Štev. 3. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek II. januarja 1929. - Leto VII. Leto VII. Uhaja T»ik poteh dopoldne. Izdam konsorcij Malega liata. N»s.ot: Mali list. Triesto, ca-nolia cont.ro 87. — Urad : »ia Valdirivo 19-111. OdffOTvrai urednik : dr. Ij. BKUC5C. POSAMEZNA STUV. 30 STOTINK. NAKOCNiNA za colo leto 10 L., pol lotu 5 L., ftetrt lot« 8 L. - IZTEN IT4MJR celo loto a4 L., pol leta IS L., Jetrt leta 5 L. IMALI LIST TEDMIK ZA NOVICE IN POUK. CESTA O G-1, ASOV IN OBJAV Za 1 cm višine v I stolpcu 5 L. Pii stalnih objavah se daje primeren popust po dogovora. y\ il.l (Mil, ANI : HC* stotink vsaka bntjeda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda ; z 'KI.IKniI CiiKA III oO st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.. Mali koledar. Potek, 11. jan.: Božidar, škof. — bata, 12.: Ernest. — Nedelja, 13.: ronika. — Pondeljek, 14.: llilarij. So- Ve- Jugoslovanski vozel presekan. Torek, 15.: Pavel, puščavnik, Maver,! grajska kriza končana. Ves politični svet je zastrmel v ne- edinstva, pričenja deLjo popoldne, ko je izvedel, da je bel-j dovajati do duševne; lak, kakršen je a razsula in na- |rodnega razedinjevamja«. Ves pretekli teden se je kralj posve- j Ob .koncu proglasa pravi: «Zarndi letoval z odločilnimi politiki. Prišla sta ga sem odločil in odločujem: v konaik (kraljevi dvor) tudi vodja ra-| Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in dičeveev dr. Maček in njegov začasni Slovencev od 28. junija 1921 se razvelja- opat. — Sreda, 1<).: Marcel, pap.; Ti-cijnn, škof. — Čertek, 17.: Anton, pu-ščavnik, Sulipicij, škof. — Petek, 18.: Sv. Petra stol v Rimu, Priska. — 11. je ■l.iaj. Dan zrase do ‘klonca meseca skoraj politični pobratim Pribičevič. Toda sta- |vj vs,; državni zakoni ostanejo v veljavi za eno uro. Majhne novice. Rojstni dan naše kraljica. spornega vprašanja rešiti parlamentarnim potom. Sama sta celo to uvidela in predlagala izvenpanlainentarno vlado. V noči od sobote na nedeljo je bi! V torek je praznovala daljica Jelena • ves Belgrad po koncu. Politiki so pri-svod rojstni dan. V Trstu in po vsej bajali in odhajali z dvora- v zaprtih vila sta take zahteve, da ni bilo mogoče 1 I L 1 _• 1 ■ • 1 • l.l«!* • M in.ie l.nir !>!»•/• \7 iiiIomI Im \7rti A i rodov. Hrvatje imajo v vladi štiiri odlične može, ki niso strankarji. Bržkone bodo tudi Spaha, vodjo muslimanov, poklicali v, Bcigrad. 0(1 vlade so torej ižkljuičeiii VeŠesrbi z David ovičem trov dolge pošasti v prastarih dobah. Gorje jih srečati tako le pred kosilom, ■kaj? Pa bi se ne bilo jih treba bati, ker so bili dinozauri udarjeni le na solato in drugo zelenjavo; mesce jim ni šlo. Pozdravi z morja. Slovenski izseljenci na krovu «Belvc-dereja« pošiljamo domov tople pozdrave. Po Jadranskem in Jonskem morju nas je premetavalo, ocean je bil bolj miren. Neštetokrat na dan mislimo na stare kraje. Marija Šonc, Judita Obtrsinel, Tomaj. Albert Abramič, Antonija Gregorič, in sredinec na levi roki. — Na obrežju 1 zaslepljene politične strasti zlorabljati v stva, so od kS-alja dobili pooblastilo, naj je vrgla burja nekemu vozniku deske na ’ tlllki meri, da je poistall zapreka za vsako delajo. glavo. Voznika so težko ranjenega pe- Ploden osno delo v državi. Žalostni raz-I ljudje,. zlasti gospodarski, so z velJ- l.jald v bolnišnico. Ne vedo, kdo .je, Ker 'lori in dogodki v Narodni skupščini so kini veseljem pozdravili odločni kraljev omajali v narodu vero v koristnost te korak. Sporazumi, pa tudi najbolj Inozemsko časopisje, zlasti angleško, francosko in nemško, je zadovoljno s to ne more govoriti. Smrt. Na Silvestrovo so pokopali v Gorici č. g. Andreja Talxaja, klaitehcta na meščanski šoli. Bil je skono do zadnjega krepkega zdravja, ali dneva ne pove no- j bena pratika. Pokojnik je bil brat prof- | rvan-.t Tabaja, nekdanjega /kateheta na goriških gimnazijah, — V petek' 4. t. 111. je zatisnila oči Terezija Abuja, mali vinskih trgovcev Andreja in Antona Abuja v Gorici. Goričami so ji priredili lep pogreb; udeleži 1« se ga je sedem duhovnikov 111 pet kapucinov. Pokojnica je bila zgled krščanske matere. — Rog daj obema zasluženo plačilo! Obletnioa. Dne 21. januarja ob deseti obletnica po rajnem dekanu g. dr. J. M. Kržišniku. Častite sobrate, prijatelje rajnega gospoda, vabtinio k obilni udeležbi. Janko Dolenc, župnik trnovski. Zadnji Romanovih. Žalostna je povest/nica carske vladarske hiše Romamovičcv. Car in njegova družim« so padli pod boljševiškimi streli. Drugi umirajo v pregnanstvu. Pretekli teden je umrl velilkli knez Miklavž. us.tan o ve. običajni odnošaiji med strankami in osebami, so postaji po polinoma nemogoči. Namesto, da bi parilarnentjirizem razvijal ■in krepil duh narodnega in državnega rešitvijo gordijskega vozla v državi, kjer je vedno manjkalo k (repkih rok in za resnično blaginjo ljudstva vnetih src. -___________________________________________ Romanja. Spomladi, bodo začele prihajati cole trume romarjev v Rim. Vsak narod bo organiziral svoje romanje, da se pokloni sv. očetu ob njegovem jubileju. V Kanado ne boš amel. Minister za naseljevanje v Kanadi je naznanil, da bo njegova vlada prepovedala naseljevanje v tej bogati deželi' izseljencem iz srednje in južno-vzhodne uri bo | Evrope. Amerlikl mraz. Pri nas je mraza na mernike. V Chicagu pa na koše. Te dni so imeli 14 stopinj pod ničlo. Zato je pa tudi zmrznilo 20 ljudi. Kromarako zborovanje. Krčmarji in hotelirji iz treh Benečij so se našli v Meramui Prišli so k po- Poidravl. Izseljenci iz Milana pošiljamo domov llajlepše pozdrave naš. 111 staršem in dekletom: Genli A; Balista A.; Torza .1; Kirn J. Benoln pooenl. Predsednik velike družbe «Agip» Giar-rataiia je sporočili mini,sirskemu pred- sedniku, da se je cena bencinu od 9. t. 111. naprej znižata za> 10 stotink pri litru. Nova velika