 mg/1 <0,02 mg/1 Nitriti 0,5 mg/1 <0,007 mg/1 Nitrati 50 mg/1 46,1 mg/1 Pesticidi: Atrazin 0,1 pg/1 0,09 pg/1 Deseti 1 atrazin 0,1 pg/1 0,09 pg/1 Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. 1. RS st. 19/2004) TURIZEM/ MEDNARODNO SODELOVANJE ŽONGLERJI IN ARTISTI Z VSEGA SVETA ŽE IŠČEJO PTUJ NA ZEMLJEVIDU 28. evropska žonglerska konvencija E JA - Evropsko žonglersko združenje, društvo Povod in Terme Ptuj sporočajo, da so priprave na 28. Evropsko žonglersko konvencijo, ki bo od 14. do 20. avgusta na Ptuju, v polnem teku in potekajo v skladu z načrti. Prijave prihajajo iz dežel vsega sveta in z njimi prijazni in spodbudni komentarji. 28. EVROPSKA ŽONGLERSKA KONVENCIJA PTUJ, od 14. do 20. AVGUSTA 2005 Kot zanimivost: skupina Afričanov se zanima za slovenski jezik in se že uči slovenske vljudnostne fraze. Skratka navdušenje nad Slovenijo in povpraševanje po njeni ponudbi narašča. Sedaj smo na vrsti mi, Ptujčani in Ptujčanke, Slovenci in Slovenke, da jim s svojo informiranostjo, toplino in prijaznostjo ter nasmehom potrdimo pozitivna pričakovanja in poskrbimo, da se bo dober glas o Ptuju širil v deveto vas in na vse kontinente. Gostince, kulturna društva, trgovce in vse, ki želijo aktivno sodelovati s svojo ponudbo ali idejami na 28. Evropski žonglerski konvenciji (največjemu dogodku žonglerjev na svetu), želimo spodbuditi in opozoriti, da je sedaj čas za dogovore in realizacijo idej. Sedaj potekajo dogovori s STO (Slovensko turistično organiza- cijo), tako da bodo gostje kakovostno informirani o ponudbi naših krajev in da bodo primerno vabljeni po konvenciji na zanimive destinacije, ki jih ponuja Slovenija. Ko bo potrjen program 28. Evropske žonglerske konvencije, bodo organizirane novinarske konference v sosednjih državah ter na Nizozemskem, tam je sedež EJA, in seveda po Sloveniji. Velika žonglerska povorka bo 15. avgusta. Promocijske aktivnosti se bodo začele aktivno v maju, ko bodo žonglerji žonglirali na prireditvah, kot so: Študentska tržnica, Jurijev sejem, Lent ... Za odnose z javnostmi ter marketing je odgovorna diplomirana komunikologinja Alenka Slavinec. Več lahko preberete na tew. ejc2005.com in www.odprtome-sto.com. Dodatne informacije pa lahko dobite tudi na povod@tri-era.net Da v društvu Povod sledimo razvoju in trendom v pouličnih prireditvah, vedno znova dokazujejo aktivnosti vodje projekta Roberta Križaniča, saj se je v marcu udeležil mednarodnega kongresa o aktivnem vključevanju mladih v družbo preko prostovoljnega dela v Izraelu, v Tel Avivu. Ob tem je povedal: “Vso delo in projekti v Povodu temeljijo na prostovoljnem delu mladih. Zraven delavnic in raz- prav o definiciji prostovoljnega dela in o vključevanju mladih v prostovoljno delo smo veliko časa posvetili pripravi konkretnih projektov. Na kongresu je sodelovalo preko 80 udeležencev iz Evrope in Bližnjega vzhoda. Z mnogimi smo lahko izmenjali izkušnje, ki jih imamo pri delu z mladimi in organizacijo različnih prireditev." Alenka Slavinec Kurenti in ptujski princi na Strumiškem karnevalu v Makedoniji V okviru mednarodne izmenjave karnevalskih in pustnih skupin v Evropskem združenju karnevalskih mest (FECC) je skupina kurentov in pustnih likov, predstavnikov ptujskega kurentovanja, gostovala na Strumiškem karnevalu v Makedoniji. Na letošnjem ptujskem kurentovanju je namreč odzivno nastopila skupina Svadba iz Strumice. Zato je bila v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo Mestne občine Ptuj organizirana izmenjava skupin. Po pravoslavnem koledaiju je bil letošnji pustni torek na 15. marca, ko so organizirali osrednji karnevalski sprevod. Po številu udeležencev (okrog 3000), obiskovalcev (okrog 50.000) in konceptualno (mednarodna udeležba, etnografski, šolski in prosti karnevalski del) je primerljiva z osrednjim ptujskim nedeljskim karnevalskim sprevodom. Ptujsko skupino je pod vodstvom predsednika FECC Slovenija Branka Brumna sestavljalo vseh pet dosedanjih princev karnevala Jože Gašperšič, Zvonko Križaj, Zlatko Gajšek, Ivo Rajh, Branko Cajnko in aktualni princ Marjan Canjko - Holenški VI. s predstavniki njihovih skupin, v katerih so nastopali kurenti iz skupin Poe-tovio, Rogoznica, Ptujski kurent in Lancova vas, pokači iz Podlehnika ter medvedi s pobiračem. Skupaj je bilo 26 udeležencev. Ptujčane so izjemno toplo pozdravile množice gledalcev ter častni gosti, med katerimi sta bila tudi predsednik FECC Henry FM van der Kroon in ambasador Republike Slovenije v Makedoniji Marjan Šiftar, ki je po karnevalu ptujsko skupino Udeleženci festivala v Strumici. počastil s sprejemom in čestitkami za izvrstno zastopanje Ptuja in Slovenije v Makedoniji. Na karnevalu je bilo dogovorjeno nadaljnje sodelovanje z mednarodnimi skupinami FECC iz Makedonije, Bolgarije, Črne gore in Hrvaške za ptujsko Kurentovanje 2006. Branko Brumen, predsednik FECC Slovenije PTUJ IN BRAZILSKO MESTO OLINDA Kaj imata skupnega? Ko sta na Ptuju gostovala polarna zima in pust, sva se midva z Darkom, mojim življenjskim sopotnikom, potepala po nama že znani vroči Braziliji. Namen potovanja je bil jasen - doživeti brazilski karneval. Zakaj? Ker je tam toplo, ker so ljudje tam drugačni, ker se pleše in pleše, ker to enostavno moraš vsaj enkrat doživeti. V karnevalski tovarni. Izstopila sva v mestu Recif, ki je glavno mesto v zvezni državi Pernambuco. Le 20 kilometrov dolga pot do Olinde je s postavljenimi umetniškimi kipi in poslikavami naznanjala, da je Olinda živo mesto kulture. Že od daleč se na hribu vidi razkošna cerkev, ki jo obdajajo palme in v katero je obrnjenih 20 pročelij drugih cerkva. Močne barve in baročni stil fasad te popeljejo v 16. stoletje, ko je mesto živelo od pridelovanja sladkornega trsa. Od leta 1930 je Olinda pod zaščito nacionalne kulturne dediščine ter hkrati priljubljeno zatočišče in prebivališče številnih medna- rodnih kot tudi domačih umetnikov. Naključje je hotelo, da sva bila na otvoritvi galerije Arte & Maloca. Lastnik galerije Toni Korgo, po rodu iz Švice, zelo dobro pozna kurentovanje in Ptuj, zato sva ga razveselila s simboličnim steklenim kurentovim zvoncem. Sicer pa je vodilen proizvajalec sadnih koncentratov, galerist in pravi poliglot, saj tekoče govori 12 jezikov. Bila sva prva gosta, ki sta prenočila v enih izmed čudovitih sob v sklopu galerije. Bivanje v galeriji in hkrati v lokalu je bilo enkratno doživetje. Zjutraj so naju prebudili zvoki žive glasbe "freva" in petje vesele množice ljudi na ulici, ki so predstavljali svoj "blok". Frevo je ples, ki spominja na akrobatsko gimnastiko. Barvni dežnik je prepoznaven rekvizit plesalcev freva. Bloko se imenuje skupina ljudi, ki prijavi svoj blok v karneval- ski pisarni pod svojim imenom, natisne majice, ima svoj orkester, transparent in lutko oz. masko. Vsakemu bloku je v interesu, da proda čim več majic, saj si s tem zagotovi zaslužek. Ljudje, ki so v bloku, so zavarovani pred množico z vrvjo, ki jo nosijo varnostniki. Brez take organizacije premikanje med množico ljudi v ozkih ulicah Olinde sploh ne bi bilo možno. Olindin karneval je tretji najbolj znan in obiskan karneval v Braziliji. Prvi je v Rio de Jainero, drugi v Salvadorju. Prebivalci Olinde ljubijo in živijo za karneval skozi celo leto. Ko se karneval konča, že tuhtajo, kakšno lutko oz. masko bodo naredili za naslednji karneval. Mestna politika je naklonjena tudi revežem, saj jim nudi delo v okviru karnevalske tovarne in jih vzgaja, da oživljajo ter ohranjajo kulturno dediščino. Udeležujejo se delavnic in izobraževalnih kulturnih programov. Obiskala sva karnevalsko tovarno, kjer je skupina mladih iz zamaškov, plastenk in drugih odpadkov, pod vodstvom Argentinke Maire Bramdao, izdelovala maske in kulise za otroški karneval v Olindi. Na prvi dan pusta se bloki zbi- rajo pred Mestno hišo in pozdravijo županjo Luciano Santos. Mestna hiša se je letos v času pusta spremenila v prestolnico plemen, saj je bila cela obdana z lesom in kipi, ki so predstavljali brazilska plemena. Vstopila sva v tabor in si po polurnem prepričevanju priborila 10 minut županjinega časa in pozornosti, saj naju je uradno sprejela v svoji pisarni. Na hitro sva županji mesta Olinda predstavila Slovenijo, Ptuj in kurentovanje. V znak spoštovanja sva ji podarila leseno sliko Ptuja in brošuro o Ptuju. Povabila sva jo v naše mesto in ji priporočala, da se v času obiska maskira v kurenta, v kolikor želi premostiti toplotni šok. In torej, kaj imata skupnega mesto Olinda in Ptuj? Vsekakor pustni karneval in mestno tradicijo. Kako pa Olindčani v primerjavi s Ptujčani živijo za svoj karneval? To pa je že druga zgodba. Želim si, da bo toliko isker, veselja, sodelovanja, iskrene zabave, izvirnih mask in plesa, kot je v Olindi, v prihodnje tudi na Ptuju. Besedilo in fotografija: Alenka Slavinec Gimnazijci gostili dijaka iz Izraela V aprilu sta se za dva dni na Ptuju oglasila Shirley Lichtman in Filip Fisher. Dijaka sta si ob tej priložnosti ogledala mesto ter njegove znamenitosti ter se pobliže spoznala z nekaterimi ptujskimi gimnazijci. Mednarodne študentske izmenjave že dolgo niso več nobena redkost, medtem ko dijaki le redkeje potujejo na tuje. Tako je bil obisk dveh mladih z Bližnjega vzhoda 6. in 7. aprila povod za srečanje v knjižnici ptujske gimnazije. Skupaj s predstavnico izraelskega veleposlaništva Galit Ronen, to ima za Slovenijo, Hrvaško in Slovaško sedež na Dunaju, smo sproščeno pokramljali. Shirley in Filip sta mimogrede pojasnila tudi, da ima tradicionalni judovski pozdrav “Shalom” več pomenov in se ob pozdravu in slovesu uporab- lja tudi kot beseda za mir. Med slovenskimi in izraelskimi mladimi ne opažata nekih bistvenih razlik. Tako kot tukaj in drugod po svetu so tudi mladi Izraelci na tekočem z isto popularno glasbo, istim MTV-jem, internet je globalni pojav ... Ob prisotni globalizaciji in multikulturnosti v izraelski družbi, ki se vzpostavlja ob ohranjanju različnih tradicij in izročil, se v šoli ob angleščini učijo še arabščino ali francoščino. Sedemnajstletni Filip je tokrat drugič v Sloveniji. Od prvega obiska so mu Postonjska jama, Ljubljana in Lipica ostali v lepem spominu. Tudi Shirley se je ob svoji gostiteljici - dijakinji ptujske Gimnazije - dobro počutila. Da so vtisi s prekratkega obiska, saj sta se drugi dan že vrnila domov, še dolgo prijetno odzvanjali v zavesti, sicer zelo nadarjenih srednješolcev, si lahko le mislimo. Kot sta poudarila, je namen tovrstne izmenjave predvsem širiti idejo o tem, da je v Izraelu kljub spopadom, o katerih ponavadi poročajo mediji, življenje predvsem normalno in vsakodnevno kot povsod. Le še to; o študiju fant še ne razmišlja, saj ga še prej čaka dolžnost domovini - triletno služenje vojaškega roka!?? Besedilo in fotografija: Boris Voglar 0tyca/i 17 Ptujski osnovnošolci v Španiji Učenci z Mladike so se udeležili III. mednarodnega razreda na Mallorci V marcu smo se učenci in učitelji teden dni družili v Palmi de Mallorci. Skupaj z učenci in učitelji iz Avstrije, Madžarske, Italije, Finske, Nemčije, Estonije in Poljske smo bili gostje na osnovni šoli Collegi public Rafal Nou in njenega ravnatelja Jaumeja Paretsa. Blaž, Melita in Vesna (zgoraj z leve) ter Žiga, Andrej, Aljaž in Rok (spodaj z leve) pri odkrivanju čudovite peščene plaže v Palmi. OŠ Mladika je že od leta 1999 v evropskem programu Socrates Comenius. V programu so različne aktivnosti, ena izmed njih je mednarodni razred, ki se ga vsako leto udeleži do pet učencev iz vsake države. Mi smo se ga pred dvema letoma udeležili v Miinchnu, leto pozneje v Kuopiu na Finskem. Bivali smo v mladinskem hotelu in, čeprav utrujeni od potovanja, kar takoj pričeli raziskovati kilometre dolgo peščeno plažo. Učenci vsake države so pripravili računalniško predstavitev v svojem in angleškem jeziku. Ogledali smo si mesto Palma, glavno mesto Balearskih otokov s približno 300.000 prebivalci, ki se ponaša z izredno kulturo, veličastno gotsko katedralo in gradom Deliver. V tednu obiska so se učenci udeleževali številnih delavnic. Izdelali so t. i. igračo Cariocas-Poi in jo preizkusili na igrišču. V igri Po postajah so spoznavali zgodovino oljčnega drevesa ter z vsemi čuti prepoznavali lastnosti oliv. Na šolskem igrišču so ekipno barvali šolski zid. Naši učenci so se na površini 2x2 metra predstavili s slikarijo v obliki mandale, v katero so vrisali nekaj značilnosti naše dežele: veduto Ptuja, pustno masko -kurenta, vinsko trto, sončnico ter ptujski in slovenski grb. Seveda tudi brez različnih športnih aktivnosti ni šlo. Učenci so igrali nogomet, košarko, plavali v bazenu in v morju, se vozili s kanuji, streljali z loki in plezali po gorski steni. Pri vseh aktivnostih so izredno uživali. Nam, učiteljem, pa je v najlepšem spominu ostalo potovanje na severni del otoka in ogled mest Deia, Valldemossa, Soller in Alcudia, ki kažejo podobo mest s tipični- mi ozkimi, kamnitimi ulicami in razčlenjeno obalo. Nekaj razočaranja je s strani učencev požela le španska kulinarika, všeč pa sta jim bili njihova zelenjavna pita (coca trempo) in kot polž zvita pogača, imenovana ensaimada. V tem času smo imeli priložnost spoznati druge kulture, navade, običaje in jezike. Večinoma nismo imeli problemov s komunikacijo. Pogovarjali smo se v angleškem in nemškem jeziku in tako bolj kot kdajkoli prej spoznali, kako pomembno je obvladati čim več jezikov, ko se odpravljaš v svet. Učenci in učitelji smo spletli prijateljstva, ki se ob slovesu in odhodu iz Palme niti slučajno niso končala ... Melita Vidovič in Vesna Hojnik Mladi cvetličarji ptujske kmetijske šole uspešni na sejmu Flora Med 17. in 20. marcem je obiskovalce na celjsko sejmišče vabil že 10. sejem Flora - mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture. Med spremljevalnimi sejemskimi prireditvami je bilo tudi letos tekmovanje mladih cvetličarjev in vrtnarjev, ki se za svoj poklic pripravljajo na osmih kmetijskih in vrtnarskih šolah v Sloveniji, sodelovale pa so tudi tri cvetličarske in vrtnarske šole iz sosednje Hrvaške. Bodoči cvetličarji in vrtnarji so se predstavili v štirih kategorijah. Cvetličarji so izdelovali poročni šopek in cvetlični aranžma na temo Celeia - aranžirali so makete stavb starodavne Celeie. Vrtnarji pa so se posvetili urejanju vrtnarskega nasada ob vhodu v poslovno stavbo in ob vhodu v srednjeveško stavbo. Ptujsko kmetijsko šolo je zastopalo pet ekip s po dvema tekmovalcema. Štiri ekipe, v katerih so sodelovali Sonja Brunčič in Tina Horvat, Nataša Ivanič in Dunja Lampret, Sandi Sipek in Patricija Drevenšek Malek ter Dušan Meznarič ter Dušanka Plohl, so izdelovale poročne šopke. Primož Pravdič in Metka Belec pa sta se preizkusila v izdelavi cvetličnega aranž- maja na temo Celeia. Mladi so se na tekmovanje pripravljali štirinajst dni pred nastopom, sicer pa so uporabili znanja, ki so jih pri praktičnem pouku in strokovnih predmetih spoznavali dve leti in pol. Pod budnim očesom mentoric Jerice Korpar, Ide Obran in Darje Hanželič so že v šoli nastajali prelepi poročni šopki in cvetlični aranžmaji, zato tudi uspeh na samem tekmovanju ni mogel izostati. Med poročnimi šopki je šopek Nataše Ivanič in Dunje Lampret zasedel odlično peto mesto, preostale tri ekipe pa so se uvrstile v zgornjo polovico med 22 ekipami, ki so se potegovale za najboljšega mladega cvetličarja. Še uspešnejša sta bila Primož Pravdič in Metka Belec, ki sta s svojim cvetličnim aranžmajem osvojila odlično tretje mesto -torej bronasto priznanje. O svojem uspehu sta Primož in nje- gova pomočnica Metka povedala: “Zelo vesela sva uspeha. Aranžirala sva maketo vhoda v Jožefovo cerkev v Celju. Zdi se nama sicer, da sva v šoli med vajami izdelala še boljše aranžmaje, a v Celju nismo mogli izbirati med cvetjem. Določili so nam zelenje in temnordeče vrtnice, pa sva očitno tudi to cvetje dobro uporabila. Sodelovanje na takšnih prireditvah je zanimivo in tudi poučno, saj se veliko naučiš tudi od sotekmovalcev, izmenjaš izkušnje, spoznavaš trende, nenazadnje pa odpravljaš tremo pred javnim nastopom." Tekmovalci iz kmetijske šole obiskujejo tretji letnik in so prva generacija v programu cvetličar, ki v letošnjem letu zaključuje izobraževanje. Njihov uspeh dokazuje, da so se veliko naučili, da postajajo odlični mladi cvetličaiji in s seboj v življenje odnašajo bogato popotnico znanja in spretnosti. Milena Furek Primož Pravdič in Metka Belec ob svojem nagrajenem cvetličnem aranžmaju. 