92
Politične  stvari.
Dr. Vošnjak in Dežman v državnem zboru.
Po stenografičnem zapisniku.
V seji državnega zbora 8. dne t. m. sta trčila a razmerah po Slovenskem, posebno na Kranjskem, dva nasprotna elementa skup: dr. Vošnjak in Dežman. Bilo je to pri razgovoru o državnem proračunu za 1.1878. Naj tu podamo svojim bralcem iz stenografičnega zapisnika znamenitnejše reči iz govorov obeh, kolikor nam pripušča ozki prostor.
Dr. Vošnjak v začetku govora omeni, da je 5 let že, kar se v neposredno voljenem državnem zboru slišijo pritožbe o slabem denarnem gospodarstvu, ki po sedanji vladni sistemi vsakako mora prebivalstvo in po njem državo tirati do propada. Proračun za 1. 1878. ima isto bolezen, kakor njegovi predniki: 23 milijonov gold. pri man j kij ej a, ki bo pa še veliko veči. Treba je tedaj pogledati po vzrokih tega, in odpraviti jih. Možje na krmilu v Avstriji so z malo izjemami zgolj strančarji. Notranja ali vnanja politika je zdaj mag-j ar s k a, zdaj nemška, kakor da bi bili interesi Avstrijski isti z Magjarskimi ali Nemškimi. — Potem povdarja dr. Vošnjak „zvijačni volilni red" Schmer-lingov, nesrečni dualizem, ,,pritiskanje Slovanov ob steno" ter pravi: ker se 16 milijonov Avstrijskih Slovanov ni dalo kar z eno potezo spraviti iz sveta, morala   se je   stvariti  čisto nova,   dvocepna oblika, to }Qm
93
4ualizem, da so prišli Slovani po vseh zastopih v manjšino.... Vladajoča stranka, katere bi jaz ne imenoval „nemsko-liberalne", ampak ,,hebrejsko- ali senii-iičnoliberaluško", je zdaj že blizo 10 let na krmilu; pretrgana je bila le leta 1871. po v resnici Avstrijskem ministerstvu Hohenvvarthovem." — ,,Posebno — nadaljuje govornik — se kaže sila vladajoče sisteme ob volitvah. Pritisek z vladnimi kandidati na volilce je tu pa tam brez konca in kraja, da se le pridobi umetna večina. Vladni pritisek je vzlasti po slovanskih in slovansko-nemskih deželah pa kar nesramen od volitev za občine gor do volitev za deželni in državni zbor. Posebno očitne so vladne spletke o volitvah na Kranjskem, kjer vlada ustavnim načelom kar v obraz bije, da majhni odlomek, to je, dvanajsti del V3eh prebivalcev, namreč Kočevarji in peščica naseljenih tujcev, s pomočjo silnega vladnega pritiska zamore zado-biti večino in se duseže vspeh, ki vso ustavo o zastopih v Avstriji na glavo postavlja." — >,Ker je bila prav naravna narodna večina deželuega zbora Kranjskega vladi že davno trn v peti, je deželni zbor razpustila , še predno so mu po postavi dnevi potekli in razpisala volitve ob času žetve — za volilce najbolj »epripravnem času!" — „Nikjer ne more biti dobro, <še vladni zastopniki javno nravnost (moralo) in pravno zavest z nogami teptajo, kar se je godilo ob volitvah v kupčijsko in obrtnijsko zbornico in za deželni zbor na Kranjskem. Naj o tem obziru le omenim, da po onih mestih in trgih, kjer so bile vladne kandidature v nevarnosti, je v volilnih zapisnikih vladna stranka še potem , ko je čas za reklamacije pretekel, po svoji volji naredila premembe, volilcem, ki so bili v sluhu, da so nasprotniki, vzela volilno pravico in dala volilno pravico ljudem, ki niso volilne pravice nikdar imeli; tako, na priliko, je v Loki 19letnemu prak-tikantu, ki je par dni poprej kot c. k. avstrijsk državni uradnik na službo svojo prisegel, dala volilno pravico, Češ, da je polnoleten vsak, ki je kot stalen (detinitiven) državni uradnik prisegel