posojilnica. V Puli se je ustanovita nova posojilnica'. Z denarjem bodo prisile v ate istrske posojilnice, zvezni zavod v * Benetkah in p miška posojilnica. Za predsednika je imenoval minister narodnega gospodarstva senatorja (Ihersi-jau Odborniki so: cav. Bruno Gomu.s, Ivonza^ Vianelili, Bre- Miroslav Pirc, Valentin Juren, Vojči-ca. — Trampuž Jožef, Kostanjevica. — Josip Lah, Judita Lah, Dutovlje. — Mozetič Danica, Dobrava. Pegan Anton, Martinčič Franc, Mohorčič F. Godnič A., Debevc A., Krebelj A., Senožeče. — Andrej Željko, Suša A., Dolenjavas. — Rožanc Ivan, Lokev. -— Železnik Ivan, Košana. Smrdelj Ana, Kal. — Kaluža Karl, Artviže. Povh Ivan, Košana. — Četni Franc, Vatovec Frančiška, Famlje. Pečar Ivan, Prebeneg. — Rovan Fran«. Trst. — Rodela Anton, Lovrana. met. — Sprejeli so ostro resolucijo Bil je tudi eden izmed naslednikov za ^ proti tis,Lini glasovom o Poadižju v ino-p rest dl. Zdaj je pravi carski' naslednik j zemotvu, ku skušajo odvrniti nemške tu-in zadnji Romanovič velliki knez Ciril. ri.-Je od obiska. Koper. L. 568. po Kr. so I-angobairdi pustošili po Istri, ki je spadala pod oblast cari- ,, ,. . . . . . ... . . - - gato, ltifeci, poslanec Maraoclu, Rocco in menlku, ktuko bi se tlviignill tujski pro- • ... , 1 Giandussi. Odkod ime „baron“ ? ’ Dr. Robert Hlavaty, zobozdravnik za zobne in ustne bolezni. Sprejema v Trstu, via S. Lazzaro 23 II od 10-13 in od 4-7. Staronemško pleme Langobardov, ki je v (i. stol. po Kr. vdnlo v Italijo (1. 568), je imelo izraz <■llJtil’'nt' ™dovine. lirebivalstvo je zbežalo na Kozji otok (Capraria i usula) in ustanovilo novo me- Sola za berafie. Najhujše socialno zlo na Kitajskem, slo ter ga imenovalo po bizantinskem so berači. Posebno v mestu Kantonu jih cesarju Justinu II. «JustLnopo(!is». Talko je na tisoče. Oblastva skušajo priti temu se Koper še (Umdnnes imenuje po lat in- .v okom na la način, da so odprla poseb-sko. Slovana so »tari izraz Kaprarija pret- i no šolo za berače in postopače. Tu je voritj v «Koper». Italijansko pa se zove vsak tak nadležnež prisiljen se učiti j k:\iti mirovne pogodbe se dajo popnsiti «Capodistria» (glavno mesto Istre). ikake obrti. V šoli je že 700 «učencev«, prijateljsko in mino*. Mussolinijeve proroške« besede. Gospod miiustrski predsednik je podal nekemu uglednemu angleškemu časnikarju važne izjave o nalogah fašizma. Mussolini je ugotovil, da je šele fašizem prinesel pravo demokracijo v Italijo; prej je vladalo deinagoštvo. Fašiaem odobrava ves italijanski narod. Razgovor jc nanesel tudi na bodočnost Italije.- Angleški časnikar omenja, da je v Mussolinijevih namenih napraviti Italijo veliko in močno. Svet naj prizna Italiji mesto, ki ji gre. «Nujno je vprašanje italijanske ekspanzije, piše angleški časnikar, italijanski narod mora biti pripravljen«. «Toda to ne sme vznemirjati, odgovarja Mussolini. Naš namen ni vojna, temveč pripravljanje. Mislim, da se bodo 1. 1935. uresničiti nekateri po-goji, ki bodo zahtevali izpremembo sedanjega evropskega sestava. Mirovne pogodbe so pomanjkljive. Mnogo vprašanj, ki sta jili postavila vojna in mir, bo treba rešiti. Prepričan sem, da se bo to zgodilo. So države, ki ne morejo ostati v sedanjem stanju. Na primer Madjar* ska: potrebno je olajšati 1 usodo Madja-rov. Za Italijo tako živijensko vprašanje ekspanzije bo postavljeno obenem z drugimi, ki so velikega pomena za ostali svet. Toda ne smete me napačno razumeti: To ne pomeni grožnje z vjjr.o; m m m Vzorna družina. K evangeliju I. nedelje po Fiazglašenju. To nedeljo se bere s prižnic evangelij o dvanajstletnem .Jezusu. Besed Mo je obče znano, zait o mi treba, da bi ga ponavljali, marveč skušaj mo doumeti njegovo vsebino in pomen. Kn je Bog postat človek, ni postal kar tako člen družbe, kalkor d,a bi se mehanično vrinil mod 'ljudi: hotel se je v človeštvo orgamičino vi'a siti in zato je prišel nn mater postavil za oblastnike? Tu je dal najširšim krogom oblastiželjnega človeštva priliko, da pokažejo, kaj znajo. Poglejmo v življenje in videti bomo, ib se premnogo očetov in mater si’abo izkaže na svojem v de odgovornem mestu. Nekateri preveč ukazujejo in vsekriižem obgodrnjaijo. Drugi premalo ukazujejo, imajo v hiši republiko. sovjet m splošno zmešnjavo; takih je dandanes največ. So še taki starši, ki ne zn ati o dobro in pravilno vladati; mladi rod ne ve, kje, je leva, ne kje je desna. Države s? skušajo rešiti pred polomom tako, da izročajo vlado enemu; gospodarstvo vseh je neposlušnost vseh. Kdo bo pa rešil naše družine? Komu bomo izročili vajeti, dai pride družinsko življenje spet v pravi tir? Tu ni mogoče postaviti komisarja. Dal1 ga je Bog in ne sme brez greha odstopiti s svojega mesta. Naj vlada! Ne zase, marveč za blagor družim'! Z njim naj mati sodeluje, svetuje, podpira, blaži. Mati je k ocetni oblasti princip kore k tu>re, regulacije. Za to vlogo materinstva bi monafle države /Tvidati družino. Otroci so Jezusu najljubši. Zato jim je prihranil najlepšo vlogo: odrekati se nagonski samovoljnosti in Irmi ter -se vžiivjljisltu v objektivni red: najbližja pot do najvišjega spoznanja, do silne osebnosti, do gledanja Boga. To kratko pot je odtočil Jezus malim, na ti poti je sann bil majhen, dokler ni po volji Očetovi po trpljenju in presknšnjah prišel do svoje veličine ob Očetovi desnici, od !'•:oder vlada svet. Sveta družina nas uči dobro vladati in dobro ubogali. Po tem vzoru naj se ureja živpjienjc po naših družinah, pa pride velik blagoslov na ves narod. ccm 3. stoletja, za cesarjev A vreli jan a in Proba, je nastalo obzidje, ki se še danes vidi. Stare rimske slave je pa bilo konec, ko je Bizanc (dames Carigrad) postal prestolnica vzhodnega rimskega cesarstva. Rim je postal po vrsti plen Alari-hovili Gotov (1. 410), Gejzerihovih Vandalov (1. 