18 ty/tyra/t Merhaba po slovensko! Ko zaslišim besedo Turčija, pomislim na deželo z veliko orientalske glasbe, trebušnih plesalk, ki izzivalno otresajo z boki, začinjene hrane, vedno sončno vreme in na moške, ki te mrko gledajo izpod čela. Polni takih pričakovanj se nas je 15 dijakov ptujske gimnazije 28. marca za dvanajst dni odpravilo v Eregli, majhno turško mestece ob Črnem morju. Tako smo želeli zaključiti del našega razrednega jezikovnega projekta. Družbo sta nam delali profesorici Aleksandra Pal in Alenka Ketiš. V tednu dni smo spoznavali način pouka, se urili v znanju angleščine, turščine in nekaterih naravoslovnih predmetih. Veliko časa smo preživeli s svojimi novimi turškimi prijatelji in tako spoznavali kulturne razlike med nami. Ugotovili smo, da na njihov način življenja močno vpliva vera, vendar so pripravljeni sprejeti spremembe. So zelo odprti, vljudni in radodarni ljudje. Nekatere kulturne razlike so večje, druge manjše, vendar pa se ob vseh zamisliš. Zaveš se, da moraš znati ceniti to, kar imaš. Med vikendom je bil čas za zabavo in sprostitev. Obiskali smo zaspano morsko mestece Amastro in uživali ob pečenih ribah ter vonju po morju in soli. Sprehodili smo se ob obali Ere-glija, se vživeli v utrip mesta in obiskali jamo sv. Miklavža, kjer smo mu sporočili, da smo bili to leto pridni. Dobre ocene Turkom omogočajo dobro življenje in tako so otroci večji del življenja pod hudim pritiskom in preobremenjeni. Tudi v nedeljo se učijo po 8 ur. Evropski in ameriški vpliv je viden povsod. Ob tradicionalnem kebapu piješ coca-colo ali doma gledaš M-TV. Ženske so si pridobile več pravic. Lahko so zaposlene, se oblačijo v pisana in modema oblačila, se ličijo in rute pospravijo v omaro, če želijo. Takšne sodobnosti nismo pričakovali. Nekaterih navad verjetno ne bomo nikoli razumeli, vendar to ni ovira, da se nam ta čudovita izkušnja ne bi vtisnila v spomin. Z veseljem smo sklenili nova, upamo da trajna prijateljstva. Pred slovesom smo si ogledali še Istanbul, ki nas je navdušil s svojimi mošejami in glasnim Bazarjem. Veselimo se obiska naših novih prijateljev na Ptuju. Živa Rokavec V SPOMIN Adolf Praprotnik - Adi 1928-2005 Smrt Adija Praprotnika je žalost, izguba, ki se je ne da izpovedati z besedami. Ko smo se eden za drugim prikradli v tvoje življenje, si odložil svoje sanje in živel le za nas - da smo lahko mi uresničili svoje. In pri tem si neizmerno užival, se veselil in bil ponosen na naše - na tvoje dosežke. Bili smo ena duša. Hvaležiti smo za vsak dan, ki smo ga smeli preživeti s teboj. Samo da smo te imeli. Tu nekje ... Da ga ni več? Oh ne, ostal bo tu. Kadar je bilo potrebno ravnatelju Adiju Praprotniku posvetiti hipec spomina ob njegovih življenjskih jubilejih, je bilo to za pedagoški kolektiv Osnovne šole Ivana Spolenjaka na Bregu radostno dejanje. Še posebej za tiste, ki smo bili v krogu njegovih znancev in prijateljev, kajti Adi je bil naklonjen preprostosti in osebni dosegljivosti. Obe dragoceni značajski potezi pa nista bili brez utemeljene globine. Bilo je prav nasprotno: njegove dodelane misli so temeljile na premišljeni osnovi, podprte so bile z veliko Življenjskimi izkušnjami in z nenavadno obilnim znanjem intelektualca. Njegov dar za posredovanje zapletenih teoretičnih spoznanj v živo vsakdanjo prakso se je prepletal z osebno toplino, obogateno z nekakšno humorno modrostjo. Ko se je vse to navezalo še na Praprotnikovo nenavadno vitalnost, ki je tudi v starosti njegovi pojavnosti dajala podobo mladeniča, je za vse, ki smo ga srečevali in se z njim družili, pomenil življenjski optimizem. Bil nam je nekakšno zagotovilo za nepojenljivo moč, postal je simbol za neusahljivost misli in razpoloženja do dela. In vendar usoda neusmiljeno preseneti prav v nepričakovanosti. Adi Praprotnik je odšel med legende. Tistim, ki smo ga poznali, pa je za vedno narisal smehljaj na ustnice. Bil je človek, ki ga srečamo, če imamo srečo in za katerega velja svetopisemski rek: “Tisti, ki so poučili mnoge, so kakor zvezde z.a vso večnost.” Na “svojo" šolo je bil zelo ponosen. Upravičeno, saj je bila njegovo delo, zrasla je iz nič in ob odhodu v pokoj je imel kaj pokazati. Vedeti in razumeti moramo, da so to bili začetki in rojevanje nečesa novega, kar v praksi pri nas še ni živelo. Zavedal se je, da gradi in da z vsako odločitvijo postavlja temelje bodočim rodovom. Ob svojem zahtevnem delu je tisto malo prostega časa posvetil še številnim drugim aktivnostim in svoji družini. Bogata širina duha in modrost izkušenega učitelja odlikujeta tudi njegovo pedagoško delo. Pot Adija Praprotnika je tlakovala jasnost misli, kritično-analitična ter selektivna prodornost pri izbiri učnega gradiva, predvsem pa smisel za oblikovanje sinteze ob izjemni energiji, delavnosti in vztrajnosti. Bil je tip pedagoga, ki ni poznal počitka in je bolj kakor hvalo ljubil resnico. Imel je vrsto darov, ki so odločilno zaznamovali njegovo strokovno delovanje: bil je pozoren in strpen poslušalec, tudi diametralnih mnenj, bil je kulturen, umirjen, razgledan sogovornik, svetovalec, sodelavec, bil je neverjetno vztrajen in kritičen v iskanju boljših, učinkovitejših rešitev v našem šolst\’u in njegovi praksi. Grajal je nepravilnosti in poenostavljanja, a usmerjal in vzpodbujal: bil je zahteven, pa vendarle po potrebi popustljiv; na videz nedostopen in strog, a v resnici po duši blag in dobrohoten, skratka, resničen pedagog. A Adi Praprotnik je bil veliko več kot le dober matematik. Take ljudi pišemo z veliko začetnico. Mlajše generacije breških učencev in dijakov ga nè poznajo, za to znanstvo so prikrajšane, starejše generacije, danes že sivolasi nekdanji "pionirji”, pa se ga radi spominjajo. Obletnice mature, ko spomini zbeže v mladost, so polne utrinkov, kako jih je Adi Praprotnik kot razumevajoči oče reševal iz šolskih zagat, kako je doumel njihove težave, ki so jih mnogo laže zaupali njemu kot staršem. Zato je ob vesti o njegovi smrti marsikdo v mislih poromal v šolsko zgradbo na Rogaški. V njegovo pisarni v pritličju in v njegovo zavetje in se v mislih ob spominu na prijaznega ravnatelja nasmehnil. V slovo. Zanj so bili značilni življenjska vedrost, pogum in zaupanja poln pogled v prihodnost, odkritost in človeška toplina besed. Imel je poseben dar za neposreden osebni stik z ljudmi. Bil je vedno jasen, odločen in dosleden. Adi Praprotnik je bil z dušo in srcem predan tudi svoji drugi veliki ljubezni: zgodovini. Proučeval je obdobja od njenega nastanka, prek pomembnih zgodovinskih mejnikov in njenih temeljnih tudog v službi človeka in družbe, ohranjanju kulturne dediščine in tradicije, k dvigu narodne zavesti in sooblikovanju njegove identitete. Poznal je modrost, da človek brez korenin ne more doseči polnega razcveta in da se lahko vsi deli razvijejo le v okviru celote. Poti naprej ni brez poznavanja prehojene poti; s prijateljem Albinom Lugaričem je pogosto ugotavljal, kako pomembna učiteljica je zgodovina in kako malo učencev ima. S tako svojo podobo se je zapisal med znamenite osebnosti našega mesta. Bili smo del njegove stvarnosti in hvaležni smo mu za to. Ivo Komik Anatomija kozolca in ritem navpičnega Slikarstvo Bogdana Čobala med letoma 20G2 in 2ÜQ5 V Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled tret|a razstava v letošnjem letu, ki smo jo posvetili umetnosti slikarja, grafika in profesorja Bogdana Čobala iz Maribora. Akademski slikar Bogdan Čobal je svoja najnovejša slikarska ciklusa poimenoval Anatomija kozolca in Ritem navpičnega. Oba sta bila v slovenskem prostoru že videna (tudi v tujini), vendar vedno znova z “novo dodano vrednostjo”, saj se sleherna postavitev razlikuje od prejšnje, ki jo narekujeta nov prostor in časovna distanca nastanka. Slikarjev portret. Umetnik je za ptujsko razstavo dodal nekaj novih del v ciklusu Ritem navpičnega. Tako je razstavo nadgradil, dopolnil in postavil na ogled stari novi cikel svoje likovne produkcije. Bog- dana Čobala zanima kot likovnega raziskovalca in ustvarjalca že od srede sedemdesetih let 20. stoletja naprej rob slike in vidnega polja, kje so meje med barvnimi nanosi, med vidnim in nevidnim, kje se končajo (ali nadaljujejo) prostorske dimenzije upodobljenega, kdaj se konča realno in začne iluzija? Umetnine Bogdana Čobala delujejo kot prostorske predstavitve ali arhitekture, vedno znova ujete v drugačne načrte in scenske postavitve. Slikarski cikel Anatomija kozolca deluje celo kot neke vrste muzejska vitrina, h kateri z zanimanjem pristopimo in od zgoraj pogledamo vanjo, kaj nam pravzaprav ponuja. Ustvarjalni navdih zanj BOGDAN ČOBAL se je rodil 19. avgusta 1942 v izse-ljeništvu v Zrenjaninu. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1967 pri prof. Maksimu Sedeju. Zaposlen je bil kot pedagog likovne umetnosti ter kot izredni profesor na oddelku za slikarstvo Pedagoške fakultete v Mariboru. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini ter za svoja dela prejel več nagrad. V njegovem celovitem likovnem ustvarjalnem opusu se enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, celoten opus pa ustvarja skoraj izključno v tehnikah olja, akrila in grafičnih tehnikah globokega in ploskega tiska. je avtor iskal v stoletni slovenski etnološki stavbni tradiciji kozol- ca. Starodobnost preteklih obdobij je imenitno abstrahiral, posodobil ter s pomočjo mimezisa in lastne domišljije preoblikoval v likovne stvaritve, zapisane v slikarskih kodah današnjega časa. V nasprotju s ciklusom Ritem navpičnega, kjer nas umetnik nagovarja “klasično”, s slikami s sten in objekti v prostoru, vendar spet nekoliko drugače in samosvoje. Slike so sestavljene v različne panoramske kompozicije, kot neke vrste okna in vrata, ki nam ponujajo (ali skrivajo) številne poglede na povsem ločene, samostojne in enkratne enote ali zgodbe, ki hkrati tvorijo premišljen in dorečen del sistema, skladno povezanega v celostno umetnino. Vljudno vabljeni v Miheličevo galerijo na Ptuju, kjer bodo likovna dela Bogdana Čobala na ogled do 8. maja, vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 13. ter 16. in 19. uro. Stanka Gačnik Franc Lačen se poslavlja od Komornega moškega zbora S Francem Lačnom kot zborovodjem sem se pr\’ič srečal na koncu šolskega leta, junija 1967 ali 1968, na vsakoletni regijski reviji osnovnošolskih pevskih zborov, na dvorišču minoritskega samostana. Energično in samozavestno je stopil pred neugleden in maloštevilen zborček haloških otrok osnovne šole Rodni Vrh, ki so vsakega objektivnega poslušalca prevzeli s prvinsko zvočnostjo ter doživetim petjem iz preprostih, kmečkih grl. Že prvi trenutek je bilo popolnoma jasno, da v izvajani pesmi uživajo in da dobro vedo, kaj pojejo. Vse je, če hočemo ali nočemo priznati, odvisno od zborovodje. Le on mora najti pravo pot do vsakega člana pevskega zbora, da bo vsako glasbo vzljubil in se je nikoli ne bo naveličal. Najstarejši, najboljši in najdražji glasbeni inštrument so namreč človekove glasilke. Ta misel je osnovno vodilo, nekak moto njegovega dolgoletnega delovanja. Pri obravnavanju vsake novitete smo najprej skupaj prebrali besedilo in se pogovarjali o njegovi sporočilnosti. Neprestano je poudarjal, da publika mora imeti občutek, da se tudi mi, nastopajoči, dobro zavedamo, kaj je hotel skladatelj povedati. Tudi v tem je ena od glasbenih skrivnosti. F. Lačen je človek širokih pogledov in tak je bil tudi kot dirigent KMZ Ptuj. Dobro se je zavedal, da je nenadomestljiv pogoj za uspešno delo vsakega kolektiva dobro, zdravo in sproščeno vzdušje, saj bodo pevci le tako peli z veseljem in jim obiskovanje rednih vaj ne bo predstavljalo kakšnih posebnih obremenitev. Seveda, razlike med poklicnim in ljubiteljskim se manjša, lahko rečem, da že izginja. Zborovska pravila igre so bila zelo jasna. Ko se dela, se dela! Družabnost je na programu pozneje! Lotevali smo se, zlasti pred tekmovanji, zelo zahtevne vokalno glasbene literature in tako je marsikdaj kaj "zaškripalo". Obstali smo na mestu, ni in ni šlo naprej. Po dolgotrajnem, napornem, duho-mornem in dolgočasnem delu smo preskočili tudi takšne ovire. Vendar se istočasno vprašujem, kakšen bi bil rezultat, če ne bi bilo odličnega delovnega vzdušja in iskrenega tovarištva. Dirigent mora najti zlato sredino, kjer morata biti strokovnost in družabnost vedno v ravnotežju. Kako to doseči, je tudi prava umetnost. F. Lačen je nemiren duh, s svojim delom ni bil nikoli zadovoljen. Vedno bi lahko bilo bolje. Neprestano je iskal nov notni material, bil vedno v stiku z drugimi zborovodji, izmenjaval je izkušnje in druge koristne informacije, bil je vedno na tekočem. Na ta način uspehi niso izostajali. Zborovodski poklic si izberejo le ljudje na pravem mestu -idealisti, kjer končni učinek vloženega dela ni zagotovljen. Je že kdo izmeril in ovrednotil njihove psihofizične obremenitve? Praktično pred vsako vajo, ob ponedeljkih in četrtkih, so se našemu dirigentu morala postavljati naslednja vprašanja: “Bodo vsi prišli na vajo? Bodo vsi razpoloženi? Bo kdo bolan ? Bo koga bolelo grlo? Je kdo med tednom zlorabljal svoje glasilke? Bo kdo prišel na vajo preutrujen"? In še kratka konkretna zgodba! Na zaključni analizi na prvi vaji po malem letnem koncertu je odkrito ugotovil, da je bila udelež-ba pevcev žal samo na koncertu stoodstotna. Vedno so bili kakšni zaviralni momenti!? Globoko se mi je zasmilil. Spomnil sem se Prešernovih besed: "Slep je, kdor se s petjem ukvarja". Sam pri sebi pa sem razmišljal: "Ta človek pa mora biti idealist!" Jože Čič, nekdanji član KMZ Ptuj MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ 4. Slovenski festival komornega gledališča 27. maja se že s prvo tekmovalno predstavo prične 4. Slovenski festival komornega gledališča v Mestnem gledališču Ptuj. Znova se nam obeta praznik gledališke besede in izraza, ki vsako leto popestri mesto za dober teden in prikaže vse najboljše, kar se je v letu nazaj zgodilo na slovenskih malih odrih. Iz tega izhaja tudi vsebinska in žanrska raznolikost sodelujočih predstav, saj bo mogoče v 10 dneh videti vse od komedije, kriminalke pa do socialne, ludistične in poetične drame. Žirija festivala bo med temi odločila, v katere roke bodo prišle nagrada za najboljšo predsta- vo v celoti, nagrada za igralske dosežke, scenografijo, kostumografijo ali glasbo itd. Tudi publika izbira po lastni presoji, z glasovanjem po vsaki predstavi, njej najljubšo predstavo. Kot šesto predstavo za abonma Odrasli bo mogoče videti absurdno komični purgatorij za kriminalce in intelektualce, ki brez upa zmage levitirajo med grehom in moralo, Freudom in Jungom, smislom in nesmislom - zmagovalno komedijo letošnjih dnevov komedije v Celju Bolje tič v roki kot tat na strehi v režiji samega avtorja dramskega besedila Matjaža Zupančiča, tudi najžlahtnejšega reži- serja dnevov komedije v Celju. Ta predstava je zamenjala načrtovano dramo Zakonski apartma, ki je zaradi nekoliko večjih scenskih zahtev ni mogoče prikazati na ptujskem odru. V začetku meseca, 8. maja, se bo pred gledališčem odvila osrednja slovesnost v počastitev 60. obletnice konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope ter predstavitev zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju. Pred nami so nova gostovanja, mladinska drama Creeps se bliža že svoji petdeseti ponovitvi, tako tudi Pavlek', študij za zadnjo letošnjo premiero, ponarodele Zupanove Micke, že s polno paro Iz komedije