na svojo službo. Na Doienskem so na prav grd način glasove kupovali — za vladnega kandidata, se ve da, in čeravno se je po tožbi več neodvisnih volilcev pričela kazenska preiskava in prinesla jako obteživne reči na dan, se je preiskava ustavila po ukazu više deželne sodnije, ker bi bil po nji vladni kandidat prehudo osramoten (kompromitiran). ,,Vseb uradov načelniki — bodi-si administrativni, bodi-si sodniški ali finančno ministerijalni, zahtevajo z okrožnicami, ali, kedar od teh ni pričakovati dosti vspeha, še ustmeno od svojih podložnih, da volijo vladnega kandidata, še celo poštni načelniki zahtevajo v lastnoročnih pismih od privatnih poštnih upravnikov in poštarjev, da morajo glasove dati vladnim kandidatom; če bi tega ne storili, jim žugajo, da bodo izgubili pošto. In tako se je tudi zgodilo možu, ki je volil narodnega kandidata". — Ko govornik kaže, kako so se na Kranjskem volilcem za kandidate ponujali c. kr. okrajni glavarji o zadnjih volitvah za deželni zbor in dva sta bila tudi res izvoljena, pravi dalje: „Taki lepi izgled na Kranjskem so jeli tudi na Stajarskera posnemati, tudi tam so kmetiškim volilcem postavili okrajnega glavarja za kan-dita. Da tak kandidat lože zmaga, ko drug človek, ni treba na dalje še dokazovati. Zato bi jaz želel, naj bi naš minister notranjih zadev posnemal Francoskega ministra, ki je prepovedal vladne kandidature". (Govornik bere razglas Francoskega ministra in pravi:) sedanje nase ministerstvo je nastopilo kot,,liberalno" mi-nisterstvo svojo službo in z najlepšimi frazami obetalo ravnopravnost vsem narodom. Kako pa to obljubo spolouje, to se vidi posebno pri slovanskih časnikih,
kjer je konfiskacij brez konca in kraja, čeravno imama „tiskovno svobodo".
Mi imamo sicer nek §. 19 v državnih postavah, a ta je pač le na papirji; v resnici Slovani Avstrijski ne vživajo naravnih pravic do enakopravnosti niti v šoli niti v uradih. — O notranji uravnavi kaže govornik na Ogersko vlado, ki si je vendar toliko prizadevala, da je napravila s Hrvaško nekak ,,modu8 vivendi", to je, se uravnala ž njo glede deželnega gospodarstva; „naša vlada pa ni nič ukrenila, da bi se sporazumela s Cehi, toliko važnim faktorjem v Avstriji. ,,Od ka-koršoe koli strani — konča govornik — pregledamo politično delovanje gospodujoče stranke in pa vlade zadnjih 10 let, vidimo povsod le žalosten sad; nezadovoljnost raste od dne do dne, moč države se slabi. Tako globoko vjedena zla pa se ne dado kar s premembo ministerskih oseb zboljšati, vkoreninjeoa so v celi politični sistemi, ozdraviti se dado le, ako se nastopi čisto nova pot o notranji in vnanji politiki, katere cilj bi bil vtrjenje Avstrije ne kakor enostransko narodne, ampak kakor države vsem svojim narodom pravične." —Govor ta je bil na federalistični strani z veliko pohvalo sprejet. Dr. Vošnjaku odgovarjati oglasil se je Dežman. Njega v državnem zboru ni skoro nikoli drugekrat slišati, kakor če treba vladi in nemčurski stranki na ljubo napadati to, o Čemur je kdo Kranjskih poslancev se po pravici pritožil. V prejšnjih časih je skušal navadno le pobijati dr. Tomanove pritožbe, in zdaj se je obrnil zoper dr. Vošnjakov skozi in skozi resnični govor. Pa kaj neki je govoril? Je morda dokazal in z dokazi pobil, da ni res, kar je Vošnjak govoril? Nic tacega! Sprehajal se je le o znanih frazah ,,Tag-blattovih". PreskoČivsi kakor bodeč grm vse , kar je