455.) in 'rotile (546). Večina klasičnih spomenikov se je ob teh divjih navalih zrušila. Nekaj starega blešča je Rim doživel pod vlado »llavnih papežev v srednjem veku. Še danes se v večnem mestu lepo družijo stare klasične priče, s slavnimi deli kakega Hadrijana, Siksta, Aleksandra in vrste drugih. Ti papeži so začeli skrbeti, da stari spomeniki ne zgi nejo, Ko je pa 1. 1870. Rim postal prestolnica združene Italije, je mesto dobilo moderni značaj. mmam PO SVIT Vprašaj me še kaj S 1.) Kakio visoka je Etna? 2.) Kdo je zgradil prvi zrakoplov? 3.) Kaj je I-abour Party? 4.) Kdo je F. S. Finžgar? 5.) Kako nastane burja? X Nisi vedel: 1.) Letošnjo Noblovo nagrado za 'literaturo je dobila švedska pisateljica Si-grdd Undsct. 2.) Savoja je obmejna francoska pokrajina med Francijo in Italijo. Tani je roljsitma pokrajina Savojske vladarske hiše. 3.) Gospod Haab je novi švicarski zvezni predsednik. 4.) »Goriški slavček« je pesnik' Simon Gregorčič, ki je umrl 1. 1900 v Gorici. 5.) Kakor pravi zgodovinsko izročilo je bil Hdm utemeljen 21. aprila 755. pred Kristusom. Ustanovil ga je Romu!, eden od obeh bratov, kli ju je dojila rimska volkulja. Najstarejši del mesta sc je zval «Roma quadrata» (mestoni obris je namreč imel obliko kvadrata). L. 387. so prišli divji Galci in so mesto razrušili. Mesto so potem sezidali po novem načrtu. Rim sta kasneje olepšala Cezar in prvi cesar Avgust. Tedaj je nastal slavni Forum (trg), katerega razvaline še dames vidiš. Cesar Neron, ki je bil tako bedasto nadut, da, bi njegovo nadutost lahko ošla-tal, je dal večji del Rima zažgati. Kon- List za en frank. Že zopet govorijo o vladni krizi na Francoskem. Socialni radikal Merriot (Erio) bi rad postavil na noge nekakšno socialistično vlado. Prej seveda mora vreči sedanjega ministrskega predsednika Poincareja. Poincare dela danes posebno za gospodarsko povzdigo dežele, na drugi strani bi rad dosegel pobotanje Francije s katoliško cerkvijo. Herriot je bil vedno odkrit nasprotnik cerkve in je še danes. Borba med Poi ncare jevo desnico (stranko proti sociaMizjnu) in Herriolovo levico (s,Iranke za socializem) se je vnela z vso silo, ko je Poiucarejevo •časopisje odkrilo velike sleparije pri »Gazette du Franc« (List za en frank) ter dokazovalo, da je v zvezi s temi sleparijami Herriolovo levičarsko časopisje. Levičarji so se vzdignili in pri glasovanju glede zvišanja poslanskih plač a 00.000 frankov so vrgli Poincareja, 'ki je bil proti povišanju. Poincare pa se ni vdal in vlada naprej. Borba za delo. Spominjate se še, da je bilo v «Malem listu« lepo popisano, kako se delavstvo v Porenju bori za povišek plač za borih 15 fenigov. 2. decembra je stavka končala. Delavstvo in delodajalci so pristali na razsodbo notranjega ' ministra Severi n ga, naj se mezde zvišajo za 3 do 4 odstotke. V resnici pa se podjetniki niso pro-tivili povišku plač. Vsa ta borba je bil odlv/člnp oaoaiv dobrega vojaka "Tega bi ne bil mislil,« je rekel, «da bodo obsodili nedolžnega človeka na deset let. Da so nedolžnega človeka obsodili na pet let, sem že slišal, ali na deset, to je vendar nekoliko predolgo.b "Ali on je priznal, kako je tukaj govoril o muhah in o tisti podobi, na policijskem ravnateljstvu in na sodišču ter je ponavljal pošteno znverom isto«, je pripovedovala Palivčevka. «Tudi mene so klicali za pričo; a Vaj naj bi bila pričala, ko so mi rekli,, da sem z možem v ožjem sorodnem razmerju, in se zato pričevanju lahko odrečem. Tega sorodnega razmerja sem se tako ustrašila, da bi možu morda še jaz škodila, pa sem se pričevanju odrekla. Takrat me je stari pogledal tako, da do smrti ne pozabim teh njegovih oči. In potem, po obsodbi, ko so ga odvajali, je na hodnikti kričal kakor popolnoma blazen: ,Živela svobodna misel!’« ulil gospod Bretschneider ne prihaja več sem?« je vprašal Svejk. «Da, bil je že večkrat tu«, je odgovorila krčmtirka. «Popije vrtek ali dva, me vprašuje, kdo klaj prihaja sem in posluša, kako si gostje pripovedujejo o footbalu. Vselej, kadar ga vidijo, govore gostje le o footbalu. On pa sc zdriza, kakor bi vsak trcnotek hotel pobesneti.......... Za vso to dobo je ujel na limanice samo enega tapetiiika, iz Prečne ulično «Ali je bil bedaki?« «Tako približno kakor moj mož«, je odgovorila ihte-č. «Bretschneider je ta-petnika vprašal, ali bi streljal na Srbe. In tapetnik 11111 je odgovoril, da ne, ker ne zna streljati, ter da je enkrat z a streljal celo krono, a ni nikoli zadel. Takoj nato smo slišali vsi, da je Bretschneider potegnil svoj notes in dejal: ,1 glejte 110, zopet nova lepa veleizdaja!’ in odšel je s tiipetnikom, ki se ni vrnil več.« ('Mnogo sc jih ne vrne več«, je dejal Svejk. ((Dajte mi ruma!« Pravkar si je dal Svejk naliti ruma drugič, ko je prišel v točilnico civilni detektiv Bretschneider. Urno je preletel z očmi točilnico in prazno gostilniško sobo, potem pa prisedel k Svejku. Naro-čiil si je piva in čakal, .kaj poreče Svejk:. Ta pa je snel z obešalnika novi ne in se, pregledujoč zadnjo stran inseratov, oglasil: «Gte.ite 110, čimperai v Straškovu št. 5, pošta Račna vas, prodaja gospodarstvo s trinajstimi k orel lastnega polja, — šola in železnica v kraju.« Detektiv je nervozno zabobnal s prsti in dejal: «čudim se, da vas zanima gospodarstvo, gospod Svejk.« «0, vi ste tu!« je dejal Svejk in mu podal roko. «Nisem vas precej spoznal. Veste, prav slab spomin imam. Razšla sva se zadnjič, če se ne motim, v sprejemni pisarni policijskega ravnateljstva. Iva,j ste počeli od takrat? Ali prihajate večkrat semkaj?« «Dancs sem prišel zaradi vas«, je rekel Bretschneider. «Povedali so mi na policijskem ravnateljstvu, da prodajate pse. Potreboval bi lepega podgana rčka ali špica ali kaj podobnega.« "To vam vse lahko preskrbim«, je odgovoril Svejk. «A1 i želite čistokrvno žival ali takšno z ulice?