Bolje tič v roki kot tat na strehi. Foto: Damjan Švare poteka, prav tako bo v maju na domačem odru mogoče videti zadnjo premiersko predstavo Vohljač in naj še posebej povabimo gledalce na predstavo Desde-monda, s katero bo pri nas gostovalo Hrvaško narodno gledališče iz Osijeka. Rok Vilčnik RETROSPEKTIVA FILMOV AKIRE KUROSAWE V KOLNKIŠTI Vzhod zahodu V Kolnkišti med 24. aprilom in 5. junijem poteka retrospektiva filmov legendarnega japonskega režiserja Akire Kurosawe. Projekcije so vsako nedeljo ob 20. uri. Vstopnin ni. Japonski režiserji so izven meja svoje domovine vsaj tako znani kot japonski literati (npr. nobelovci Tanizaki, Kavvabata in Oe). Klasiki kot Ozu, Oshima in Kitano so obraze in zgodovino svoje dežele mojstrsko prikazali tudi ostalemu svetu. Nobeden izmed njih pa tega ni storil tako učinkovito kot Akira Kurosawa. Najslavnejšemu azijskemu filmarju je na zahodu uspelo celo bolj kot v lastni domovini. Z Rašomonom, ki je dobil Oskarja za najboljši tuji film, je prvič fasciniral zahodna občinstva. Sledilo je režiserjevo zlato obdobje. V ZDA so na primer posneli remake njegovega filma Sedem samurajev pod naslovom Sedem veličastnih, samuraj iz Telesnega stražarja pa je navdihnil Clin-ta Eastwooda za njegov nepozabni lik moža brez imena, zlasti v filmu Za prgišče dolarjev. Medkulturni vpliv je bil obojestranski. Kurosawino navdušenje nad hollywoodskimi vesterni je opazno v Skriti trdnjavi, ki je Georga Lucasa spodbudila k zasnovi zgodbe za Vojno zvezd, njegova ljubezen do zahodne literature pa je med drugim prišla na površje v dveh izjemnih interpretacijah Shakespearjevih del (Macbetha v Prestolu smrti in Kralja Leara v Ranu). Leta 1965 je Kurosawa posnel film Rdeča brada in se tako hudo sprl s svojim najljubšim igralcem Mifunejem, da ta kasneje ni več nastopil v nobenem njegovem filmu. Za povrh je režiserjev prvi barvni film Dodesukaden naletel na tako slab sprejem in doživel takšen finančni polom, daje začel razmišljati o samomoru. Sledilo je frustrirajoče obdobje opuščenih projektov in prisilne neaktivnosti. Končno je režiserja iz nesrečnih let potegnil film Dersu Uzala, ki je dobil oskaija za najboljši tuji film. Sledilo je spet šest sušnih let, nato pa sta se Kurosawi približala režiserja Coppola in Lucas ter se ponudila za financiranje naslednjega filma. Nastal je zgodovinski ep Kagmusha, ki je režiserju prinesel zlato palmo v Cannesu. Kurosawin zadnji s številnimi nagradami ovenčan film je bil blockbuster Ran, režiserjeva ustvarjalna pot pa se je zaključila leta 1993 s filmom Ne še. Ko odkrivamo Kurosawo, najdemo mojstrskega tehnika in stilista, ki ga zaznamujeta globok humanizem in empatično vživlja-nje v like. Kurosawa je na film- sko zgodovino vplival bolj kot kateri koli drug režiser v drugi polovici 20. stoletja. Številni režiserji ga navajajo kot najpomembnejši vpliv na svoje delo, poleg Coppole in Lucasa med drugim tudi Spielberg, Scorcese, Woo in Leone. Režiserju skupno enaintridesetih filmov so na Japonskem pogosto očitali, da se je preveč prilagodil zahodnjaškemu okusu. Sam tovrstnih očitkov ni mogel razumeti. Leta 1989 je Kurosawa je najslavnejši azijski režiser dobil oskarja za živ- vseh časov. ljenjsko delo. Pri dvain- (Fotoarhiv imdb) sedemdesetih je izjavil: vedno neizoblikovan«. Mojster je »Rad imam neizoblikovane like. umrl leta 1998. Mogoče zato, ker sem, ne glede Nina Milošič na to, koliko sem star, tudi sam še PROGRAM RETROSPEKTIVE: Nedelja, 24. april, ob 20. uri: Nedelja, 22. maj, ob 20. uri: RAŠOMON TELESNI STRAŽAR Nedelja, L maj, ob 20. uri: Nedelja, 29. maj, ob 20. uri: ŽIVETI KAGEMUSHA Nedelja, 8. maj, ob 20. uri: Nedelja, 5. junij, ob 20. uri: SEDEM SAMURAJEV RAN Nedelja, 15. maj, ob 20. uri: PRESTOL SMRTI RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V GALERIJI TENZOR Arja Katariina Hyytiäinen Do 3Ü. aprila razstavlja Fotografije, ki govorijo o življenju, normalnosti realnosti preživetega vsakdana, mladih in starih, ki se slučajno srečajo ali so se dolgo opazovali, dokler se niso očarali s svojimi pripovedmi, zgodbami in prepotovanimi kraji, o marginalnih ali iskajočih spoštovanje v tokovih življenja ... Na teh mestih prebiva silovit duh, shranjen, plod razslojenosti različnih elementov naše kulture in naše zgodovine. Ne obstajajo določene povezave med kraji, ki jih Arja Katariina Hyytiäinen fotografira, čeprav so vsi brižno izbrani in razvrščeni pred pritiskom na sprožilec; prikazane podobe se ne zadržujejo na motečih elementih, ki se pripetijo na kraju, povzročenih na primer od ljudi, svetlobe ali atmosferskih vplivov. Črno in belo, ki ju uporablja Hyytiäinenova, ji dopuščata dajati večjo pozornost izbranim subjektom, ki se vračajo k izvoru stvari, oseb in ji pripovedujejo, osvobajajoč pri tem včasih ekstremno moč. Izključiti barve in pripovedovati s pomočjo le dveh barv pomeni želeti dati večjo pripovedno moč tonov. Njena dela se rodijo iz realnosti kot nuja, preživetje, vsakdan, včasih sen ... Fotografski posnetki so včasih videti kot film, postavljen v dnižinsko atmosfero, v katerem se gledalec ne počuti vedno prijetno. Na nekaterih posnetkih so upodobljeni psi med igro, sprehajanjem ali spremljanjem človeka med njegovim delom, skozi katere je videti, kot bi Hyytiäi- Vernissage Ptuj front. nenova želela privabiti dejà vu, kot bi situacijo, ki smo jo že doživeli, ali prizor, ki smo ga že videli, lahko povrnili in doživeli v sedanjosti. Ta oblika “prostega sloga” uravnava njeno delo in določa občutek suspenza ter sanjsko dimenzijo številnih fotografij, kot bi prostor in dogodki ne bili vedno sinhroni, temveč izven časa. Na številnih Arjinih fotografijah je banalno pomaknjeno na negotovo mejo sanj, ali nasprotno, je tisto nezavedno, kar se kaže v globini realnega sveta. In to je prava moč njenega dela. Marika Vicari Mladost in plezanje na fotografijah Združiti umetnost in šport, mladostno zagnanost ter dokumentiranje le-te je svojevrsten izziv. V tem primeru fotografije dokumentarnost presegajo ter nam pričarajo podobe pustulovščin in z energijo nabitih dogodivščin, ki se povrhu še dogajajo na ekskluzivnih lokacijah neokrnjene narave. Znancu marsikaterega Ptujčana, poznanega tudi širše - za prijatelje Stanču - Stanislavu Zebcu (1969) je to vsekakor uspelo. Stanislav Zebec na otvoritvi razstave.. Serija razstav v Lekarni na Trstenjakovi na Ptuju se nadaljuje. Tokratnega avtorja v bistvu ne’bi bilo treba posebej predstavljati, saj je marsikomu že dobro znan. Aktiven kot fotograf, video snemalec in D. J. ter v prostem času navdušen plezalec je sodeloval na več fotodelavnicah po Sloveniji, bil uradni fotograf in snemalec v Gledališču Ptuj, snemal modne fotografije. Objavljal je v Štajerskem tedniku, Večeru, 7D, Karmi. Fotografiji, Maski, reviji Horizont ter na spletnih straneh - h'H’H’. plezanje.com, www.3delavnica. com, H'H’H’. ptuj-on.net. S samostojnimi razstavami je pričel kmalu po prvih uspelih ročno razvitih črno-belih fotografijah. V temnici je doma s povečevalnikom po klasičnem postopku izdeloval serije fotografij, ki so krasile stene tako gale- Miss Jadrana Foto: Stanislav Zebec rije Florjan kot kluba Romantica, Ozare v Mariboru, Hišne galerije Popperkeg, Kolnki-šte, Miheličeve galerije, Srednje ekonomske šole Maribor... Še bolj kot fotograf je zagnan kot video snemalec, saj je s številnimi video projekti; video spoti za Srečno Mladino, Sleazy Snails, video dance ter industrijskim filmom za Talum, modnimi spoti, dokumentarnimi filmi, kratkimi filmi o športnem plezanju ter dokumentarnimi in izobraževalnimi filmi dodobra osvojil ta dinamičen medij ter pristopil tudi k sodelovanju s TV Maribor, za katero je pripravil preko 100 kratkih prispevkov. Ob ukvarjanju s kolesarjenjem je Stanč navdušen plezalec, ki je s kolegicami in kolegi osvajal številne stene od Paklenice v Dalmaciji do francoskih gora in eksotičnih destinacij v Maro- ku. Prav fotografije s teh plezanj so bile osnova za izbor, ki je na ogled med 8. aprilom in 6. majem letos. Besedilo in fotografija: Boris Voglar 22 Šfapcan Pregled dela PGD Ptuj v letu 2004 - IL del Prostovoljno gasilsko društvo kot osrednja gasilska enota izvaja gašenje, reševanje v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi ter druge oblike pomoči, ko je poklicana na pomoč. Tudi v letu 2004 je bilo v delovanje društva vloženega veliko dela, energije in časa. Pomembnejše aktivnosti so realizirali v celoti, vendar v okviru, ki ga je do- puščalo finančno stanje. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN VAJE To je področje, kjer se delo nikoli ne konča. Člani so se udeleževali programov izobraževanja in usposabljanja v Izobraževalnem centru uprave za zaščito in reševanje na Igu, na tečajih v organizaciji proizvajalcev gasilske in druge opreme, v organizaciji OGZ Ptuj ter drugih institucij iz okolja, kjer delujemo. Z razvojem in trendi razvoja gasilske tehnike in opreme smo se seznanjali na specializiranih sejmih, z obiski gasilskih enot po Evropi. Posvetujemo se tudi z gasilci Gasilske brigade Ljubljane, predvsem pri izbiri, nabavi in uporabi določene tehnike ali opreme. Med bolj pomembne oglede gasilskih enot v preteklem letu štejemo poklicno enoto mesta Split, ki ima veliko izkušenj pri ukrepanju z nevarnimi snovmi. Omenjeni obisk nam je omogočilo in organiziralo podjetje Mi Star. Pridobljena teoretična znanja na tečajih smo utrjevali na rednih gasilskih vajah. Sodelovali smo na devetih vajah, ki so jih organizirale gasilske enote v podravski regiji, predvsem na področju prikaza reševanja v cestnem prometu in reševanja v nesreči z nevarnimi snovmi. Na povabilo DVD Krapina smo v Krapini širši javnosti predstavili, kako se s pomočjo drsnega prta in zračne blazine rešuje ljudi iz višjih nadstropij. Kako učinkovito posredovati na mestu nesreče, kjer so poškodovani ljudje, smo nekajkrat vadili skupaj z reševalci Nujne medicinske pomoči Ptuj. Na vsaki takšni skupni vaji smo se dogovorili za scenarij nesreče, potem pa poskušali situacijo rešiti. Na osnovi ugotovljenih potencialnih napak smo potem vaje izpilili do odprave vseh, še tako majhnih napak. Na področju vaj ima najvišje mesto mednarodna vaja, ki jo je organiziralo Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Izpostave za obrambo Ptuj pod naslovom Nevarna snov Ormož 2004. Že pri izbiri koncepta in lokacije vaje, izdelavi elaborata za izvedbo ter pri spremljanju priprav udeleženih gasilskih enot na omenjeno vajo smo bili posamezni člani našega društva aktivno soudeleženi. Ena izmed naših nalog na tej vaji je bila postavitev vodne zavese na Dravi. Na tem področju do takrat nismo imeli nobenih izkušenj, niti teoretičnih znanj. Zato smo v zimskih mesecih pričeli zbirati literaturo o vodnih zavesah, potem pa počasi osvajati praktična znanja na tem področju. Na vaji v Ormožu nam je uspelo pokazati, kaj smo se naučili v nekaj mesecih intenzivnega dela. Danes z veseljem ugotavljamo, da smo ena izmed redkih enot v Sloveniji, ki jim je to nalogo uspelo učinkovito izvesti. Ob izračunu porabljenih ur za redne gasilske vaje, planirane v društvu na letnem nivoju, pridemo do števila 1120, ki mu moramo dodati še 1150 ur za nenačrtovane vaje v društvu in izven gasilske enote. Da lahko gasilec zadane naloge izvede, mora imeti poleg znanja še ustrezno fizično kondicijo, ki smo si jo pridobivali z organiziranimi športnimi aktivnostmi; v poletnih mesecih na športnih igriščih širom Ptuja, v zimskih mesecih pa nam je OŠ Ljudski vrt omogočila najem telovadnice. VKLJUČEVANJE MLADIH Ustanovili smo mladinsko komisijo, ki je mlade med letom vodila. V preteklem letu so se pripravljali in udeleževali tekmovanj. Spoznavali so vrste in namen gasilskega orodja in tehnike, kako je organizirana gasilska organizacija, učili so se gasilske in gasilstvu sorodne veščine. Nekaj časa pa smo posvetili razgovoru z mladimi, in sicer o temah, ki so si jih sami izbrali. Na občnem zboru so razstavili stare, a obnovljene črpalke. Z žalostjo, a vendar s ponosom smo ugotovili, da je mladinska ekipa prerasla programe dela z mladimi. Dodelili smo jim status pripravnika. Njihovo nadaljnje kaljenje in usposabljanje poteka pri vodstvu gasilske enote Ptuj. Prisotni smo tudi v osnovnih šolah Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič. Učencem posameznih razredov smo predstavili lik gasilca, kako je gasilstvo organizirano, kako morajo ravnati v primeru prijave požara ali druge nesreče. Naučili smo jih gasiti z ročnimi gasilnimi aparati in uporabiti priročna sredstva. Predstavili smo jim nevarnosti, pri nepravilnem ravnanju z določenimi snovmi. Pokazali pa smo jim tudi gasilski dom, vključno z gasilsko tehniko in opremo. Naša ciljna skupina so tudi najmlajši, stari manj kot 6 let. V organizaciji ptujskih vrtcev smo potencialnim bodočim gasilcem predstavili lik gasilca. Opazili smo velik interes vodstva in varovancev teh vrtcev in ob takšnih dogodkih nas spreletavajo prijetni občutki. Veliko anekdot se pripeti ravno ob kontaktu z najmlajšimi, ki znajo postaviti taka vprašanja, na katera je težko odgovoriti. Po obisku nas je vsaka skupina presenetila s fotografijami in nagradila s svojimi risbicami na temo požarne varnosti in gasilcev. Ponosni smo na odločitev dveh učencev OŠ Mladika, ki sta si za naslov raziskovalne naloge izbrala ravno delo ptujskega društva in dosegla visoko oceno na regijski ravni. V to nalogo smo bili vključeni tako, da smo pomagali zbrati potrebno gradivo. VETERANI Naše članice in veterani se oziraje na njihov čas in zdravstveno kondicijo vključujejo v redne aktivnosti društva, zato posebnih aktivnosti za njih nismo izvajali. Vsekakor pa smo jim omogočili udeležbo na prireditvah, ki so bile namenjene prav njim. Na veterane smo ponosni, saj brez njih društva ne bi bilo, čeprav tega spoštovanja marsikdaj ne znamo izkazati. Zraven žive zgodovine, tj. naših veteranov, smo v preteklem letu poskrbeli za ohranitev stare gasilske opreme in dokumentov, ki bi bili sicer uničeni. OBISKI V preteklem letu nas je obiskalo precejšnje število delegacij oz. skupin iz različnih koncev Slovenije. Prav zanimiv in poučen je bil obisk članov mednarodne komisije za nevarne snovi pri CTIF, ki so v času obiska v Sloveniji en dan namenili Ptuju. Člani komisije iz celega sveta so bili presenečeni nad organizacijo gasilskega društva. Pa tudi niso mogli razumeti, da vse predstavljene aktivnosti v celoti izvajamo prostovoljno. Opravljeno delo je bilo podano na rednem občnem zboru, ki je bil v januarju. Udeležila se ga je vrsta eminentnih gostov, med drugim tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Martin Vrbančič 2. ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Tema Predsodki Otroški parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji od leta 1990. Pobudo za projekt je podala Komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine. Otroški parlament temelji na 13. členu Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki pravi, da ima vsak otrok pravico do prostega izražanja lastnega mnenja. Razprave na temo Predsodki so potekale v manjših skupinah. Osnovna ideja otroškega parlamenta je postopno navajanje mladih na demokratično kulturo in participacijo v javnem življenju in odločanju o skupnih zadevah. Na začetku tokratnega zasedanja so poslušali poročilo predstavnikov, ki so se udeležili nacionalnega otroškega parlamenta. To so bili Jernej Bratuša z OŠ Zavrč, Klara Bigec z OŠ Breg Ptuj in Monika Ilič z OŠ Mladika Ptuj kot učenka - novinarka. Vsako leto parlament obravnava določeno temo. Do sedaj so se zvrstile naslednje: - otrokom zdravo in varno okolje, - prosti čas, - otrokom prijazno šolo, - brez nasilja za prijateljstvo, - moč prijazne besede, - da bi zmogel reči: ne. hvala - alkoholu, cigaretam, drogam in vsem oblikam nestrpnosti, - imam pravico - imaš pravico, - danes sem ti in ti si jaz, - otroci in mediji, - imava se rada, - hočem, torej zmorem, - moj prosti čas, - otroštvo brez nasilja in zlorab, - humani medosebni odnosi in zdrava spolnost, - mladi in Evropa. Tema letošnjega leta so bili Predsodki. Uvodni predstavitvi problematike in osvetlitvi iz različnih zornih kotov je sledilo delo po skupinah. Na zasedanju, ki je potekalo marca v Centru interesnih dejavnosti, so med gosti bili tudi mentorji in nekateri ravnatelji. Same teme so se zasedajoči lotili sistematično. S pomočjo Nevenke Gerì, območne koordinatorke OP, so razmišljali o tem, kako globoko v zgodovini so zakoreninjeni nekateri predsodki in kakšne vrste predsodkov poznamo. Do česa in do koga čutimo nestrpnost oz. se vedemo na osnovi predsodkov ter kakšne so posledice. Osvetlili so tudi določene zgodovinske primere in omenili akcijo Vsi drugačni - vsi enakopravni, ki je opozarjala na krivice, ki so se zaradi predsodkov zgodile nekaterim velikim možem - med drugim Primožu Trubarju. Pomembno je, da so izpostavili neosnovanost večine predsodkov in psihološke mehanizme, ki so v ozadju; predvsem strah in nesprejemanje. Ena izmed možnih rešitev pri vzpostavljanju strpnosti do drugačnih, manjšin in ljudi z obrobja družbe in odpravi predsodkov, je oza-veščanje le-teh in seznanjanje z vrednotami pripadnikov družbenih skupin, do katerih gojimo predsodke. Strpnost do drugega ne pomeni nujno strinjanje z njegovim življenjskim stilom in vrednotami v celoti, temveč sprejemanje kot sočloveka. Temeljni smoter projekta je vzgoja in izobraževanje otrok ter mladostnikov za demokracijo, kar je vsekakor ena od aktualnih tem v sodobnih družbah. S tem se pri otrocih in mladostnikih razvija tako osebnostne kot družbene spretnosti in znanja, s katerimi se bodo lahko odzivali na izzive modemih družb v razširjeni Evropi. Otroški parlamenti naj bi torej prispevali k oblikovanju lika mladega parlamentarca, ki bo sposoben voditi demokratičen dialog na temeljih kulture in morale ter bo sposoben za svoje odločitve prevzemati tudi odgovornosti. Oblikovati človeka demokracije in vrednot. KAKO DELUJE Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa zberejo delegacijo za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na državnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora v Sloveniji. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT Sestavljajo ga delegati iz vsake občine izbrani po usklajevalnem postopku v regijah. Izvede se v februarju ali marcu v dvorani Državnega zbora RS. Sklepe otroških parlamentov (občinskih in nacionalnega) posredujejo otroci vsem pristojnim institucijam in organom oblasti ter vodstvom šol. Za uresničevanje sklepov otroškega parlamenta skrbi otroška vlada, ki jo sestavlja 17 predstavnikov z namestniki otrok iz 17 regijskih okrožij. Otroška vlada je bila prvič imenovana leta 2001, odtlej se ustanavlja tudi vse več otroških vlad na občinski ravni. Ob koncu zasedanja so se na kratko seznanili še s temo prihodnjega leta: Tabuji - prepovedane stvari. Besedilo fotografija: Boris Voglar Možnosti prostovoljnega dela za mlade v tujini Če nisi starejša ali starejši od 25 let in želiš spoznati tuje dežele in zanimive ljudi, se lahko odločiš za izvajanje Evropske prostovoljne službe (European voluntary service - EVS). Predhodno znanje tujega jezika ni potrebno, saj je del vsakega projekta tudi tečaj jezika države, v kateri boš. Trajanje prostovoljne službe traja od 6 do 12 mesecev. Organizacije, ki sprejemajo prostovoljce, delujejo na različnih področij (kultura in umetnost, okolje in narava, delo z otroki, mladimi ali starostniki, kulturna in naravna dediščina, šport, različne izobraževalne ustanove, človekove pravice ...). Gostiteljska organizacija poskrbi za nastanitev in prehrano, zagotovljeno pa je tudi dodatno zavarovanje. Pripada ti še žepnina, pa tudi potni stroški do konca opravljanja dela in nazaj so v celoti pokriti. Največ možnosti je v državah Evropske unije. V manjši meri pa so vključene v program tudi partnerske države. To so države bivše Jugoslavije, nekaj držav vzhodne Evrope in nekatere države na Bližnjem vzhodu. Če te zanima, ti bomo z veseljem svetovali in pomagali na pot. Formalna izobrazba ni pogoj za sodelovanje v programu. Program Evropske prostovoljne službe poteka v okviru programa Mladina pri Evropski komisiji. Najdeš nas v Prešernovi ulici 27 na Ptuju, lahko tudi pišeš na povodCairiera.net ali pa kar pokliči 041 / 733 469. Robert Križanič KLUB PROGRAM V KÖLNKIŠTI Vabi Klub ptujskih študentov PTUJ/KIH /TUDENTOV 4. PTUJSKI TRIATLON Si upate na triatlon? četrtek, 28. april, 19:00 TURNIR V TAROKU nedelja, 1. maj, 20:00 ŽIVETI - projekcija filma Retrospektiva filmov Akire Kuro-sawe Dolgočasni birokrat nenadoma izve, daje na smrt bolan. Najprej se prepusti samopomilovanju, nato hedonističnemu iskanju užitkov na frenetičnih ulicah povojnega Tokia, končno pa najde zadovoljitev v odločitvi, da bo naredil nekaj družbeno koristnega. Resna, hkrati pa izjemno lirična in ganljiva kontemplacija o našem obstoju in iskanju smisla je bila eden najljubših lastnih filmov samega režiseija Akire Kurosawe. Vstopnine ni. petek, 6. maj, 21:30 GERMINAL - koncert Mariborsko skupino sestavljajo trije študenti in dijak. Njihova glasba pluje predvsem po pop rock vodah, tako da bo v Kolnkišti tokrat poskrbljeno za sentimentalne dušice: “Kjer vlada evforija in se konča razumski del/tam nekje, kjer je poudarek na dveh ...”. Za pokušino lahko pobrskate na wwtv. germinal.ws. Vstopnine ni. sobota, 7. maj, 20:00 NEA - monokomedija absurda Avtor: Vinko Prizmič Igra: Mirjana Šajinovič Igralko Mitjano Šajinovič je navdušil vsestranski pisatelj Vinko Prizmič, ki živi in ustvarja med Amstredamom, Parizom, Manilio, Prago in Dubrovnikom. Odločila se je za uprizoritev njegove Nee. Predstava razkriva najbolj vidne in hkrati najbolj skrite pejsaže preteklosti, sedanjosti in prihodnosti našega sebstva. Sprva se na videz lahkotno poigrava z življenjskimi dosežki pomembnih zgodovinskih osebnosti, nato pa se komičnost sprevrže v absurdnost in se razplet dogajanj pravzaprav zaplete skozi nežno in čustveno Neo. Vstopnina: 500 SIT. nedelja, 8. maj, 20:00 SEDEM SAMURAJEV - projekcija filma Retrospektiva filmov Akire Kurosawe Vaščani prosijo bivšega samuraja, naj jih zaščiti pred agresivnimi in dobro oboroženimi banditi. Samuraj zbere še šest samurajev in nauči vaščane, kako naj se branijo, ti pa braniteljem v zameno priskrbijo po tri skromne obroke hrane na dan. Vrhunec legen- darnega filma so nedvomno veličastni prizori epske bitke, ko štirideset banditov napade vas. Pelo mesto na lestvici najboljših filmov vseh časov na imdb. com. Vstopnine ni. nedelja, 15. maj, 20:00 PRESTOL SMRTI - projekcija filma Retrospektiva filmov Akire Kurosawe Gre za “presaditev” Shakespearjeve-ga Macbetha v srednjeveško Japonsko. Washizu in Miki se po zmagi v pomembni bitki izgubita v gozdu. Tam srečata skrivnostno starko, ki njima in njunim potomcém prerokuje veličastne stvari. Kmalu po tistem, ko prideta iz gozda, jima cesar podeli pomembna položaja. Washizu pa pod vplivom svoje ambiciozne žene želi od prerokbe že več; tudi če to pomeni umor cesatja... Vstopnine ni. sobota, 21. maj, 21:30 OD FRANCLNA MOŽGANI - koncert Skupina Od Franclna možgani igra avtorsko glasbo, ki sodeč po ritmiki, melodiki, besedilih in pogumnih improvizacijskih vložkih spominja na veseli avtobus, ki vozi vsak teden v deželo, kjer je vse dovoljeno in zaželjeno. Spogledovanje z različnimi glasbenimi dediščinami (etno, jazz, afro-kuban, rock, country ...) omogoča vsem članom, da dodobra izkoriščajo in izvabljajo iz svojih inštrumentov slišne akrobacije, ki se skupaj povežejo v možganski napev vsesplošne klubske ekstaze poslušalcev, plesalcev in natakaric. Moto skupine je: “Težko slišiš izumrlo ptico, zato prisluhni Od Franclna možganom.“ Vstopnine ni. nedelja, 22. maj, 20:00 TELESNI STRAŽAR - projekcija filma Retrospektiva filmov Akire Kurosawe Japonska 19. stoletja. Potujoči samuraj Yojimbo pride v podeželsko mestece. Od gostilničarja izve, da ljudi ustrahujeta gangsterja. Stvari se zakomplicirajo, ko pride v mesto sin enega od gangsterjev Unosuke, ki ima revolver. Ta najprej pretepe Yojimba, ker je ponovno združil nasilno ločeno družino, nato pa pokolje nasprotnike svojega očeta. Yojimbo se bo seveda maščeval ... 103. mesto na lestvici imdb.com. Vstopnine ni. Nina Milošič V soboto, 14. maja, bo v organizaciji Kluba ptujskih študentov in TK Maraton Ptuj potekal že četrti Ptujski triatlon. Gre za najbolje organiziran triatlon v Sloveniji po mnenju udeležencev. Zaradi relativne nezahtevnosti ni priljubljen samo med športniki, temveč tudi med rekreativci. Kaj? - Akvatlon - super sprint triatlon (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja, 2 km teka), - sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka). Kdaj? Sobota, 14. maj 2005. Kje? Terme Ptuj. Kdo? Otroci, odrasli, starši in vsi, ki želite preizkusiti svoje sposobnosti v vzdržljivosti ter preživeti lep dan v Termah Ptuj. Informacije: www.klub-kps.si-, ptuj_kps@-hotmail.com-, 031 433-956; 031 611-066 PRIJAVE Prijave so do srede, 11. maja 2005, izključno preko spletne strani www.klub-kps.si. Prijav- nina se plača na TR. Kasnejše prijave so možne samo na dan tekmovanja. Prijava prek spletne strani od 12. maja naprej ne bo dostopna. ŠTARTNINA Akvatlon 2.000 SIT, super sprint triatlon 2.500 SIT, sprint triatlon 4.000 SIT. Na dan tekmovanja je Startnina za vse kategorije višja za 1.000 SIT. OPIS PROG Plavanje: bazen v Termah Ptuj (za vse, temperatura vode 27 °C). Tek: akvatlon od bazena do cilja; super sprint triatlon 1 krog - 2 km; sprint triatlon 3 x 1,66 km. Kolo: 1 krog (super sprint) oziroma 3 krogi (sprint triatlon) po 7 km. Proga je ravninska in bo popolnoma zaprta za promet. Vsak udeleženec bo ne glede na dosežen rezultat prejel majico in topel obrok. Med vsemi tekmovalci bo izvedeno žrebanje praktičnih nagrad. Denarni sklad za kategorijo tip 5 (M = Ž), v sprint triatlonu je 300.000 SIT. Nina Milošič V V ZBIRANJE OBLAČIL ZA RDEČI KRIŽ Mladinski svet Mestne občine Ptuj bo v petek, 13. maja, in v soboto, 14. maja. spet postavil stojnico v centru mesta Ptuj, kjer bomo sprejemali oblačila, obutev, knjige in igrače za otroke. Vse kar boste občani in občanke darovali bomo podarili Rdečemu križu Ptuj, ki bo darovano posredoval pomoči potrebnim otrokom. Vabimo vas k sodelovanju in se vam vnaprej zahvaljujemo za vsa darovana oblačila, knjige in igrače. Mirjana Nenad /ff/pm/t 25 Zakon o prekrških in Zakon o varnosti v cestnem prometu -1. del Zakon o prekrških (Ur. I. RS, št. 7/2003 in 86/20-04) in Zakon o varnosti v cestnem prometu (Ur. I. RS, št. 83/2004) (v nadaljnjem besedilu ZP in ZVCP), ki sta se začela izvajati s 1. januarjem 2005, sta prinesla mnogo novosti v postopkih prekrškovnih organov, v sankcijah za prekrške, višine izrečenih glob, ki jih mnogi državljani še ne poznajo dovolj dobro. V tem in v prihodnjih prispevkih želim opozoriti le na nekaj tistih novosti obeh navedenih zakonov, ki so pomembne za udeležence v cestnem prometu, kadar se zaradi kršitev določb ZVCP ali Odloka o ureditvi cestnega prometa MO Ptuj znajdejo v postopku pri pristojnem prekrškovnem organu. Za prekršek je odgovoren tisti, ki ga je storil iz malomarnosti ali z naklepom, razen otrok. Mnogokrat se pooblaščene osebe prekrškovnih organov pri vodenju postopka o prekršku srečujejo s storilci prekrškov, ki se izgovarjajo, da so storili ali opustili določeno dejanje ali ravnanje, ker niso vedeli, da je prepovedano. Tudi v našem pravnem redu “neznanje škoduje”, torej nepoznavanje zakonov oziroma drugih predpisov ne opravičuje, državljan je podvržen pravnim normam, najsi jih pozna ali ne. S l. januarjem letos so postali prekrškovni organi upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov, uredb in odlokov, s kateri- mi so določeni prekrški (policija, inšpekcijske službe, carinski organi itn.) in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških (mestna ali občinska redarstva). Z 3l. decembrom lani je bil ukinjen institut sodnika za prekrške. Bivši sodniki za prekrške so postali posebni oddelki pri Okrajnih sodiščih kot prekrškovni organi. V tem besedilu se bom omejil le na izrekanje glob (denarnih kazni) in vodenje postopka o prekršku zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, ki jih ugotavljajo policisti in mestni (občinski) redarji. Pooblaščena oseba, ki vodi postopek o prekršku in izda plačilni nalog, mora imeti najmanj peto stopnjo izobrazbe ter opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil (vsi policisti v R Sloveniji izpolnjujejo te pogoje). Občinski redarji se morajo strokovno usposobiti po predpisanem programu, ki ga izda minister za lokalno samoupravo in opraviti preizkus zna- nja za pridobitev naziva občinski (mestni) redar. Dokler ne pridobijo tega naziva, doslej zaposleni izvajajo naloge in izrekajo globe le po odlokih o ureditvi cestnega prometa, ne pa tudi po ZVCP. Pooblaščena oseba prekrškov-nega organa, ki izdaja odločbe o prekršku, mora imeti najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen posebni preizkus znanja. V policijskih enotah so to praviloma vodstveni delavci (komandir, pomočnik komandirja), ki so na delovnih mestih, za katera je predpisana sedma stopnja izobrazbe. V lokalnih skupnostih lahko izdajajo odločbe o prekršku predstojniki občinskih redarjev oziroma osebe, ki bodo opravile poseben preizkus znanja, prav tako pa morajo imeti enako stopnjo izobrazbe kot vodstveni delavci policije. Prekrškovni organ začne postopek o prekršku po uradni dolžnosti, kadar ugotovi določeni prekršek ali na podlagi vloženega pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca, državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Ko prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti po uradni dolžnosti in izdati odločbo (hitri postopek). Kadar prekrškovni organ ugotovi, da hitri postopek ni dovoljen, mora vložiti pri pristojnem okrajnem sodišču obdol-žilni predlog. Pristojno sodišče uvede redni sodni postopek. V hitrem postopku prekrškovni organ izreče kršitelju globo v znesku, v katerem je predpisana. Če je predpisana v razponu, izreče najnižjo predpisano mero globe, če z zakonom ni določeno drugače. V hitrem postopku se načeloma obravnava prekrške lažje narave. Prekrškovni organ pa ne izda odločbe ali vloži obdol-žilnega predloga: 1. če ugotovi, da dejanje ali opustitev ni prekršek oziroma je pregon zastaral ali so podani drugi pogoji, ki izključujejo pregon, 2. če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Pooblaščena uradna oseba pre-krškovnega organa lahko namesto izreka globe, storilca prekrška opozori ustno, če je ugotovljen prekršek neznatnega pomena, pri katerem ni oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (npr. manjša prekoračitev časovno omejenega parkiranja). Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj (se nadaljuje) Varnostni sosvet - z dobrim sodelovanjem do večje varnosti Dvaindvajsetega marca se je v Mestni hiši sestal varnostni sosvet na svoji prvi letošnji seji. Razpravljal je o poročilu o delu v letu 2004, sprejel plan dela za leto 2005, ocenil trende varnostnih pojavov v MO Ptuj ter se opredelil do nekaterih aktualnih nalog. Pri pregledu poročila je bilo ugotovljeno, da je varnostni sosvet na začetku leta oblikoval in sprejel program dela ter obravnaval trende varnostnih pojavov v letu 2003, ki so jih pripravili na Policijski postaji Ptuj, s poudarkom na tistih statističnih in operativnih podatkih, ki občane najbolj ogrožajo. Za vzpostavitev dobrega sodelovanja s predstavniki pravosodnih in inšpekcijskih služb je bila pripravljena posebna seja. Namen take oblike sodelovanja je medsebojno informiranje o stanju in možnostih skupnega nastopanja. Te službe se srečujejo z mnogimi zunanjimi dejavniki, kamor sodijo: (nepravočasno javljanje nepravilnosti, nepripravljenost občanov, da se izpostavljajo, predčasni odstopi oškodovancev od pregona. Varnostna problematika mladih zahteva zaradi posebnega družbenega pomena in potreb samostojno obravnavo. Področje varnostne problematike mladih je zelo obsežno, saj zajema kar nekaj večjih sklopov različnih problemov, med katerimi prevladujejo nasilje med mladimi, uporaba prepovedanih drog, razne oblike vandalizma in podobno. Nasilje so mladi obravnavali tudi sami v okviru projektov, ki so se izvajali v šolah ob sodelovanju Centra interesnih dejavnosti, lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti, Centra za socialno delo in mnogih drugih strokovnih institucij. Pozornost varnostnega sosveta je bila posvečena prometni varnosti, delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ciljem, ki so zajeti v lokalnem programu prometne varnosti. Varnostni sosvet je razpravljal še o materialni škodi, ki nastaja zaradi vandalizma, problematiki varovanja premoženja, zagotavljanju prometne varnosti ob koncu in začetku šolskega leta, uporabi pirotehničnih sredstev, varnosti obiskovalcev na množičnih prireditvah, varnost v mestnih in primestnih četrtih ipd. V Mestni občini Ptuj je bil sprejet Odlok o javnem redu, ki ureja ta segment varnosti, vendar niso izčrpane vse možnosti za učinkovito izvajanje odloka, kar pa posledično prispeva k slabšanju stanja. Policijska postaja Ptuj v poročilu o trendih varnostnih pojavov za leto 2004 ugotavlja, da se (ne)vamost v letu 2004 v primerjavi s prejšnjimi leti ni spremenila, pojavljajo se sicer nekatere posebnosti, kar pa se upošteva pri planiranju policijskega dela. Policijska postaja Ptuj je tudi v posebnem projektu, pri katerem lahko organizacijo dela prilagaja aktualnim potrebam. To pa omogoča dobro sodelovanje z vsemi lokalnimi dejavniki. Na osnovi sprejetega programa za delo varnostnega sosveta v letu 2005 lahko zaključimo, da člani varnostnega sosveta vidijo mnogo možnosti za odpravljanje vzrokov ogrožanja. Predpogoj pa je, da se v to dejavnost vključijo prav vse institucije, opazne morajo biti vloge občine, policije in tudi družine, šol in drugih zavodov. Vključiti se morajo inšpekcijski in pravosodni organi ter razna društva, nevladne organizacije in seveda tudi vsi občani. Mag. Janez Merc 26 /frymst Donacija dializnih aparatov Podjetje Mediš, d. o. o, iz Ljubljane se je izkazalo z donacijo dveh dializnih aparatov ptujski bolnišnici v vrednosti 10 milijonov tolarjev. Generalni direktor Tone Strnad je z veseljem povedal, da so se za to velikodušno gesto odločili vsled zglednega sodelovanja s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je na ravni partnerskega odnosa. Ko kateri izmed partnerjev potrebuje pomoč, se lahko obrne na drugega. Med kratko slovesnostjo, ki so jo pripravili na »dia-oddelku«, kot mu pravijo, so se zahvalili tako predstavniki ptujskega zdravstva, spregovoril je direktor Lojze Arko kot tudi osebje. Se posebej se je zahvalil predsednik Društva ledvičnih bolnikov Boris Antolič, ki je poudaril, da bi bilo življenje brez "umetne ledvice", ki prečiščuje kri, tistim, ki čakajo na presaditev ali pa je ta pri njih nemogoča, nepredstavljivo. Dializni aparati so življenjskega pomena in omogočajo človeka vredno življenje več kot 60 bolnikom, ki redno tudi večkrat tedensko obiskujejo oddelek, da jim prefiltrira kri. Predstavnikom medijev je L. Arko še povedal, da je Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča prizadela tudi odločitev centralnih zdravstvenih oblasti v središču države, da o kadrovanju ne odločajo bolnišnice same, temveč jim odrejajo tudi to, koga bodo poslali na specializacijo in koliko specialistov ter kdaj in kje jih potrebujejo, kar se mu zdi neživljenjsko in glede na stanje v zdravstvu nesmiselno. Ob tej priložnosti je potekal tudi vpis v knjigo donatorjev, s katerim se je mag. far. Tone Strnad kot predstavnik podjetja Mediš pridružil podjetjem in organiza- Knjiga donatorjev, cijam, ki so do sedaj prispevali sredstva za izboljšanje razmer v naših zdravstvenih ustanovah. To so med drugimi Nova Ljubljanska Banka, Nova KBM, Perutnina Ptuj, Talum, Otolinea, Far-madent ... S tovrstnimi dobrodelnimi akcijami osveščenih podjetij se Splo- šna bolnišnica rešuje iz zadrege pri financiranju in vzdrževanju opreme, saj z donatorskimi sredstvi zberejo letno še enkrat toliko, kot jim je odmerjeno iz državnega proračuna. Besedilo in foto: Boris Voglar LIGA SI.MOBIL VODAFONE Drava med šesterico veličastnih Ptujska Drava je najprijetnejše odkritje na slovenski nogometni sceni. V razburljivem finišu prvega dela prvenstva si je priigrala nastop v ligi za prvaka, potem ko je v 1. SINIL nastopala zgolj eno samo sezono. Prav zadnje dejanje je bilo senzacionalno: pot med elitno šesterico si je tlakovala prek velikega Maribora. Že pred tem pa jo je napovedala z zmago nad prvakom v Novi Gorici. Kdor visoko leta, nizko pade. Nič ni večnega. Izpadu Maribora iz lige za prvaka bi lahko bržkone pripisali še precej daljši seznam pregovorov, izrekov in večnih modrosti. Klub »zvezdic« je zadnja leta brez dvoma letal visoko. S svojim moštvom vesoljcev je nekaj časa tudi hodil po luni, dan pred veliko nočjo pa je na ptujski zelenici ob ponovnem vstopu v zemeljsko orbito izgorel. V štajerski metropoli bi radi videli, da bi zdaj zapela galaktična metla. Potem ko so nogometaši preživeli vse pritiske zgornjega in spodnjega doma, bodo v nadaljevanju, ko bodo na sporedu tekme Lige za prvaka in Lige za obstanek, lahko igrali sproščeno in tudi za gledalce. Za to je izjemna priložnost, potem ko so malodane vse odločitve že znane. Državni prvak Hit Gorica gre v sklepne boje s + 10. Na dnu je usoda Zagorja najbrž že zapečatena. Edini realni in števni izziv - ob pokalnem tekmovanju -je boj za 2. mesto. Velikih športnih uspehov Ptuj samoumevno ne slavi prav pogosto. To vedo tako novinarski kolegi, funkcionarji in trenerji iz konkurenčnih taborov, pa tudi običajni ljudje, ki vsaj približno vedo, kaj je nogomet. Čestitke vsem in vsakomur, ki so ga omenjeni v soboto, 26. marca, po senzacionalni zmagi modro-belih na Ormoški prepoznali kot Ptujčana, so kar deževale. Najlepši občutek pa je številne navijače na Mestnem stadionu in v kavami Evropa prežemal, ker so bile iskrene in so izražale odkrito občudovanje vsega spoštovanja vrednega rezultata naših fantov. »Tudi ko nam ni šlo po željah in nismo bili več deležni nedeljene- pffttw) ga zaupanja, smo verjeli v naše ni, kakršna je nogomet, sestaviti igralce in naše delo. Za takšen uspeh se mora v nogometu vse načrtovano ujeti in tudi športna sreča te ne sme izdati. Marsikdaj nas je in smo žalostni zapuščali arene nogometnih igrišč, drugi pa so se veselili. Danes je drugače,« je po nepozabnem dvoboju z vijoličastimi prekipeval od veselja Peter Lugarič, član upravnega odbora NK Drava. Da, pota, ki vodijo k športnemu uspehu, so nepopisno zapletena, čeprav se ob triumfalni uresničitvi sanjskega dosežka zdijo naenkrat tako preprosta. Koliko naključij se mora v tako zahtevni in nepredvidljivi športni discipli- V zmagovalni zgodbi, pa čeprav je zanjo treba predvsem dolga leta garati, se učiti tudi na napakah, predvsem pa vanjo neomajno veijeti. Ptujski ljubitelji nogometa se sprašujejo, če je senzacijam nogometašev konec. »Še zdaleč ne. Moči so silno izenačene, vsak lahko premaga vsakogar. Lahko nadaljujemo niz presenečenj. Vseeno kdo bo junak. Ne razmišljam o lastnih podvigih ali o tem, da moram biti najboljši strelec. To pride samo po sebi in s pomočjo kolektiva,« pravi ptujski adut Sead Žilic. Ivo Kornik 0h^ča/t 27 MEDNARODNI TURNIR EUROPOUSSE 2005 V Franciji množično, kvalitetno in navdahnjeno ... 7. mesto na Mednarodnem turnirju EUROPOUSSE 2005 Mladi ptujski nogometaši, ki so branili barve ptujskega nogometa, so z osvojenim sedmim mestom na Mednarodnem turnirju Europousse 2005 v pobratenem francoskem mestu Saint-Cyr-sur-Loire uresničili pričakovanja in zastavljen cilj vodstva Nogometne šole Drava Ptuj. Spoštovanja vreden dosežek v ugledni mednarodni zasedbi je potrdil v praksi doslej premalo uveljavljeno mnenje o veliki nadarjenosti in zmožnostih tukajšnjega »žogobrca.« Biti pri vrhu, in to prepričljivo, med evropsko smetano nogometnih šol, pomeni podvig, ki bo nedvomno dvignil naš mednarodni ugled v športu. Ptujčani so (3 : 0). Srečanje z Rochcorbonom se je končalo brez zmagovalca (0 : 0). Prvo- in drugouvrščene ekipe so se nato v osmih skupinah potego- združili znanje, borbenost in požrtvovalnost ter v »vroči« Franciji pod taktirko trenerja Branka Zgeča štirikrat zmagali. In to je tisto, kar šteje, še posebej, če je doseženo na tujem, kjer je bilo potrebno razen tekmecev preskočiti še druge ovire. Predvsem sodniški kriterij pri tolmačenju nogometnih pravil, zato ima dosežek naših fantov še toliko večjo vrednost. Na turnirju za nogometaše U-12 je sodelovalo 32 ekip. Poleg gostiteljev še mladi upi iz Latvije, Cipra in Slovenije. Prav nastopi slednje so bili za evropske nogometne poznavalce prava poslastica. Videli so dvoboje, v katerih ni manjkalo domiselnih akcij, mojstrskih preigravanj, izjemnih zadetkov, srčnosti in vsega tistega, zaradi česar je nogomet najpopularnejša športna zvrst na svetu. Primarni namen je sicer zabava, razigranost, igra, vendar pa se dravaši na igrišču niso zabavali, temveč so se pošteno in zagrizeno borili za barve svoje države, kluba in uspeh. Tako so slovenski nadebudneži v zanimivem in razgibanem tekmovalnem sistemu končali predtekmovanje na prvem mestu v svoji skupini. Uvodoma so nadigrali St. Cyr (2:0) in La Riche vale za mesta od L do 16. Merjenje moči s ciprskim Morpho-ujem se je odvilo z delitvijo točk (1 : 1). Ptujčani so se zasluženo veselili zmage proti Chinon (1:0) in žalovali za izgubljenimi priložnostmi s St. Jean de Montom (0 : 2). Modro-beli so bili v svoji skupini drugi in posegli v boj za mesta od 5. do 8. Prav trde in naporne tekme v skupini II so bile vzrok, da je v nadaljevanju proti Chanceauxu ptujskim naraščajnikom nekoliko pošla sapa, za povrh pa jih je zapustila športna sreča. Srečanje so izgubili z 1 : 2. Dvoboj za končno 7. ali 8. mesto je bil negotov. Klonila je ekipa La Riche in športno priznala premoč Štajercev z 2 : 1. »Na izredno kakovostni mednarodni in v Evropi spoštovani turnir smo odšli popolnoma neobremenjeni in dobro razpoloženi. Zavedali smo se, da je že nastop na tako velikem tekmovanju za nas velika čast ter hkrati odgovornost, saj smo med drugim predstavljali našo državo, ki je v svetu vsi še ne poznajo. Če kje, potem je bila v Franciji promocija slovenskega in ptujskega nogometa res povsem dosežena. Ob tej priložnosti se Mestni občini Ptuj, staršem otrok kot tudi sponzorjem iskreno zahvaljujem, da so nam omogočili udeležbo na reviji mladih nogometašev Europousse 2005,« je pohvalno ocenil petdnevno bivanje v Franciji strateg Nogometne šole Drava Ptuj Branko Zgeč. Za Ptujčane so igrali: Tomaž Bezjak, Matija Goričan, Aljaž Horvat, Rok Kajzer, Matej Kolednik, Smiljan Kos, Denis Perger, Blaž Pongrac, Dalen Simonič - Dabič, David Verdenik, Luka Zemljarič, Tomaž Zorec. Trener: Branko Žgeč. Pomočnik trenerja: Branko Kajzer. Predstavnica kluba: Brigita Gorišek. »Ekipe so pokazale veliko borbenost, igre so bile korektne, fer, športne z vseh strani. Turnir in spremljevalne dejavnosti so potekali v sijajnem ambientu« je bil ob vrnitvi zgovoren kapetan ekipe U-12 Matija Goričan. Ptujska odprava si zasluži najvišjo oceno za pristop in požrtvovalnost, kar se ji bo nedvomno obrestovalo. '/t* ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNI ZAVOD V' PTUJ m «j 2005 zm Ptuj, ćućko« r. m.- n m n » fuimwjui ŠPORTNA DVORANA CENTER Nedelja, 15. 5. 8.30; 9.00-11.00 Rokomet - turnir. ŠD Rokometna šola Ptuj ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 7. 5. 8.30; 9.00-13.00 Rokomet - trenerski seminar, ŠD Rokometna šola Ptuj Sobota, 14. 5. 9.30; 9.00-13.00 Rokomet - trenerski seminar, ŠD Rokometna šola Ptuj Nedelja, 15. 5. 9.00; 10.00 Košarka, pionirji 1. SKL - vzhod I, KK Ptuj : Koroška Nedelja, 29. 5. 9.00; 10.00 Košarka, pionirji 1. SKL - vzhod I, KK Ptuj : Radenska ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 7. 5. 10.00-13.00 Mali nogomet - mednarodno srečanje - ŠD Generacija 2000 Sobota, 14. 5. 9.00-16.00 Badminton - klubski turnir. Badminton klub Ptuj MESTNI STADION Sobota, 7. 5. 16.30 Nogomet, člani. Drava : Gorica Nedelja. 8. 5. 13.00 Nogomet. U-14 vzhod, Ptuj : NŠ Maribor 15.00 Nogomet, kadeti, 2. SKL - vzhod, Ptuj : Šmarje 17.00 Nogomet, mladinci, 2. SML - vzhod, Ptuj : Šmarje Sobota, 21. 5. 16.30 Nogomet, člani. Drava : Publikum Nedelja, 22. 5. 13.30 Nogomet. U-14 vzhod, Ptuj : Arcont Gornja Radgona 15.00 Nogomet, kadeti, 2. SKL - vzhod. Ptuj : Kovinar 17.00 Nogomet, mladinci. 2. SML - vzhod, Ptuj : Kovinar Sobota, 28. 5. 16.30 Nogomet, člani, Drava : Primorje Nedelja, 29. 5. 13.00 Nogomet, U-14, Drava Asfalti Ptuj : Kozjak Radlje 15.00 Nogomet, kadeti, 2. SKL - vzhod, NK Drava : Kozjak 17.00 Nogomet, mladinci, 2. SML - vzhod, NK Drava Ptuj : Kozjak S A 18. mednarodni pokal Ptuja v judu 19. in 20. marca v Športni dvorani Gimnazije Vzelo dobri organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje tekmovanje v judu za Pokal Ptuja. Tekmovanje je odprl minister za šolstvo in šport RS dr. Milan Zver, pozdravni nagovor udeležencem prvenstva pa so povedali predsednik organizacijskega odbora Pokal Ptuja Vlado Čuš, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Slavko Dokl in direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček. Uroš Tajhman je zasedel 1. mesto. Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 356 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 klubov Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših in starejših judoistov. Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri deklicah JK Duplek, pri mlajših in starejši dečkih JK Murska Sobota, pri kadetih JK Impol, pri kadetinjah PJK Triglav Kranj. Drugi dan tekmovanja so nastopali mladinci in mladinke, kjer je domačinom uspelo osvojiti prvo mesto tako pri mladincih kakor tudi pri mladinkah. Vseekipno je v dveh dneh največ točk zbral JK Murska Sobota - 100 točk, drugo mesto JK Drava Ptuj - 99 točk in tretje mesto JK Duplek - 78 točk. Pri domačih judoistih je izstopala in bila hkrati najboljša udeleženka prvenstva Urška Urek, ki je osvojila kar tri 1. mesta pri deklicah, kadetinjah in mladinkah. »Zadovoljna sem z borbami, ki sem jih prikazala ter predvsem z zmagami pri kadetinjah, pri katerih se bom v naslednjem letu poskušala uvrstiti v slovensko reprezentanco in nastopati na tujih prvenstvih. To, kar je pred mano uspevalo Lei Murko, se je danes zgodilo meni, zato upam, da bom nadaljevala po njenih stopinjah«, je po zmagah dejala Urška. Pri kadetih je bil najboljši tekmovalec Uroš Tajhman, kije osvojil 1. mesto do 73 kg. »Kljub poškodbi zapestja, ki sem jo staknil na pripravah, sem se odločil za nastop na domačem prvenstvu in s štirimi zmagami osvojil prvo mesto. Gladko sem opravil z vsemi nasprotniki, kar potrjuje mojo odlično formo, ki jo bom poskušal zadriati do kadetskega evropskega prvenstva v Salzburgu junija in do Olimpijade mladih v Lignanu, v Italiji, julija,« je dejal Uroš. Lea Murko je potrdila vlogo favoritke in zmagala tako pri kadetinjah kakor tudi pri mladinkah. Pri mladincih je slavil v kategoriji do 100 kilogramov Mitja Jerenko. »Judo ima kot eden redkih športov zraven storilnostne komponente velik poudarek na etiki in kulturi vadečih. Verjetno je tudi iz tega razloga in kot olimpijski šport dobil mesto v šolskem programu ter v programu tekmovanj v osnovni in srednji šoli ter na univerzi. Zavedajoč se pomena športa mladih smo v Judo klubu Drava pred 18. leti začeli s tekmovanjem za Pokal Ptuja, namenjenim mlajšim starostnim selekcijam od 6. do 20. leta. Vseekipno drugo mesto in ekipni zmagi pri mladincih in mladinkah ter 8 zlatih medalj med posamezniki je več kot odličen rezultat.