dr. Vošnjak govoril o ministerski politiki, vnanji in notranji, ustavil se je le pri tem, kar se tiče dogodeb o volitvah na Kranjskem. A tudi tu ni ovrgel nobene posamne točke (vsaj resnici fraza ne more do kože), ampak po „Tagblattovi" šegi plezal je po tistih kljukah, katere so navadno orožje nasprotnikov Slovanov. Začetkom je tožil o sili in težavah „ustavoverne" (recte nem-škutarske) stranke na Kranjskem za časa večine narodne v deželnem zboru in odboru, a pozabil je povedati, kakošna je bila ona „sila", ki jo je njegova stranka trpela, čeravno so bili Nace Kuranda in njegovi tovariši gotovo radovedni, to zvedeti. Kar je dr. Vošnjak govoril o početji vladnih oseb pri volitvah, je opravičeval Dežman s tem, češ, da je „U3tavoverna" stranka bila prisiljena v vladno pripomoč zavoljo hude agitacije narodne stranke, podpirane od duhovščine. Ker ni mogel dr. Vošnjakovim razlogom do kože, lotil se je njegove osebe, kakor mu je to že stara navada. Očital je dr. Vošnj aku, da je bil prej liberalec, zdaj pa o volitvah zveze išče s ,,farovži"; — dalje, da je dr. Vošnjak navajal okrožnico Francoskega ministra, ki ne mara, da bi uradniki kandidirali, a dr. Vošnjak sam se je vendar kot deželen uradnik dal voliti v deželni zbor Kranjski. (Gosp. Dežman je tu pozabil najprej pometati pred svojim lastnim pragom.) V na-daljavi govora pokaže se g. Dežman zagovornika mini-sterstva in našteje celo vrsto ,,dobrot", katere je Kranjska dežela že prejela od tega ministerstva. Ni je skoro nobene reči več, za katero bi ne imela dežela mu hvaležna biti. Tu je 700.000 gold. izplačanih za inkame-rirani deželni zaklad, katerih od prejšnje absolutne vlade ni bilo dobiti, — dalje 175.000 gold., katere dežela dobiva na leto po vravnavi zadev zemljiške odveze, ki bi jih dežela ne bila mogla sama vravnati, ampak konkura oklicati. Vrh vsega tega je vlada še ,,tako dobra", da vsako leto veliko davkov odpisuje. — Se ve, da ne more drugače, kakor da se Slovencem še nekoliko po-
smehuje, rekoč, da jim roji po glavi slovenski „Hof-kanzler", slovensko „vseučilišče" in nekaka Avstrijska ^Bolgarija". Tudi dežela, „katero ima on čast zastopati4^?), mora dobiti nekaj brc; ona za večo avtonomijo ni zrela; dokaz temu to, da se je morala zarad dovoznih železničnih cest narediti posebna postava, — da dežela cel6 zdravnikov ne more vzdrževati, ker je kmet tako neveden, da skrbi prej za zdravje živine, kakor za zdravje rodovine svoje; cel6 dolgo zavlečenje vravnanja zemljisnega davka jej naklada na krivdo in še druzega več. — Gosp. Dežman pa je zamolčal, da tistih 700.000 gld«, pa še več, je bilo deželno premoženje, — tudi ni povedal, kar je že dr. Toman dokazal, da precej milijonov gold. je dežela Kranjska preveč zemljiškega davka plačala, in da za dosego unega in tega se je morala dolgo dolgo puliti; — če dežele iz državne blagajoice res dobivajo o tem in unem podpore, je to le povračilo iz velikih davkov, ki jih one nosijo v državno blagajnico; vsaj vendar vsak človek ve, da državna blagajnica ni druzega nič, kakor to, kar se v njo na Dunaj steka iz d eželnih denarjev. To gosp. Dežman tudi vse dobro ve in vsi tisti, ki so govor njegov molče* poslušali v zboru , — al g. Dežman kakor vsi njegovi družniki se ne morejo ločiti od one taktike sedanje ere, ki je lastna ,,Tag-blattu", novi „Pressia in vsim pobratimom teh listov. Enkrat bo pa tudi vsega tega konec.
94