« za nje le sijajen Jošefl. Če bi tako ne bilo, bi prav gotovo ne hoteli utrpeti 12 miijonov mark izgube, kot so jo zastran stavke morali. Delavstvo je izgubilo do 00 miijonov mairlki na mezdah in pa na podporah, ki »o se brezposelnim izplačevale. Zdaj pa poglejmo prave vzroke te borbe: Kakor druge, tako je tudi nemška železna iin jeklarska industrija v mednarodnem triistu žeiczanen iin jekUaren. Ta trust ureja celoten trg železa in jekla. Industrija, ki postavi na trg večje kvote, kot ima predpisane, mora plačati v trustovo kašo primerno globo, na drugi strani pa dobe industrije, ki ne dosežejo določenih jim kvot, iz te kase nadomestilo z« razliko. Pred začetkom boja je nemška 'industrija znatno več producirala, kot ji je dovoljeno, pri čemer so naraščale globe, na drugi strani pa so so zbog pešainja Iklomjuinkturc večale zaloge. Izprtje je torej prihranilo podjetnikom plačevanje globe, trg se je izprazni/l, tako da sc bo sedaj zopet lahko s polno paro in s še vočjim profitom delalo. Kako znajo,, kaj? Na Malti. Angleški guverner na Malti, ki ni prav 11 i č p r i j atd j i tali j am s>k ih-n aci on alistov, je na skupni seji senata in poslanske zbornice prodrl z zakonom, ki krajša pravice senata. Novi zakon je bil sprejet z enim samim glasom večine. Nacionalisti so napravila protest na angtešk® vlado v Londonu. Pozor! 11 lir! Beri! Kdor še tekom januarja poravna naročnino za celo leto (10 lir + 30 stotink za kolek) ter priloži še 1 liro, dobi povrhu še prelepo »Ljudsko pratiko", ki stane sicer pri razprodajalcih 2 liri. Naši dušni pastirji. (Slovo in pozdrav.) Takoj po, božičnih praznikih nam j* prišla nepričakovana novica, da se bo naš častiti gospod župnik Josi. Vodopivec preselil v Tolmin za dekana. Talko postano naslednik rajnega gospoda mon-sinjorja Rojca. Na praznik novega leta nam je po-sliednjiikrat voščil. Njegove mile, a težke poslovilne besedo so vsem segle v src* in marsikdo si je skrivaj otrl solzo. Dolgih šestnajst let je bil gospod župnik med nami. Z nami je delal, z nami' trpel, 7. nami se veselil. Vsi so ga spoštovali in ljubili: italijanske družine prav tako kot slovenske, revni in bogati. «Mislim,« je, odvrnil detektiv, «da se odločim za čistokrvno žival.« (dn policijskega psa ne potrebujete? Takega, ki vse izsledi in izvoha zločince1) — Ima ga neki mesar v Vršovicah, a vlači mu voziček. Tisti pes je, kakor sc reče, izgrešil svoj pravi pok'lic.» «Jaz bi najrajši špica,« je rekel z navidezno mirnostjo Bretschneider, «špica, ki bi ne grizel.« «Žeiite si torej špica brez zob? Vem za enega. Ima ga neki gostilničar v Dej-vicah.« ((No, potlej pa že rajši podganarčka«. •Se je v zadregi oglasil detektiv, čigar pasjeslovna omika je bila še v povojih. Ako bi ne bil dobil ukaza, bi sc za ps» sploh nikoli ne zanimal. Ati ukaz policijskega ravnatelja se je glasil jasno ia trdo: seznani sc nuj s Svejkom zaupnej* na podlagi njegove trgovine s psi. V t» svrho si lahko izbere pomočnike in razpolaga z vsoto za natkup psa. «Podgan,a,rji so večji in manjši«, je razlagal Svejk. «Vem za dva manjša in tri večje. Vseh pet je krotkih, da jih lahko pestujete. Prav priporočal bi jih vam.« «To mi je prav všeč«, je izjavil Bret- mladi svet ki stari. Ce ga- je le kdo poprosil, bnž je pomagal. Bil je res pravi dušni pastir, mož .trden v značaju in odprt v ljubezni. “Kdor pa, da niož iii -človek je, doseže, 'ta vreden je hvale ht slave vselej!» To besede gotriškega slavčka veljajo našemu nekdanjemu županiku. Ob koncu 1() letnega/ delovanja, se viicjijo sledovi njegova truda, če sc Nabrežinci talko ponašamo s hišo božjo, jc to njegova zasluga. Pni slovesu kličemo vsi farani svojemu odhajajočemu dušnemu očetu: “Sre- Kaj nam z RODIK. Pri nas smo imeli dolgo časa samo en zvon, ah še ta 'je bil počen. Zdaj nimamo pa nobenega. Zdi se nam vse tasio pusto. Imamo pa vnetega dušnega pastirja, ki nam bo gotovo katj brž preskrbel nove zvonove. Ob tej priilik|i se moramo spomniti tudi našega ovčarja. Odkar imamo njega so'se nam ovčice namnožile.. Upamo, da nam še ostane zvest im Bog mu daj zdravja v novem letu. DORNBERG. Reči moramo, da smo imeli lep adventni čas, čeprav bi si' bili želeli nekoliko več Vetrca;, ki bi nami preje posušil steljo. Spravili smo jo povečini suho pod streho; sedaj bi nami bilo to nemojgoče vsled vlažnega vremena in dežja. — Kakor p-o vseh farah srno imeli tudi mi kot vsako leto vsak dam zjutraj zornice v pripravo na božič. Ta pobožnost jc ljudstvu zelo priljubljena, saj je bila cerkev vsaik* dan polna.. — Za božič smo bili veliki im mali’ iznenadeni po lepih jaslicah na oltarju sv. Miklavža; do sedaj jih ni bilo v maši cerkvi. To je' d!*r-mot>rotu>ikai, ki noče bili imenovan. Hvala mu! — Spet se pripravlja gruča mladih ljudi, v Ameriko — svarit je bilo menda dovolj, tudi od tanidol prihajajo nesni' opomini, a kaj pomaga?! Amerika ima ime, ki vleče, žalibog, da-premnogokrat slabo za ornega, ki se vleči pusti! — Novo leto je prineslo s seboj belo obleko. V noči od prvega na- drugega je zapadlo 10. cm snega. Seveda nismo z njim zadovoljni,, ker nas zavira pri detlu. Snegu slledi občutljiv mraz. — Ker so ljudje zelo zanimajo za Mali list bo dobro, če sc večkrat še kdo oglasi. SKOPO na Krasu. Dne 1. januarja je Josipi na Švara šla voščit za. novo leto svojim sorodnikom v vosi. Komaj je voščita- je padla in hipoma umni«. Zadela, jo j-e srčina kap. Slučajno navzoči duhovnik ji je podelil poslednje olje. Težko prozadeti družini naše sožalje. sehneider. «Pa koliko bi veljal eden?# «To je odvisno od velikosti#, je odgovoril švejk. «Podganam ni- tele; čim menj-ši, lem dražji,# «želim si večjega, ki bi zasledoval#, je odvrnil detektiv, boječ sc, da bi preveč ne oškodovat tajnega fonda državne policije. «l>obro», je dejal švejk. «Večjega vam lahko prodam za 50 kron, a. še večjega za 45 kron. Toda, ali naj bo pes star ali mlad, kužek »li kuzlica?