« je po končanem prvenstvu dejal Vlado Čuš. Sebi Kolednik ATLETIKA Dvoranski mnogoboj ček Atletske šole Mirka Vindiša Zadnji petek v marcu je v športni dvorani Center potekal dvoranski mnogobojček Atletske šole Mirka Vindiša, ki deluje v okviru Atletskega kluba Keor Ptuj. Tekmovanja, ki je bilo tokrat zgolj internega značaja, samo za vpisane v atletsko šolo, se je udeležilo ajnikov. Mnogobojček služi kot pregledna tekma ob koncu zimske vadbe v dvorani, preden se atletska šola preseli na zunanje površine. Sestavljen je bil iz štirih - starosti in sposobnostim prilagojenih -disciplin: teka na 30 metrov, teka na 30 metrov čez nizke ovire, skoka v daljino z mesta in meta težke žoge. Mnogobojček je bolj demonstrativnega kot tekmovalnega značaja, v ospredju pa je želja, da se otroci seznanijo s pravili atletskih tekmovanj in se naučijo samostojne priprave na tekmovanje. Opazen trend vpisa vedno mlajših otrok, ki se želijo ukvarjati s kraljico športov, zato Barbara Gačnik, vaditeljica v šoli in diplomantka smeri predšolske vzgoje, razmišlja: »Glede na zdajšnje zanimanje staršev in otrok, mlajših od 7 let, bomo jeseni v okoli štirideset mladih narašč- Atletski šoli Mirka Vindiša pripravili prilagojen program vadbe in dva tričetrturna tedenska termina za predšolsko populacijo«. Poleg Barbare pri delu v atletski šoli pomagata Mojca Gramc in Aleš Bezjak, ki je zadolžen za najstarejšo skupino otrok. Vabijo vse zainteresirane, da jih obiščejo v torek ali petek po 17. uri, kjer bodo otroci in starši dobili vse potrbne informacije. Novost letošnje atletske sezone za osnovnošolce vseh starosti je Štajerski pokal v mnogoboju. Dogovor o organizaciji tekmovanja je na pobudo kluba iz Slovenske Bistrice sklenilo pet klubov iz vzhodne Slovenije. Za pokal bo štel seštevek zbranih točk na treh tekmovanjih, izmed katerih bo eno organizirano septembra na Ptuju. Uroš Esih Keor je glavni sponzor AK Ptuj Predsednik AK Keor Ptuj Dejan Dokl in direktor podjetja Keor Marjan Pivec nazdravljata skupaj z gosti podpisu sponzorske pogodbe. Konec februarja je bila v Centru interesnih dejavnosti na rednem letnem občnem zboru Atletskega kluba Ptuj soglasno sprejeta odločitev o preimenovanju kluba v Atletski klub Keor Ptuj. Pogodbo sta podpisala direktor podjetja Keor Marjan Pivec in predsednik kluba Dejan Dokl. Poleg tega je bila predstavljena tudi nova sodobna celostna grafična podoba Atletskega kluba Keor Ptuj, ki simbolizira novo etapo v razvoju kluba. Izboljšani pogoji dela z izgradnjo sodobne atletske steze s pripadajočo opremo, skorajšnjo izgradnjo pokritih atletskih površin v okviru projekta obnove tribun mestnega stadiona in novim sponzorjem pomenijo trdno osnovo za razvoj množične in vrhunske atletike na širšem ptujskem področju. Projekt izgradnje atletske dvorane v okviru novih tribun na mestnem stadionu je predstavil Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, Zdravko Peternel, generalni sekretar Atletske zveze Slovenije, pa je izrazil zadovoljstvo nad napredkom atletike na našem koncu. Besedilo in fotografija: Uroš Esih GLEDALIŠČE/RAZSTAVE/ PRIREDITVE «I? PROGRAM Mesino gledališče maj 2005 P t U J Program v maju ZA OTROKE 17. 5. ob 11.00 KEKEC, režiser Branko Potočan, Slovensko mladinsko gledališče ZA ODRASLE 8. 5. ob 17.30 Predstavitev zbornika Slovenci na ptujskem v 20. sto- letju ob 19.30 11. 5. ob 20.00 abonma Odrasli in izven Osrednja slovesnost ob 60-letnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve Ptuja in Evrope, na ploščadi pred gledališčem Matjaž Zupančič: BO!JE TIČ V ROKI KOT TAT NA STREHI, režiser Matjaž Zupančič, Mestno gledališče ljubljansko 13. 5. ob 18.00 18. 5. ob 20.00 za izven 21. 5. ob 20.00 Nastop oddelka za balet', glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Paula Vogel: DESDEMONA, režiser Rene Maurin, Hrvatsko gostovanje iz tujine, narodno Kazalište Osijek Anthony Shaffer: VOHIJAČ, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj SKUP - 4. festival Slovenskega komornega gledališča Od 27. maja do 4. junija 27. 5. ob 20.00 28. 5. ob 20.00 29. 5. ob 20.00 30. 5. ob 20.00 31. 5. ob 20.00 1. 6. ob 20.00 2. 6. ob 20.00 3. 6. ob 20.00 Peter Handke: KASPAR, režiser Jaka Ivanc, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH, režiserka Barbara Hieng Samobor, Mestno gledališče ljubljansko po motivih Reze Abdoha: MISFITS(Z), režiser Sebastijan Horvat, Gledališče Glej Ljubljana Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA TERORISTA, režiser Boris Cavazza, Gledališče Koper: Teatro Capodi stria Žanina Mirčevska: WERTHER& WERTHER, režiser Eduard Miller, Prešernovo gledališče Kranj Matjaž Zupančič: IGRA S PARI, režiser Matjaž Zupančič, Slovensko ljudsko gledališče Celje Ken Ludwig: TI NORI TENORJI, režiser Jaša Jamnik, Drama SNG Maribor Anthony Shaffer: VOHIJAČ, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj 4. 6. ob 20.00 Slavnostni zaključek s podelitvijo nagrad NA GOSTOVANJU 14. 5. ob 20.00 Lutz Hübner: CREEPS, režiser Rene Maurin, v Prešernovem gledališču Kranj ... , . ... .... rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra zu. s. od zu.uu pe(er Temovžek v Mariboru V maju je še vedno na ogled razstava CANTABRIA +10 Razstava je zbir nagrajenih fotografij na mednarodnem natečaju, ki je potekal v letu 2004. Natečaj so izvedli Španci, ki so nam tudi poslali fotografije. Avtoiji so iz 10 novih evropskih držav, petek, 6. 5., ob 20. uri KONCERT KITARSKIH MOJSTROV ŽARKA IGNJATOVIČA IN JERKA NOVAKA Predstavila se bosta vrhunska glasbenika, ki sta hkrati odlična izvajalca, skladatelja in glasbena pedagoga. Znanje sta nabirala v različnih kulturnih okoljih, na številnih glasbenih institucijah v različnih evropskih državah, sreda, 11. 5., ob 17. uri ZAKIJUČNA REGIJSKA PRIREDITEV NATEČAJA EVROPA V ŠOU Podeljena bodo priznanja vsem sodelujočim učencem in njihovimmentoijcm. petek, 13. 5., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE O INDIJI Svoje potovanje bo z diapozitivi, glasbo in poskušanjem indijskega čaja z mlekom in masalo predstavila Andreja Jernejčič, torek, 17. 5., ob 11. uri v Mestnem gledališču Ptuj Slovensko mladinsko gledališče: KEKEC Predstava za ptujske otroke, ki jo podarja Urad RS za mladino petek, 20. 5., ob 20. uri KITARSKI KONCERT Nastopajo učenci Sama Šalamona, petek, 27. 5., ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE POBARVAJMO PRAZGODOVINO Razstavljeni bodo izdelki otrok, ki so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah Vesne Merc in Mojce Grula pod istim naslovom. FILMSKI VEČERI Srečanja filmske sekcije CID vsako sredo ob 19. uri. Vstopnine ali kotizacije za navedene programe ni. POMOČ OSEBAM, KI SE SREČUJEJO Z MOTNJAMI HRANJENJA V CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem. MLADI NOVINARJI Iščemo mlade pisce in fotografe, ki bi kot mladi novinaiji oblikovali stran za mlade v Štajerskem tedniku enkrat mesečno! PRIPRAVLJAMO PROGRAME ZA POLETNE POČITNICE! • Mladi, ki imate idejo za zanimive počitniške dejavnosti, oglasite se s svojimi predlogi! • Iščemo prostovoljce, ki bi pomagali voditi poletne ulične delavnice! • K sodelovanju vabimo kulturne, športne, izobraževalne, humanitarne in druge organizacije, ki izvajajo počitniške dejavnosti! Obvestite nas o svojih programih, da bo za vaše zanimive aktivnosti izvedelo še več ljudi! LETOVANJA • Zbiramo prijave za letovanja v Poreču, ki jih organizira ZPM Maribor. Prijavnice dobite v ptujskih osnovnih šolah in v CID Ptuj. • Obvestilo o možnostih subvencioniranega letovanja osnovnošolcev in srednješolcev v Poreču je objavljeno v tej številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj. • V CID se lahko prijavite tudi na tabor za mlade od 13. do 17. leta, ki bo potekal v Veržeju od 26. junija do 5. julija pod naslovom Življenjska pustolovščina1. Prijavnice in informacije o taboru imajo tudi na nekaterih osnovnih in srednjih šolah. NATEČAJ Vse dijake in študente vabimo k udeležbi na natečaju za kreativne razglednice Ptuja. Besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani www.ptuj-on.net, na razpolago pa je tudi v CID in v info točki KPŠ. Rok za oddajo izdelkov je 13. maj 2005. CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA PRI OŠ LJUDSKI VRT Arheološke raziskave na prostoru izgradnje prizidka k Osnovni šoli Ljudski vrt Sredi letošnjega februarja je gradbeno podjetje Konstruktor, d. o. o., iz Hoč na območju Osnovne šole Ljudski vrt pričelo z zemeljsko-gradbenimi deli. Pričeta dela je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, ustavil, saj na omenjenem prostoru ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav, predpisanih že v letu 2004 v izdanih kulturnovarstvenih aktih k projektni dokumentaciji za izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Ljudski vrt s parkiriščem in komunalno infrastrukturo (I. faza]. Pogled na arheološko delovišče - odpiranje rimskih grobov. Foto: Duško Belič V grobni jami z ožganimi stenami je bila odrita opečna konstrukcija v obliki strehe, ki je prekrivala posmrtne žgane ostanke pokojnika s priloženimi podatki. Foto: Marija Lubšine Tušek Območje gradbenih posegov se nahaja znotraj z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj razglašenega arheološkega najdišča Ptuj - levi breg in z evidenčno številko dediščine 9155 v Registru kulturne dediščine Slovenije (RKD), ožje pa na območju vzhodnega petovionskega grobišča. To se je razprostiralo ob glavni rimski cesti, ki je vodila iz rimskega mesta Petovione proti Savariji oziroma proti severo- vzhodu. Del odkrite rimske ceste je prezentiran »in situ« - to je na mestu najdbe pri porodnišnici Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Po sklenitvi pogodbe o arheološkem izkopavanju z investitorjem Mestno občino Ptuj in dogovorih z gradbenim podjetjem, ki je prevzel tudi potreben zemeljski izkop pri arheoloških izkopih, je mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije s ptujsko izpostavo 17. februarja pričela z arheološkimi raziskavami. Te so pote- k a 1 e 24 delovnih dni, do 6. aprila. S temi raziskavami je bil dokončno sproščen prostor v velikosti okrog 54 x 26 metrov za izgradnjo prizidka. Velik del raziskovanega prostora je prekrivalo nasutje zemljine iz gradbenih posegov graditve obstoječih objektov osnovne šole in bližnjega blokovnega naselja iz prejšnjega stoletja, ki je zakrilo prvotno rahlo padajoče pobočje od severa in zahoda proti jugovzhodu. Po odstranitvi nasutja smo v treh nivojih do globine 140 centimetrov pod nekdanjo površino pobočja odkrivali rimske grobove, vkopane v sivo-rjavo in rumeno ilovico. Odkritih je bilo 196 rimskih žganih grobov, ostanki temeljev dveh grobnih parcel s postamentom za nagrobnik, sledovi navpično zabitih lesenih stojk (stebrov) grobnih konstrukcij (verjetno tudi grmad s pokojnikom) in več jarkov kot posledica delovanja meteornih vod. Na prostoru izkopa za postavitev žerjava so bili najdeni sledovi lesenega objekta, ki je verjetno pripadal grobišču. Grobovi so bili različnih oblik in velikosti. Različne oblike in količina pridatkov v njih odražajo socialni status pokojnikov. Tipični predmeti osebne noše, najdeni med žganimi kostmi in pepela, pa tudi spol umrlih. Na odkritem delu grobišča so zastopani: žarni pokop (v preprosto jamo položena žara z žganimi ostanki pokojnika), žarni pokop s trikotno konstrukcijo iz tegul (rimska strešna opeka), žgan pokop v skrinji iz tegul, žgan pokop s strehasto konstrukcijo iz tegul. žgan pokop v ovalnih ali pravokotnih jamah z ožganimi stenami (pri tem se predvideva sežig pokojnika neposredno v izkopani grobni jami) in žgan pokop v grobni jami ovalne in pravokotne oblike. Med žganimi kostmi in pepelom so bili v grobovih najdeni predmeti osebne noše in uporabni predmeti: bronaste fibule, zapestnice, jagode ogrlic iz brona in steklene paste, jantarne preslice in kovinska ogledala. Na žgane ostanke pokojnika so nekdanji pogrebci položili različno keramično posodje s hrano in pijačo (vrče, krožnike, čaše, lonce različnih velikosti s pokrovkami, stekleničke), oljen- Na žgane posmrtne ostanke pokojnika je bilo položeno posodje s pijačo in hrano za popotnico v onostranstvo. Foto: Jasmina Majcen ke in nemalokrat tudi bronast novec. Vsi ti pridatki so bili namenjeni pokojniku za pot in uživanje v onostranstvu. Na različno oblikovanih grobnih konstrukcijah, ki so neposredno prekrivale grob, ali pa le z zemljo zapisanih grobnih jamah je bilo najti precej črepinj lončenega posodja, ki so ga pogrebci razbili v pogrebnem obredu ter s tem simbolično pretrgali vez med življenjem in onostranstvom. Glede na prvo analizo arheoloških najdb pripada odkriti del grobišča drugi polovici prvega in v drugo stoletje našega štetja. Marija Lub.šina - Ttišek, višja konservatorka GALERIJA MAGISTRAT Maj 2005 Vabimo vas na odprtje in ogled razstave likovnih del, naslikanih v oljni tehniki na platno in kaširanih na les, akademskega slikarja Mateja Sokliča iz Ljubljane z naslovom KOMEDIJANTI. Razstava bo slovesno odprta v petek, 6. maja, ob 12. uri in bo na ogled do 24. maja. Prisrčno vabljeni v galerijo Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše. Razstavo si lahko ogledate v času uradnih ur občinske uprave Mestne občine Ptuj ali po dogovoru. Milena T\irk tfhpcévi 31 Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1). faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOP"? in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur MAJ 2005 - dežurstva lekarne TOK/ nedelja i TOK/ ponedeljek torek sredo četrtek petek sobota nedelja 2 TOK/ 3 TOK/ 4 TOK/ sTOK/ 6 TOK/ 7T0K/ 8 TOK/ Ostale dni dežura Lekarna Ptuj. www. lekama-toplek.si V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. «fjl LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: MAj: 1.5.2005 - 2.5.2005 9.5.2005 - 31.5.2005 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE. Domoznanski oddelek 35 PTUJČRN 2005 c_ rvj: 352(497 12 Ptuj) 6000875,4 ERA CENTER PTUJ I CO DELOVNI ČAS V PRAZNIČNIH DNEH I n sreda, 27. april nedelja, 1. maj ponedeljek, 2. maj SUPERMARKET 8.-18. PAPIRNICA 8.-18. Termalni icsorh Sloveniji Do 20. junija u otroci - .900 SIT odrasli -1.500 SITJ Vsebina 1 7. ODLOK o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2004 1 8. SKLEP o povišanju vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž 1 9. SKLEP o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 20. SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste 21. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj za leto 2005 22. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2005 sofinancirala Mestna občina Ptuj 23. JAVNI RAZPIS €• • • • • za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v Mestni občini Ptuj za leto 2005 24. OBVESTILO Možnosti subvencioniranega letovanja osnovnošolcev in srednješolcev v Materadi pri Poreču 17. Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni lisi RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-pre-čiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 29. seji, dne 20. aprila 2005 na predlog župana sprejel ODLOK o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2004 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2004. 2. člen Proračun Mestne občine Ptuj izkazuje za leto 2004 prejemke v višini 3.956.555 tisoč SIT in izdatke v višini 4.387.764 tisoč SIT. Prejemki in izdatki so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja kot sledi: - v 000 SIT A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI 3.886.571 II. SKUPAJ ODHODKI 4.359.372 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (l-ll) - 472.801 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 60.427 V. DANA POSOJILA 23.