# “Meni je to eno,# je odgovoril Bretschneider, «le preskrbite ml ga in jutri ob sedmih zvečer pridem ponj. Velja?# «Velja., le pridite#, je odgovoril Švejk suho. “Ali v tem primeru vas moram prositi za predujem tridesetih kron.« “Izvolite!# je dejal Bretschneider in plačni. «A zdaj še vsak četrtin ko vina na moj račun.# Ko je imel vsak peto četrti n ko, je izjavil detektiv, da danes ni v službi, da se ga torej švejku ni treba bati in da lahko govori ž njim tudi o politiki, švejk pa je izjavil, da o i>olitiki v krčmi nikoli ne goVori in da je sploh vsa politika otročarija«, Temu nasproti je bil Bretschneider ča in božji blagoslov naj V us spremljata pri vzvišenem duhovnem delu!# X Na mesto č. g. Vodopivca smo pa dobili č. g. Antona Grbca, ki je bil v Devinu kot dekanijski upravitelj. Sprejemamo ga- z naj večjim veseljem in z najboljšo nad o, ker vemo, da dobimo v njem vrednega naslednika prejšnjega gospoda,. Obljubljamo mu zvestobo in ljubezen ne le do njega, marveč tudi do njegovih naukov in opominov. Želimo mu oljilo srečnih let plodovitega dela med nami. Nabrežine'. dežele pišejo Z NAŠIH GOR. Na dan novega leta dni v naslednji noči nas je stara znamka zima obdarovala s precej debelo odejo snega Padlo ga jc od 40 do U0 cm. Padel je tudi po dolinah; no, je vsaj bolj pravično: saj sneg tudi dolincem ne more škodovati. Zemlja potrebuje počitka, ua more zbrali novih moči Na splošno niso več zimski meseci tako rodovitni iin radodarni s snegom, -toda tudi letine so slabše. Naj navadno se slabo vreme pa v -pozni pomladi vrne. Zaživeli smo v novem letu. s to mislijo, da bi bili- zdravi in veseli ter da bi mogli v ((Malem listu« še dosti povedati o naših gospodarskih uspehih ter moči dušni im -telesni, ki se mora dvigniti! S to željo pozdravljamo vse, ki so dobre volje. DRSKOVČE. Dosti faintov borno zgubili, ikii gredo iskal srede v južno Ameriko. Bog ve, ce jo bodo- našli? Ziima j-e prišla in z njo tudi sneg. Zaslužek je proč. — Na starega lota dan smo čutili lahek potresni sunek. To j-e bilo kot voščilo za novo leto. Dobro smo pričeli, — Pustni čas prihaja. Imeli bomo- eno poroko. Bog daj mladima dosti sreče! SELO na Vipavskem. j Odkar- -pridu Mali lis-t* V našo- va%- ni Še bito nobenega dopisa v njem. Da pa bodo bravci Malega lista vedeti, kje se nahaja Selo na Vipavskem, hočemo se tudi mi oglušiti z našimi novostmi četudi žalostnimi. Dne 29 doč. preteklega leta od G. ure do 7. im pot zvečer se je izvršila pri našemu trgovcu Bavčarju Andreju precejšna -tatvina. Neznani zlikovci so, med tem ko je gospodar bil v kuhinji, odprli s ponarejenimi ključi vrata sipajmo sobe ter iz omare izmaknili denar in zlatem,i-no v vrednosti 2.U0U lir. Odkurili so jo brez Sledu. Ko so šli gospodar in žena- spat, so opazili vratu odprta ter takoj ugotoviti tatvino. Naznanili so stvar ikiaraibimerjem. Drugi dan so zaslišali tri donače fante, ki so revolucionarnih nazorov in je dejal, da je vsaki slabi državi usojen razpad. Nato je vprašaj Švejka, kakšno je njegovo mnenje o tej reči. švejk je nato povedal, da ni imel z državo doslej še ničesar opraviti, samo enkrat je imel na oskrbovanju slabo ščene bernardinske pasme, ki ga je krmil z vojaškim Suhorjem, a mu je tudi poginilo. Ko j-e imel vsak šesto četrtin ko, se je Bretschneider proglasil za anarhista in je vpraševal Švejka, v katero organizacijo naj se d5 zapisati. Švejk je rekel, da si je enkrat neki anarhist pri njem kupil psa za- 100 kron, a da mu je ostal poslednje obroke dolžan. Pri sedmi čctrtlnki -je Bretschneider govoril o revoluciji in proti mobilizaciji, na kar se je švejk sklonil k njemu in mu pošepetal na ušesa: “Neki gost je prišel pravkar v lokal. Pazite, da vas ne čuje, sicer boste imeli še neprijetnosti! Saj vidite, da gostilničarka že joka.« Gospa- Palivčeva je resnično jokala na svojem stolu za točilno mizo. "Cernu pa jokate, gospa?# je vprašal Bretschneider. «Cez trt mesece bo zmaga naša, potem se proglasi amnestija, vaš bili osninljeni. Ali niso res žalostna taka poročila? Sv. LUCIJA ob Soči. Lepe božične praznike smo imeli. —-Krasno vreme. — V cerkvi pa je naš vrli pevski zbor dovršeno lepo prepeval prekrasne božične pesmi, ikar je pobožnost in božično razpoloženje še povzdignilo. Človek je za hip pozabil na vse slabo. Kakor se čuje, bomo, prihodnjo pomlad, dobili nove orgle. Ker je pa premalo vojne odškodnine, bomo morali pomagati s prostovoljnimi prispevki, ako hočemo imeti dobre orgle za našo prostorno cerkev. Z novim letom smo dobili prvi sneg to zimo; padlo ga je kakih 25 cm. Više v gorah pa skoraj 1 meter na debelo. Smučari na plan, na vrh poljan! STUDENO. Dne 29. decembra pretečenega lela- je umri na Ubedjskem po kratki bolezni č. g. kurat Jožef Likar. Rajni je bil priljubljen povsod koder je služboval. Kaj težko se je poslavljal od ljudstva; najtežje je pa zapuščal župnijo Studeno, kakor da bi slutil, da jo zapušča za vedno. Bil je usmiljen 'kakor malokdo drugi. To je pokazal najbolj pri jesenski beri, ko je revnim družinam še darove puščal. Bajni si je zn:ll s svojo jedrnato besedo na mah pridobiti srca poslušalcev. Na mrtvaškem odru se je pogrešalo marsikaj, kar je napravilo na ljudstvo mučen vtis! Kdo j-e kriv? Bajnemu gospodu ždimo vsi farani večni mir, ki ga je zastonj iskal v tej s( lzni dolini. Studenčani. DORNBERG. G. župnik nam je v cerkvi oznanil, da se je v preteklem letu rodilo 45 otrok, od teh 12 dečkov in 33 deklic. Umrlo je tG oseb, in sicer 11 moških iin 5 žensk. Oklicanih je bilo 11 parov, poročenih G. Številke nam kažejo, da gremo navzdol. V letu 1927. se je rodilo 5G otrok, io je 11 več kalhor lansko leto, in 1. 192G. je videla naša fara GG novih zibelk. Torej v teku dveh let smo nazadovali kar za 21 rojstev. V bližnjih vaseh ni nič boljše. Zakaj število rojstev -tako naglo pada? Gvet naših fantov in mož odhaja v svet, Argentina jih kar požira. Dober svet ne pomaga nič več, tudi slaba poročila iz Amerike ne izdajo nič. .A tudi ženske se izseljujejo v Trst, Aleksandrijo in Ameriko. Dosti, prav dosti že jih gre brez potrebe; malo svilenih nogavic in kril manj, pa bi jih lahko preživljala domača zemlja. Sv. BIIHAEL nad Šempasom. če smo se poprej kaj oglašali, smo le o žalostnih- rečeh vedeli. Danes pa nekaj veselega. Na sv. Tri Kralje smo imeli v naši cerkvici v novem tabernaklju evharističnega Jezusa. Vsa srca so bila polna gospod se vrne, mi pa pri vas veselo po-krokamo. Ali morda mislile, da zmaga ne bo naša?# se je o krenil k' švejku. “Cernu bi to neprestano prežvekovala!» je rekel švejk. “Zmaga- mora' bili, bapta! A zdaj že moram iti domov.# švejk je plačal svoj račun in se vrnil k svoji stari strežnici, gospč Miillerjevi, Ivi se je silno prestrašila, ko je videla, da je mož, ki odklepa dveri s ključem, Švejk. «Jaz sem pa mislila, gospod, da se vrnete šele čez nekaj let,# je rekla z navadno odkritosrčnostjo; “medtem sem vzela iz usmiljenja na stanovanjc nekega vratarja -iz nočne kavarne. Zakaj pri nas so trikrat vse premetali in prebrskali, a ko niso mogli ničesar najti, so mi dejali, da ste izgubljeni, ker ste rafinirani.# Švejk se jc takoj prepričal, da si je uredil neznani tujec povsem udobno«. Spal je v njegovi postelji. “Gospod!# je klical švejk in stresal vsi-ljenca. «Da ne zamudite obeda! Zelo bi me jezilo, ako bi se govorilo o meni, da sem vas vrgel iz sobe, ko si že niste mogli nikjer več dohiti obeda,# Nočni vratar pa ja bil zelo zaspan, in neke nepojmljive radosti, Kakor se sliši, bomo imeli parkral na leto tudi popoldansko siužbo božjo. Za vse to smo pa dolžni hvalo našemu dobremu in pozno v urnemu č. g. Stefanu Kodermacu. &EMPAS. Na sv. Treh Kra-ljev dan som se zamišljen vračail domov, iz misli me predrami neusmiljeno natezanje harmonike. Skozi okno neke hiše sem videt, (kako se — najbrže zastran mrzlih nog — vrti dosti mladine. Bito je že po desetih zvečer. Starši, skrbite malo, skrbite, da bodo tudi malo starejša otroci v nočnih unah doma; Popotnik. Delo, trud, počitek. “V pom svojega obraza si boš kruh služit«, je zadonelo za prvima človekoma. Od tedaj ‘je doto pečat življenja-. Uspešno -delo, je srečno življenje. išnakom-erno delo vseh udov pa tudi ubrano razvije celo teto; predolg počitek telesa ali enega- uda, je pot k okrnitvi. Telesna ati duševna, obremenitev v škodo le enega dela telesa, je nevarna. Teto, ki dela, zahteva pa tudi počitka. Narava sama pokaže, kdaj začne utrujenost. V udu, ki dola, se zbirajo sokovi, ki jih krvni obtok razpelje po vsem telesu. Ročni delavec čuti utrujenost najprej v roki, potem v možganih in živčevju, duševni delavec pa narobe. Zato je tudi bedasto delati razliko med ročnim iin duševnim delavcem; oba- delata, oba se utrudita, le ne na isti način. DeJiati je treba le tako dolgo, dokler ne nastopi utru-jenosi, Vsakdo ima ne glede na socialne zahtevke že iz telesnih potreb dolžnost in tudi pravo le tako dolgu delati, dokler ne nastopi od narave postuvljbna tradnost! Potem mora nehati in se odpočiti. Potrebni počitek ni za vse enako dolg; odvisen je od dela in od delavčeve moči. Za »srednje--težko# delo je 8 urni delavnik nekako primeren. Je pa tudi drugo delo, kjer je ta urnik predolg, drugje lahko prekratek. Za delovno vztrajnost je treba po utrn-j en osti počitka za tolo in pa da se spet vrne veselje do dela. Na vsak način je treba izdatnega nočnega počitka, nekaj odmora po jedi, enkrat v tednu praznik in za v zaprtem delavne vsakoletnih počitnic. To zahteva narava. Kdor se v dedu pregreje, nima sedmi dan počitka, preveč pije ali kadi ali sc spolno izživljaj je podvržen prehitri utrujenosti. Trud je nekaj naravnega, preutrujenost je bolezen. Kdaj nastopi -ta “bolezen# ti pove močno bitje srca, slab krvni obtok, bolni živel, trganje v sklepih i. t. d. Le kdor dela ih počiva kot narava pravi, l>o veselo živel in. lahko urtirl. dolgo je trajalo, preden je razumel, da se je pravi posestnik postelje vrnil domov in da jo zahteva zase. Po običaju vseh nočnih- vratarjev se jc izrazil tudi ta mož, da pretepe vsa-kOgar, kdor ga bo budil, in je poizkušal spoti dalje. švejk je medtem zbral dele njegove obleke, jih prinesel k postelji, ga stresel energično in rekel: »Ako se takoj ne oblečete, vas vržem na ulico takega, kakršni ste. Vsekakor bo za vas koristneje, ako zletite ven oblečeni.# “Nameraval sem spati do osmih zvečer,# se je oglasil prestrašeni poidir in si oblačil hlače. “Plačujem za postelj po dve kroni na dan. Ko si je pripenjal ovratnik in zavezoval ovratnico, se jc zavedel že toliko, da je lahko zagotavljal švejku, da je nočna kavarna «Mimosa» prav gotovo ena najbolj dostojnih. Ko je vsiljen ec odšel, je hotel Švejk pospraviti z gospo Miillerjevo, toda po nji ni našel niti sledu, izvezemši košček papirja, na katerem je načečkala s svinčnikom: “Odpustite, gospod, da se ne vidiva več, ker skočim skozi okno.# VBOH* KRAOŽSTVU Veda in vera. Slavni nemški misijonar oče Schebasta uDružbe božje besede« ho spomladi odrinil na znanstveno potovanje v osrčje Afrike. Tam bo študiral se neznana pritlikavska ljudstva. lJenar za te suiau-jivene namene je dal sv. oče, Kardinalov,spominek. Kb j'e po iieigijr divjala vojnai vihra sta tlvai moža sia/la ob sirarni nesrečni deželi. To sta bila junaški belgijski kardinal iVlercier in sedanji ameriški predsednik Hoover, kii je tedaj skrbel za prehrano v porušenih, krajih. Aaravno, da je oba moža, čeprav onega katoličana in enega protostanitia, vezalo motiko prijateljstvo. Ko -se je Hoover postavljali iz Uelgije, je prosili Mercierja, naj mu da kak spominek. '■Kaj naj vam dam?» vpraša kardinal. uVaš rožnivenee mogoče«. in še danes nosi vodmik naj večje svetovne s ille skromni rož ni venec pri sebi. Cerkven koncil. 