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA (IV-V) 37.427 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE 9.557 Vlil. ODPLAČILA DOLGA 5.392 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (l+IV+VII-ll-V-VIII) - 431.209 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 4.165 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII-VIII-IX=-III) 472.801 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 439.282 Presežek sredstev v višini 8.073 tisoč SIT se uporabi za financiranje izdatkov proračuna za leto 2005. 3. člen Sredstva rezervnega sklada izkazujejo: - stanje 1.1.2004 52.868 tisoč SIT - odhodke v višini 22.400 tisoč SIT - stanje 31.12.2004 30.468 tisoč SIT. Sredstva rezervnega sklada se prenesejo v višini 30.468 tisoč SIT v leto 2005. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja Mestne občine Ptuj so sestavni deli tega odloka, ki pa se ne objavijo v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Štev.: 403-191/95 Datum: 20. 4. 2005 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 18. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 2. odstavka 2. člena Pravilnika o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/99 in 1/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 29. seji, dne 20. aprila 2005, sprejel naslednji SKLEP o povišanju vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž 1. Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, katerih lastnik je Mestna občina Ptuj, se uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin (103,2) in znaša 271,80 SIT. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.5.2005. Številka: 362-288/04-506 Datum: 20. 4. 2005 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 19. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 -odločba US, 47/04 in 62/04 -odločba US) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. aprila 2005, sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra, pare. št. 1533/3 pot, v izmeri 102 m2, vpisana pri zk. vi. št. 1812 k.o. Ptuj, ki je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ptuju vpisana kot splošna raba. 2. Nepremičnina iz tč. 1 tega sklepa postane last Mestne občine Ptuj. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 465-03-5/04-507 Datum: 20. 4. 2005 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 20. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-l) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-pre-čiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03), je župan Mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste J. Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste, ki ga je pod številko 301-LN/2004, z datumom marec 2005, izdelala družba URBIS d. o. o., Maribor. 2. Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava zahodni del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice, s približno površino 10,1 ha, v katerem je predvidena umestitev topliškega hotela z 250 ležišči, pripadajočega bazenskega kompleksa in kongresnega centra, ter tudi nadomestitev občinske ceste, sedaj potekajoče skozi osrčje območja, z lokalno obvozno cesto ob meji območja. 3. Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 1 (pritličje - desno). Javna razgrnitev bo od 3. 5. 2005 do vključno 3. 6. 2005. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 18. 5. 2005, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8/1 (velika sejna soba - prvo nadstropje). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 350-04-52/04 Datum: 13. 4. 2005 Dr. Štefan ČELAN, s.r župan Mestne občine Ptuj 21. Mestna občina Ptuj na podlagi 7. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02 in 6/02) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj za leto 2005 i. NAMEN JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj za leto 2005 v višini 7.450.000,00 SIT, od tega za: 1. Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu 2.200.000,00 SIT 2. Podpore razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 100.000,00 SIT 3. Ukrepi varovanja okolja in vzdrževanja urejenosti kmetijske krajine 1.600.000,00 SIT 4. Uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme 1.200.000,00 SIT 5. Vzpodbujanje vrtnarske proizvodnje 400.000,00 SIT 6. Podpora zavarovanju kmetijskih površin 750.000,00 SIT 7. Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu 1.200.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV PO TEM RAZPISU, V KOUKOR POD POSAMEZNO TOČKO NI DOLOČENO DRUGAČE, SO: tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta, ki imajo MID kmetijskega gospodarstva ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), zavodi, šole in društva s področja kmetijstva, ki bodo sredstva investirali na območju Mestne občine Ptuj. III. VSEBINA IN POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI PONUDNIK PROGRAMOV TER DOKUMENTACIJA Navedena sredstva lahko upravičenci pridobijo le pod pogojem podane izjave, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov že pridobili. Skupna višina tako dodeljenih pomoči za področje kmetijstva ne sme presegati 40% upravičenih stroškov za investicijo oziroma 50% upravičenih stroškov za investicijo v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo. Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu, v katerem se sredstva razpišejo in se dodelijo upravičencem, v kolikor predstavljajo vzpodbudo za izvedbo projekta, oziroma so zanj nujno potrebna. Znotraj posamezne investicije se prizna največ 12% stroškov arhitektov, inženirjev, svetovalcev, stroškov za študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, stroškov nakupa patentov in licenc za pripravo oz. izvajanje investicije. 1. Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu A) Regresiranje nakupa zemlje Namen ukrepa: Povečanje obsega obdelovalne zemlje na kmetijah nad 8 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Pogoji: - zahtevke vlagajo fizične osebe, katerim se z nakupom te zemlje poveča obseg lastnih obdelovalnih površin nad 8 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, - zahtevku je potrebno priložiti kupoprodajno pogodbo oz. notarski zapis o sklenjeni kupoprodajni pogodbi s potrdilom o plačilu davka, - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 10 % kupne vrednosti oz. cene kmetijskih zemljišč. B) Podpora obnove in naprave vinogradov Namen ukrepa: Preprečevanje zaraščanja, naprava novih vinogradov in obnova starih vinogradov. Pogoji: - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapno kopijo), - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,2 ha vinogradov in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,5 ha, - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 10 % vrednosti investicije. Zgornja meja za sofinanciranje je obnova do 2 ha vinograda. 4. STRAN 26. APRIL 2005 LETO XI ŠTEVILKA 4 C) Podpora obnove in naprave nasadov v sadjarstvu Namen ukrepa: Obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih. Pogoji: - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa obnovljenega sadovnjaka v register sadovnjakov pri MKGP in podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapno kopijo), - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,2 ha sadovnjakov in imajo skupnin površin sadovnjakov (jablane, hruške) - 0,5 ha in ostale sadne vrste 0,2 ha, - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 10 % vrednosti investicije. Zgornja meja za sofinanciranje je obnova do 2 ha sadovnjakov. D) Namakanje Namen ukrepa: Podpora programom namakanja ali osuševanja vrtnin, poljščin in travinja ter trajnih nasadov. Pogoji: - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj, - investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije, - ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijska svetovalna služba, - zemljiškoknjižni izpisek. Višina sredstev znaša do 10 % vrednosti investicije. 2. Podpore razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Namen ukrepa: Spodbujanje dodatnega zaslužka na kmetijah, zvišanje kvalitete življenja na samih kmetijah ter ohranitev naravne in kulturne dediščine podeželja, za programe predelave in trženja. Pogoji: - podpore se odobrijo le za tisto proizvodnjo, katere proizvodi se bodo pojavili na trgu za alternativno rejo gosi, rac, puranov, nojev, damjakov, polžev, drobnice (ovac, koz), kuncev, za vse vrste predelave doma pridelanih surovin in izdelkov, sušnine, proizvodnjo gob, sušenje zelišč, žganjekuho, sladkovodno ribogojništvo in drugo, - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 10 % investicijskih sredstev. 3. Ukrepi varovanja okolja in vzdrževanja urejenosti kmetijske krajine A) Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov Namen ukrepa: Testiranje traktorskih škropilnic in pršilnikov zaradi okolju prijaznejše pridelave hrane in smotrnejše rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pogoji: - potrdilo oli certifikat o opravljenem preizkusu testiranja škropilnic in pršilnikov, - vlogo pripravi izvajalec testiranja. Višina sredstev znaša do 50 % stroškov testiranja. B) Podpora urejanju kmetijskih zemljišč Namen ukrepov: Manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin, sofinanciranje agromelioracij in drugih ukrepov za vzdrževanje in urejanje primernih vodnih razmer v tleh. Pogoji: - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj, - investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije, - ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi kmetijska svetovalna služba, - katastrska skica z vrisom območja, - zemljiškoknjižni izpisek, - krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - odločba o priglasitvi del oz. ustrezna dokumentacija (gradbeno dovoljenje za predvideni poseg v kmetijski prostor), - sofinanciranje v obsegu površine od 0,5 ha do 4 ha na lastnika. Višina sredstev znaša do 50 % investicijske vrednosti. C) Analiza zemlje Namen ukrepa: - zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil, za kar je osnova analiza tal (zemlje), - zmanjšanje količine nitratov v zemlji, - določanje dušika z N-min metodo. Pogoji: - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Ptuj, - zahtevku je potrebno priložiti račun za opravljene storitve. Višina regresa: do 70 % cene opravljene storitve. D) Podpora programu zatravljanja strnišč Namen ukrepa: Vzpodbujanje zatravljanja strnišč z vi-sokoproizvodnimi in kvalitetnimi travnimi mešanicami. Pogoji: - vlogo pripravi Kmetijska svetovalna služba Ptuj, - dokazilo o plačilu stroškov . Višina sredstev znaša do 30 % vrednosti po programu Kmetijske svetovalne službe. E) Čebelarstvo Namen ukrepa: Ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora in zdravstvenega stanja čebel. Pogoji: - program zdravstvenega varstva, - račun o nakupu zdravil, - seznam uporabnikov zdravstvene preventive čebel, - zahtevke vlagajo čebelarska društva. Višina sredstev: do 70 % vrednosti storitve. 4. Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu A) Izobraževanje v kmetijstvu Namen ukrepov: Vzpodbujanje strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva, nakupa specialnih instrumentov, tekmovanj, udeležbe na seminarjih, kongresih in mednarodnih simpozijih, izgradnje manjših učnih objektov, strokovnega delovanja in ocenjevanja kmetijskih pridelkov. Vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov in gospodinj na predavanjih in tečajih. Pogoji: - zahtevek vlagajo društva, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva in imajo sedež v Mestni občini Ptuj in organizatorji tekmovanj in izobraževanj. ŠTEVILKA 4 26. APRIL 2005 Višino sredstev določi strokovna komisija individualno po programu, glede na višino razpoložljivih sredstev. B) Izvedba demonstracijskih poskusov Namen ukrepa: Spodbujanje hitrejšega prenosa novejših kmetijskih znanj v praksi. Pogoji: - prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev, - sofinancirajo se stroški reprodukcijskega materiala, mineralnih gnojil, sortnih herbicidnih in fungicidnih poskusov ter analiz (talne, krmne), - vloge pripravlja na osnovi računa in poročila o opravljenem poskusu Kmetijska svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 50 % vrednosti programa. C) Podpora trženju in predstavitvi kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali Namen ukrepa: Spodbujanje promocije kmetijskih proizvodov in živali s ciljem širitve trga in uvajanjem novih blagovnih znamk. Pogoji: - zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino sejemskega prostora, - vlogo pripravi Kmetijska svetovalna služba in društva. Višina sredstev znaša do 50 % stroškov najemnine sejemskega prostora. 5. Uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme Namen: Pospeševanje preventivnega zdravljenja plemenskih živali, regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj, kobil in drobnice ter sofinanciranje analize krme za pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov. Pogoji: - predložitev dokazila o plačilu, - vlogo pripravi Kmetijska svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev do 50 % stroškov. 6. Vzpodbujanje vrtnarske proizvodnje Namen ukrepa: ------------«bseehd---------------- vestni K Vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji, povečati pridelavo tržno zanimivih vrtnin, povečati površine pod okrasnimi rastlinami, povečati površine pod plastenjaki in steklenjaki. Pogoji: - zahtevku je potrebno priložiti račun in mnenje Kmetijsko svetovalne službe Ptuj, - zahtevke vlagajo fizične osebe, - vlogo pripravi Kmetijska svetovalna služba Ptuj. Višina sredstev znaša do 10 % vrednosti investicije za nakup plastenjakov od 150 do 500 m2 in steklenjakov od 50 m2 naprej. 7. Podpora zavarovanju kmetijskih površin Namen ukrepa: Zagotavljanje in ohranjanje dohodka lastnikom trajnih nasadov in poljščin -subvencioniranje zavarovalnih premij na hektar, ki jih povzročita toča in pozeba na kmetijskih površinah v Mestni občini Ptuj. Pogoji: - zahtevke vlagajo fizične osebe s sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto, - vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba. Višina sredstev: - zavarovanje poljščin (pšenica, ječmen, koruza - zrno, sladkorna pesa): 20 % stroškov od zavarovalne premije, - zavarovanje vinogradov (grozdje): 8.000,00 - 10.000,00 SIT/ha, - zavarovanje sadovnjakov (jabolka, hruške): 10.000,00 - 15.000,00 SIT/ha. IV. VLOGA Upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu - Vloga za podporo v Mestni občini Ptuj, ki ga dobijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Kmetijsko svetovalni službi, Ormoška cesta 28, Ptuj. K obrazcu je potrebno priložiti vsa zahtevana dokazila navedena v razpisu in mora biti potrjen s strani Kmetijsko svetovalne službe Ptuj, razen za ukrep pod 4. točko "Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu". Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. LETO XI STRAN 5 V. ROK ZA VLOŽITEV IN DOSTAVO VLOG, ODPIRANJE VLOG IN IZBOR Rok za vložitev zahtevkov je odprt do porabe sredstev oz. do 28.10.2005. Vloge se sprejemajo na Mestni občini Ptuj do zadnjega dne v vsakem mesecu. Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z oznako "ne odpiraj - javni razpis kmetijske strukturne politike" na naslov Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Komisija opravi strokovni pregled vlog najkasneje v 10 dneh po roku za oddajo vlog in pripravi predlog sofinanciranja izbranih upravičencev. Vlagatelji bodo o odločitvi obveščeni v 14 dneh po obravnavi vlog s sklepom direktorja občinske uprave. VI. INFORMACIJE IN DODATNA NAVODILA Vse dodatne informacije in navodila dobite na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 22, tel: 748-29-42 (Alenka Bezjak) in Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Kmetijsko svetovalni službi, Ormoška c. 28, Ptuj, tel: 749-36-29 (Tonček Horvat). Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 6/03 in 97/93) in Odlokom o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/03) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2005 sofinancirala Mestna občina Ptuj 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja kulture, ki jih bodo izvajalci realizirali v letu 2005 v Mestni občini Ptuj. 2. Razpisna področja Razpis se nanaša na sofinanciranje programov in projektov na naslednjih področjih: a) ljubiteljska kulturna dejavnost (glasba, gledališče, lutke, folklora..) b) založniška dejavnost c) plesna dejavnost d) vizualne umetnosti (film, video) e) likovna in galerijska dejavnost f) programi in projekti alternativne in mladinske kulture g) sofinanciranje drugih akcij in projektov s področja kulture 3. Pogoji za sodelovanje na razpisu Za sofinanciranje programov in projektov se lahko prijavijo: a) zavodi, ki delujejo na področju Mestne občine Ptuj (razen zavodov, katere redno dejavnost financira proračun Mestne občine Ptuj), b) društva, ki imajo sedež v Mestni občini Ptuj in se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, za študij in izvedbo kulturnih programov in projektov ter organizacijo kulturnih prireditev, c) posamezniki, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture in imajo stalno bivališče v Mestni občini Ptuj, za avtorske projekte. d) pravne osebe, ki so registrirane v Mestni občini Ptuj in fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj. 4. Splošni razpisni kriteriji - da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Mestne občine Ptuj, - da ima svoj sedež na območju Mestne občine Ptuj, - da ima program ali projekt priloženo finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev in delež drugih sredstev, - da bo program ali projekt izveden v letu 2005 na območju Mestne občine Ptuj, - da ima zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo prijavljenih programov ali projektov, - da imajo izpolnjene vse pogodbene obveznosti do Mestne občine Ptuj, če so v preteklih letih prejeli sredstva Mestne občine Ptuj. Merila za izbor programov in projektov - kakovost in zahtevnost predlaganega programa ali projekta, - realna možnost izvedbe programa (kadrovski, finančni, prostorski, časovni pogoji), - neprofitnost programa ali projekta, - delež lastnih sredstev, - delež sofinancerjev, - odmevnost programov in projektov, izvedenih v preteklem letu - reference predlagatelja (število obiskovalcev, strokovne kritike), omembnost programa ali projekta za ulturni razvoj Mestne občine Ptuj. 5. Okvirna vrednost Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev za programe in projekte v letu 2005 znaša 4,000.000,00 tolarjev. 6. Obdobje za porabo sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 7. Razpisni rok Razpis začne teči z 26. 4. 2005 in se zaključi 27. 5. 2005. 8. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - razpisno besedilo, - prijavni obrazec. Predlagatelj mora ob prijavi na razpis priložiti naslednjo dokumentacijo: - v celoti izpolnjen prijavni obrazec, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe, - društva, ki se prvič prijavljajo na ta razpis, morajo k prijavi priložiti fotokopijo o registraciji društva pri Upravni enoti Ptuj, - kopijo odločbe o dodelitvi statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture). Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Mestne občine Ptuj: www.ptuj.si. 9. Način pošiljanja in vsebina vlog Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse bistvene sestavine ter obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vlog a mora biti predložena na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1,2250 Ptuj do 27. 5. 2005 oziroma najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka, v zapečatenem ovitku z oznako "NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS KULTURA 2005". Na hrbtni strani mora biti navedba vlagatelja naziv oz. ime in priimek in naslov. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov ali projektov, mora za vsak posamični program ali projekt izpolniti ločen obrazec. Dopolnjevanje vlog je možno le v razpisnem roku z nujno oznako, na katero vlogo se dopolnitev nanaša. Mestna občina Ptuj bo iz nadaljnjega postopka izločila vsako vlogo predlagatelja, ki ne bo izpolnjena v skladu z razpisno dokumentacijo oz.: - je ni vložila upravičena oseba, - ni pravočasna oziroma ni bila dopolnjena v roku za dopolnitev vloge, - ni popolna. Mestna občina Ptuj lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev. 10. Dodatne informacije Zainteresirane osebe lahko dobijo dodatne informacije v zvezi z razpisom na Oddelku za družbene dejavnosti pri Zdenki Ristič; tel. 02 748 29 51 ali zdenka.ristic@ptuj.si. 11. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Mestna občina Ptuj bo predlagatelje obvestila o rezultatih javnega razpisa najkasneje v roku enega meseca po preteku razpisnega roka. SESTAVLJANKA ZDRAVJA Na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/04) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 47/03 in 67/03-popravek) objavlja Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v Mestni občini Ptuj za leto 2005 1. Namen razpisa: Namen razpisa je izbira programov varovanja in krepitve zdravja, ki jih bo letu 2005 Mestna občina Ptuj sofinancirala na podlagi izbranih kriterijev javnega razpisa s ciljem varovati in izboljšati zdravje ter preprečiti in upočasniti pojav dejavnikov tveganja za nastanek bolezni ter izboljšati kakovost življenja. 2. Predmet razpisa so: - programi ohranjanja in utrjevanja zdravja, - programi primarne in sekundarne preventive, - programi spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki je redna dejavnost društev in ustanov. Predmet javnega razpisa niso programi, ki imajo vsebino kulturnih predstav ali športnih ali drugih tekmovanj. 3. Orientacijska vrednost sredstev razpisa: Skupna orientacijska vrednost razpisa je 3.900.000,00 tolarjev. 4. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki programov: Razpis je namenjen izključno neprofitnim organizacijam. Na razpis se lahko prijavijo: javni zavodi, ustanove in društva. Izvajalci programov morajo: - prijaviti program, ki je predmet razpisa, kar je razvidno iz razpisne dokumentacije, ------------flUEOl------------------ Vestnik - prijaviti program na razpisanem obrazcu z vsemi prilogami razpisne dokumentacije, - program izvajati za občane Mestne občine Ptuj, - v razpisni dokumentaciji morajo društva obvezno navesti število vseh članov društva iz Mestne občine Ptuj in opredeliti ustrezen način evalvacije programa, - biti registrirani in predložiti potrdilo o registraciji in delovati v javnem interesu. 5. Splošna izhodišča za pripravo in izvedbo predloženih programov Prednost pri izbiri imajo strokovno utemeljeni, dolgoročno zasnovani in inovativni /vsebina, pristop/programi, ki: - pritegnejo ljudi in spodbujajo njihovo odgovornost in sodelovanje v skrbi za lastno zdravje, kot tudi zdravje ostalih prebivalcev, - vključujejo različne partnerje na različnih ravneh v okolju, kjer se program izvaja, - spodbujajo zdrav življenjski slog oziroma motivirajo k spremembi škodljivega vedenja, - so usmerjeni v informiranje, oza-veščanje in izobraževanje prebivalcev oziroma posebnih ciljnih skupin in spreminjanje zdravju škodljivih vedenjskih vzorcev. 6. Posebna izhodišča: - program temelji na oceni stanja na podlagi podatkov študij in raziskav ali izvira iz javno -zdravstvenega problema, - je strokovno in teoretično utemeljen, - metode dela v programu zagotavljajo dosego ciljev programa, - program ima ustrezno kadrovsko zasedbo in reference na področju, ki je razpisan, - uporabniki so vključeni v načrtovanje in izvedbo programa oziroma so opredeljeni kot ciljna skupina, - prostovoljci so vključeni med izvajalce programa, - uporabniki so vključeni v evalvacijo učinkov programa, - program ponuja izvirnost v pristopih, - program ima pregledno in iasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, - dosedanji dosežki na področju vsebine javnega razpisa, - število udeležencev programa. 7. Rok izvedbe Sofinancirajo se programi, ki bodo izvedeni do 15. novembra v letu 2005. 8. Rok za oddajo ponudb Izvajalci programov morajo ponudbo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko z datumom oddaje najkasneje do 16. maja 2005 ali oddati v vložišču na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, najkasneje do 12. ure istega dne. 9. Predložitev ponudbe - ponudba mora biti izdelana izključno na razpisanem obrazcu iz razpisne dokumentacije naročnika z zahtevanimi prilogami, - obvezna vsebina ponudbe (razpisni obrazec, opis projekta kot priloga, potrdilo o registraciji, ter podpisan in žigosan vzorec pogodbe), - program mora biti poslan ali oddan v zaprti kuverti in označen z imenom in naslovom ponudnika (naziv, naslov, žig), v spodnjem levem kotu pa označen z: "Ne odpiraj - javni razpis varovanja in krepitve zdravja" Izločeni bodo: - programi profitnih organizacij, - programi, ki niso predmet razpisa, - nepravilne, nepravočasno oddane in nepopolne ponudbe. 10. Razpisna dokumentacija (razpisni obrazci in pojasnila) ter vse dodatne informacije so izvajalcem na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj (soba 51), Mestni trg 1, 2250 Ptuj, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, telefon 748 29 53. Kontaktna oseba je Maja Erjavec. 11. Odpiranje ponudb Odpiranje ponudb ne bo javno, opravila ga bo strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa 17. maja 2005 na sedežu naročnika. 12. Izid javnega razpisa Izvajalci programov bodo o izidu razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja ponudb. 24. Možnosti subvencioniranega letovanja osnovnošolcev in srednješolcev v Materadi pri Poreču Vloge za subvencionirano letovanje se bodo sprejemale od ponedeljka, 25. aprila, do ponedeljka, 9. maja 2005, oziroma do predvidene porabe proračunskih sredstev za subvencionirano počitniško letovanje v letu 2005. Že nekaj let poteka subvencionirano počitniško letovanje v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM Maribor), ki razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Vzgojno izobraževalnem in rekreacijskem centru v Materadi pri Poreču (VIRC Poreč) PONUDBA ZPM MARIBOR za letovanje v Poreču je na ravni lanskoletnih cen, stroški pa so odvisni od starosti otroka in števila dni letovanja. CENA 11-DNEVNEGA LETOVANJA - OSNOVNOŠOLCI (1.-5. IZMENA); 62.480,00 SIT CENA 11-DNEVNEGA LETOVANJA - PRETEŽNO SREDNJEŠOLSKA (4. IZMENA); 68.728,00 SIT CENA 12-DNEVNEGA LETOVANJA - OSNOVNOŠOLCI (2. in 6. IZMENA); 65.436,00 SIT V VIRC Poreč bo letovanje možno v naslednjih izmenah: 1. od 26. 6. do 6. 7. 2005 ( 11-dnevna izmena), 2. od 6. 7. do 17. 7. 2005 ( 12-dnevna izmena), 3. od 17. 7. do 27. 7. 2005 ( 11 -dnevna izmena), 4. od 27. 7. do 6. 8. 2005 ( 11-dnevna izmena - pretežno srednješolska, osnovnošolci 7., 8., in 9. razred), 5. od 6. 8. do 16. 8. 2005 ( 71-dnevna izmena), 6. od 16. 8. do 27. 8. 2005 ( 12-dnevna izmena). V ceni oskrbnega dne je zajeto: bivanje, prehrana, prevoz, zavarovanje, zdravniški pregled, organizacija in izvedba interesnih dejavnosti, stroški organizacije, varstvo, pedagoško vodstvo, zdravstveno varstvo, plavalni tečaj, izlet z ladjo ter skupna fotografija. PRIJAVO ZA LETOVANJE LAHKO ODDAJO TUDI TISTI STARŠI, KI BODO SAMI PORAVNALI CELOTNE STROŠKE LETOVANJA. Mestna občina Ptuj bo v letu 2005 upoštevala za subvencioniranje počitniškega letovanja otrok iz socialno ogroženih družin naslednje kriterije: Povprečni mesečni bruto dohodek Prispevek staršev na člana družine v letu 2004 (v SIT) % od cene letovanja i. do 43.400 29% 2. od 43.401 do 55.300 34% 3. od 55.301 do 69.000 41 % 4. od 69.001 do 78.000 54% 5. od 78.001 do 86.300 70% Ó. od 86.301 do 96.800 88% 7. od 96.801 do 108.800 95% 8. nad 108.801 100% Lestvica temelji na povprečni rasti cen, ki jih je posredovala Vlada RS v izhodiščih za oblikovanje proračunov v letošnjem letu (indeks 103), ter finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Mestna občina Ptuj si v izjemnih primerih pridržuje zakonsko opredeljeno diskrecijsko pravico odločanja o višini plačila k stroškom letovanja, kar pomeni, da se lahko upoštevajo tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Upravičenost do subvencioniranega letovanja bodo preverjali socialni delavci na osnovnih šolah, Center za socialno delo Ptuj ter strokovna služba Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj. Vloge za subvencionirano letovanje se bodo sprejemale do predvidene porabe proračunskih sredstev za počitniško letovanje v letu 2005 (postavka 7.9.3.4. - dejavnost socialnega varstva). UPRAVIČENCI DO SUBVENCIONIRANEGA PLAČILA LETOVANJA MORAJO K PRIJAVNICI OBVEZNO PRILOŽITI: 1. Na Davčnem uradu Ptuj potrjeno kopijo napovedi za odmero dohodnine za leto 2004. Starši s statusom samostojnega podjetnika pa priložijo še potrjeno napoved o odmeri davka iz dejavnosti za I. 2004 (Davčni urad Ptuj, Trstenjakova ul. 2a). 2. Dokument iz katerega je razvidno število družinskih članov -Potrdilo o skupnem gospodinjstvu (Upravna enota Ptuj, Matični urad, Slomškova ul. 10, Ptuj). 3. V primeru spremembe statusa (zaposlen - nezaposlen) enega ali obeh staršev, je potrebno priložiti potrdilo Urada za delo Ptuj o statusu brezposelne osebe in o višini denarnega nadomestila, če ga prejema oziroma če ga prejemata (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c.l). 4. V primeru, da starš oziroma starša nista bila zaposlena vseh 12 mesecev v letu 2004 ali se je oziroma sta se zaposlila v letu 2005, priložita potrdilo delodajalca o bruto plači zadnjih treh mesecev. 5. V kolikor vlagatelj za leto 2004 ni oddal napovedi za odmero dohodnine, mora priložiti kopijo potrdila o bruto dohodkih za leto 2004 (ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali potrdilo o višini denarnega nadomestila (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1 ) ali kopijo odločbe o upravičenosti do prejemanja denarnega dodatka (Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5a). PODATKI SE PREVERJAJO PRI UPRAVUALCIH ZBIRK PODATKOV V SKLADU Z ZAKONOM! Prijavnice za letovanje lahko zainteresirani starši pridobijo od 25. april 2005 naprej na osnovnih šolah v MO Ptuj ali jih dvignejo vsak delovni dan v Centru interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj), Osojnikova cesta 9, v času med 9. in 16. uro. STARŠE ALI SKRBNIKE PROSIMO, DA PRAVILNO IZPOLNJENE IN PODPISANE PRIJAVNICE ODDAJO V CID PTUJ NAJKASNEJE DO PONEDELJKA, 9. 5. 2005! PRIJAVO JE MOŽNO ODDATI V CID PTUJ VSAK DELOVNI DAN OD 9. DO 16. URE! Prijave, ki bodo prispele na naš naslov po 9. 5. 2005, ne bodo upoštevane, razen v primeru, če do 9. 5. 2005 proračunska sredstva ne bodo razdeljena v celoti. Prav tako ne bomo upoštevali nepravilno izpolnjenih ter nepopolnih prijav. Za dodatne informacije lahko starši oziroma skrbniki pokličejo na Center interesnih dejavnosti Ptuj (med 9. in 14. uro na telefon 780 55 40) in na Mestno občino Ptuj (go. Lidijo Radek, med 8. in 14. uro na tel. 748 29 54). Za prehod državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško otroci potrebujejo VELJAVEN POTNI LIST ali OSEBNO IZKAZNICO Vse potrebne informacije glede zdravstvenega pregleda otrok bodo starši, ki jim je bila odobrena subvencionirana cena letovanja pravočasno dobili od organizatorja letovanja - Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM Maribor). O plačilnih pogojih se starši dogovarjajo neposredno z organizatorjem letovanja. Plačilni pogoji ter vsi dodatni pogoji letovanja bodo natančneje opredeljeni kot PRILOGA VSAKE PRIJAVNICE. Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj Izdajatelj: Mesini svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. elektronska pošta: vejica03@siol.net. Ttsk: G rails, Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25. E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šamtan - LDS, Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.