1'aitriainh grško-kjatoiliške cerkve Nj. Blaženost Otak je uradni naslov) Ciril IX.. je sklical občni, cerkveni zbor svojih škofov v Uejruit v Palestini. 'lam namreč statuje po-dglavar t-e Cetrkoi; njen pravi glavar ije seveda rimskji papež. Znanost in vera. Jezuite imajo v Bejrutu v Sveti deželi veliko univerzo. M a itej univerzi poučuje sloviti pater Henrik jLammens. Np-isal je že nešteto kinjig v arabščini. Arabci ga slave kot svojega pesnika in pi-satelja. Te dni je učenjak obhajali 50 letnico. Ob tej pri ki mu je, vlada izročila naj višje odlikovainje. To je storila Cerkev! Sii/cer so že zastareli taki očitki, a šc jih vidiš zapisane, da je Cerkev protif- deiLarvsivui, da ni socialna, da je brez potrebna, Poglej, če je lo res! Prvi zakon, Iki je odpravil nedeljsko delo, je bil sprejet od katoliške večine 14. novembra 1814. Prvi zakon za varstvo delavk in otrok so predlagali francoskemu parlamentu trije ikaioliki, med njimi sloveči grof Montailembert, dne 22. decembra 1841. Misel za mednarodno uzakonitev varstva delavcev je sprožil 1. 1857 katolik Daniel le Ura-nd. i'rvo kreditno zadrugo je ustanovil 1. 1880 katoličan Alicent. Prvo podeželsko hranilnico je uslauiovii župnik liajn. Prve vrtne kolonije je ustanovila (Katoličanka gospa Hcrvieu, 1. 1891 pa v St. Jblienne jezuit p Voipetle. Za gluhoneme se je prvi zavzel duhovnik de i’Epee. Prvo delavsko mi-nisitrstvo v livropi je bilo ono v Belgiji, ki se je začello 25. maja 1895. pod katoliško vlado. Največ sociaumih zakonov na Francoskem j,e predlagal katoliški vodi,teij Albert de Alun, v Nemčiji pa ka-toliški centrum. Zahtevo po pravičnih in zadostnih plačah je slavil papež Leon XIII. v svoji encikliki. Usmiljene sestre in drugi redovi so v einem samem letu oskrbovale 150.700 siromakov in bolnikov. — Kaj je storila duhovščina in katoliški redovi med svetovno vojsko, pa vsi veste im ste vsi čitali. Papež v Jeruzalem. Edem izmed vod mn ih mož za obnovo Judovskega kraljestva v Palestini, Gadini Cohen, je prišel na misel, da bi papež prenesel svoj prestol v Jeruzalem. Ta misel ni nova. Vendar pap-eštvo ne bo šlo v drugi Avignon. Papež je že kot naslednik prvega. rimskega škofa* vezam na Kini. „Corpus Confessionum". Tak je nasdov velikanskega z nanstve-negai dela, ki ga izda profesor Gaj us Fa-bricius v Berlinu. Tu so zanstveno obdelana vsa današnja vei oizpovedanja. O slabem tisku. liden najslavnejšin pa tudi eden najbolj umazaniili pisaitielijev, Rousseau, piše o svojih spisih: «Kadar se spomnim knjig, ki sem jih -napisal, me spreleti groza. Namesto, da poučujem, delam škodo. Namesto da podajam dušam hrane, jih zastrupljam. Tako sem pri vseh svojih !iep,iih spisih nazadnje veliik zločinec.« — Klemen Brenitano je odgovoril neki ruiS|ki kneginji, ki se je pohvalila, da je čitala njegov roman «Uodwi»: «Fuj! Sramujte se, da vi kiot bodoča žena in mati prebirate itaike stvari!» — Podobno govori Ovid, eden na(jslavnejši h, pa tudi eden najbolj pokvarjenih pisateljev: «Rečem ti: ine prebiraj mehkužnih pesnikov. Brezobzirno te svarim in odvračam od svojih naj znamenitejših spisov. Vrzi v ogenj vse te knjige, četudi te mikajo, in bodi junak. Pa reci odločno: Obenem s to knjigo- naj zgori v ognju tudi moja strast.« — Slavni Rus Tolstoj piše o svojih uimaziainiih spisih, kd jih je pisali v mlajših letih, sledeče: uLaskali »o se mi, da sem slaven umetnik, a umetnik da itiudi nezavestno- poučuje, Zato sem pisal iin pisal. Tudi so me dobro plačevali, tako da sem dobro jedel, imel ženo, -družbo, zabavo. Toda vsi smo bili pokvarjeni do kosti, roe-vedneži, klit :niti sami ne vodo-, kaj je prav in kaj ni prav, -a smo druge hotelli učiti, pohlepni po denarju i-n časti. Danes pa, ko se spomnim onih deset ilieit svojega življenja iin pisanja, me obhaja žalost in sram me je in zdi se mi, kakor da sem ona leta preživel v -norišnici. In kakor vsaki norec, tako sem imel tudi jaz vse ljudi za -norca, v prvi vrsti pa samega sebe.» — Viktor Hugo, sam slaven pisatelj, je rektal ob pogledu na Voilltairjeve spise nekemu dekletu: «Ako odpre it voj a čista roka one nesramne spise, se bo zgodilo, da bo Bog umrl v i voj i duši,» — že zgoraj imenovani Rousseau pa je dejal ob pogledu na svojo povest «Jlilija ali nova Grčija«: «Dekle, ki hoče ostali čislai, nikdar ne čita takih spisov.« iiiumiiii Motiš se ako misliš da so Vekalete drage, ker je cena ne-kouiko višj-ai — ne . A.to vpoš.evaš re-diin-ost Pekadel in pa dejstvo, da jih manj potrebuješ ker se zeio nakuhajo moraš priti do zaključka, da so ceneje. Zanesljivo prave v dobiš le v kg. zavojih z napisom Pekatete. mmmMmmmmmmmmmmummmm Naročite „Mali list“ Biiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii S5AHVALA Stare kranjske pesmi. Nekdo, ki rad brska po starih bukvi-cah, je steknil na neki kašči droben zve/čok starih kranjskih pesmi, kot pove naslov. Menda so iz L 1840. Že zastran te častitljive starosti je vredno, da eno preberemo. 116 in bolha. Uš: Ti si vsa polna kervice Teb' je znan vsak kot, Mene in moje sestrice Hočeš zajedat povsod. Pusti tud’ meni iiveti, saj nisi sajna na sveti, ne skukaj tak hitro naprej pervoši tud’ meni en krej Bolha: Ti lakotna vselej si zbiraš de narboljši pašo dobiš, Ti kožo na glavi obiraš, res prav po gosposko živiš. Beraču se skriješ za fliko Delak mu silo veliko, neumna lam ‘šeš masti ker ni drozga kakor kosti. Uš: Le molči, jo boš že skupila čeravno močno se št imaš, ko bo tebe ta pruva dobila. Zenske znajo bolhe loviti; Smeri naglo boš mogla storiti L e-ta bo nazadnje tvoj Ion Zastonj boš prosila pardon. Bolha: Poberi se preč beloritka Tebe se slednji boji. Tam noč in dan ni počitka kjer tvoja vojska teži. Zgubila si svoje poštenje, ne menjam za tvoje življenje. Vsak ima čez tebe serd, perpravi sc skorej na sinert. DROBIŽ. Nespametne postave. V neko prvovrstno londonsko restavracijo pride eleganten gospod. V rokah ima lep kos surove teletine. Gre v kuhinjo in prosi, naj mu dajo ponev in prostor pri ognjišču; most, da je tudi prinesel s seboj. Lastnik in kuharji so začeli strmeli nad prečudno gostovo zeljo. Ta se pa -ni dal spoditi, etokto-ga niso s teletino vred postavili »a cesto. Toda, glej, čez pol ure se mož vrne; pa ne samo s teletino, marveč še z dvema policajema in sodnikom. Slednji prebere strmečemu hotelirju angleš,ko postavo iz J. 1473., ki »dovoljuje slehernemu angleškemu državljanu zastonjsko uporabo restavracijskih kuhinj«. O tej postavi bodo baje še v parlamentu govorili. Previsoko se Je! Krčmar Oms v vasi Insmingen na Lo-trinškem se je spri z ženo. V jezi- ji je zagrozil, da se obesi. Res gre na skedenj in se obesi. Ni pa tako resno mislil kot se je delal. Privezal se je lako, da je lahko -dihal. Za petami mu je pa bila žena, ki je vrv prerezala. Toda mož se je -na takJo visok klin obesil, da je pri-padcu močno butil z glavo ob -tla. S pretresenimi možgani so ga prepeljali v bolnišnico iin tam j,e čez par dni-zdihnil. Kuhan riž. V Afriki, zlasti ob ravniku je neznosna vročina. Naravno, da črnci snega sploh ne poznajo. Nekoč je nemšiki raziskovalec Kristein skušal dospeti na 5000 m visoko kilima ndžarsko pogorje. S seboj je vzel par zamorcev za nosače. Ko so dospeli v višino, kjer je večni sneg, so zamorci jeli vpiti: «\VaJlli, waMi» (kuham riž, kuhan riž) in so si začeli gati-ti sneg v usta. Toda kmalu jih je začel sneg v ustih peči in so se spustili v dir navzdol, ker so mislili, da je gora zakleta. Naprstnik. Nekaterim se zdi, da je naprstnik tfingrot iz nem. Fingerhut) prav stara naprava. Neka norimberška kranlka pa nam pove, da so se 1. 1330. priselili tje iz Frank-oibroda neki ljudje, ki so začeli izdelovati to napravo. Slavni nemški pesnik-čevljar Janez Sachs o-e tej preikorilst-nf reci na čast napisal cel slavospev. Nove postave — Podpisani zavarovanci se zahvaljujejo „Katoliškemu“ zavarovalnemu društvu iz Verbne za izplačilo škode vsled toče na grozdju. Priporočajo to zavarovalnico in posebej zastopništvo v Tomaju: Zabric Franc, Šepulje - Opel Jožef, Še-pulje - Jerman Franc, Sepulje - Seražin josip, 1 omaj - Gorup Miro, Tomaj -Kariž Ivan, Sepulje - Drag. Turk, Sepulje - Ivan Ukmar, Ponikve - Pegan Žvokelj, Avber - Lak Zorko, Dutovlje -Josip Kjuder, Tomaj - Sonc Josip, Tomaj - Macarol Bartolomej, Sepulje -Maks Ukmar, Avber - Grmek Alfonz, Avber - Turk Josip, Gradnje - Fabjan Franc, Gradnfe 10 - Fabjan Franc, Ponikve 25 - Gulič Vincenc, Tomaj - Černe Anton, Tomaj - Fabjan Karel, Tomaj -Stoka Jožef, Tomaj - Štoka Ivan, Tomaj - Gorup Ivan, Tomaj. Nove pristojbine za žganjarne in gostilne. Kr. odlok-zakon od D. d*>c, 1928 št. 2745. (priobčen v Uradnem, lislu od 15. dec. 1928. št. 291.) j e uvedel za obrate, fevd prodajajo višje alkoholne pijače naslednje pristojbine: a.) za nove koncesije: Za obrate prvega razreda: 2.000 lir » » drugega » 1.500 » d » tretjega » 750 » « » četrtega » 300 » b.) za obnovitev starih koncesij: Za obrate prvega razreda: 1.500 -lir » « drugega » 1.000 » » » tretjega » 500 » » » četrtega » 300 » Za koncesije gostiln -pa je uvedel n asi edin j e pri st ojhaine: Za gostilne prvega razreda: 1.000 lir » » drugega » 500 » » » tretjega » 300 » » » četrtega » 100 » Nove pristojbine veljajo od 1. januarja 1929. dalje. Spremembe enotnega zakona o novačenju. V zadnjem «Malem listu« smo poročali; o spremembah enotnega zakona o novačenju, ki -jih je uvedel kr. odlok od 8. novembra 1928. št. 2430. Med naborniki, ki i-ma-jo- pravico do skrajšane vojaške službe smo navedli tudi naslednje: a.) edini sin živega očeta, ki i-ma eno ali več poročenih hčera ali vdov, če mu ni predpisan v seznamu davkoplačevalcev obdavčljivi čisli dohodek nad 50.000 lir. (5.) prvorojenec živega očeta, k*i nima drugega sima nad 16 let starega in če mu ni pripisan dohodek 50.000 lir. Ko je biil imenovani kr. odlok spremenjen v zakon, je bite uvedena tudi naslednja stvarna sprememba: obdačlji>vi dohodek je bil znižan od 30.000 lir na 18.000. Zgoraj imenovani naborniki imajo torej po novi določbi pravico do skrajšane vojaške službe (0 mesecev) če ni njihovemu očetu predpisan večji- ob-dačljivi dohodek, ko 18.000 lir v živčnem sezinaimu za ženili jiiškii davek- ali jM*- za davek na stavbe in premično premoženje. (Fabbri-cati, terreni e ricchezza mohiiie.) GOSPODARSTVO. Še enkrat o posnemalaikih. «Mali liist» je priobčil) do-sed-aj dva članka o «nepotrebnih« posneniulinikih. Prvi člam-ek je dobilo uredništvo iz Cerkljanske občine, drug&ga pa iz Krasa. Oba pisca sta imela 'pred očmi. svojo okolico in nje gosspodarsike razmere in potrebe. Taklo- jih je tudi razumet i. Umljiva je, dai je za Tolminsko, kamor spada tudi cerkljanska občina, po-polinoma nepotrebno širenje malih kmetskih posnemailinikov, ker je tam itak) dovolj mlekarskih zadrug.. Ce • pomisilirno, da je samo v cerkljanski- občini nad 30 mleka-rsklih zadrug z odgovarjajočim številom posneniaillnikov, potem n«u je umljivo razmotrivanje pisca prvega članka, ki zvenii v tem, da so novi posnemal-niki popolnoma nepotrebni, ker je res in bo tudi ostalo -res, da mlekarska zar druga z večjo količino mileka in masla, s pripravnimi prostori iin izučenim mlekarjem lahko bolje skrbi za izrabo mleka, za čistost in snago ter dobro prodajo mašilo, kol posamezen ktnietovalec. Pisec drugega članka je imed pred očmi mlečne razmere na Krasu iin v Vipavski dolini, ki so- popolnoma drugačne kot razmere v Gorah. Na Tolminskem dobe plačamo smetano od litra mleka po okoli 00 stotink,