THE ONLY SLO- I VENIAN DAILY g BETWEEN NEW i YORK & CHICAGO | THE BEST ME- g DIUM TO REACH 3 180.000 SLOVENI- 3 ANS IN U. S., CA- m NADA AND SO. S AMERICA. ■ DniLv^gf NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA ^ ■■■anBEBaHliHntiBn a e iji a | "WE PLEDGE | S ALLEGIANCE TO 2 S OUR FLAG AND 3 |j TO THE REPUB- ■ g LIC FOR WHICH g H IT STANDS: ONE S m m « NATION INDIVIS- g | IBLE WITH LI- g | BERTY AND JU- ■ g STICE FOR ALL." ■ H»aiBeEM«BBBIUII volume iii. — leto hi.___Cleveland, p., sreda, (Wednesday) june 9th, 1920. __št. i36. (no.) Copy 3c__Entered as Second Class MaUer April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c __published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General Osem mrtvih v železniški nesreči SCHENECTADY, N. Y., 9. junija. — Najmanj osem oseb je bilo ubitih in več kot šestdeset je dobilo poškodbe, ko je zgodaj danes zjutraj potniški vlak . Y. Central železnice zadel v zadnji konec drugega vlaka. — Kot se izjavljajo uradniki N. Y. Central družbe v Cle-velandu je vlak št. 34 zadel -v zadnji del vlaka št. 28, ki je včeraj zjutraj ob 9:30 odšel iz Clevelanda. 16-letni morilec na ZAGOVORU. Canton, 8. junija. — 161etni Dennny Phillips iz Massillon je bil danes postavljen pred sodišče, ela se zagovarja radi umora prvega reda. Dolži se ga, da je meseca aprila ustrelil H. A. Hainlowa, policijskega načelnika. Umor se je izvršil v Gris-com Russell tovarni. Njegov zagovornik pravi, da je do tega prišlo, ker ga je policijski - načelnik skušal vreči iz tovarne, potem ko je bil odpuščen od dela. ---• - CARUSO OKRADEN. T- East Hampton, N. Y., 8. junija. Policija je bila danes obveščena, da so tatovi vdrli v letno domovanje slavnega ' tenorja Enrico Carusoja ter odnesli zlatnine v vrednosti §500.000. Med ukradenimi predmeti je tudi diamantni lavalier, ki je bil vreden $75.000. PERSHING SE NAMERAVA UMAKNITI V ZASEBNO ŽIVLJENJE. Washington, 8. junija. — General Pershing je ,pri vojnem tajništvu vložil prošnjo za u-maknenje v privatno življenje. Ker se je v nekaterih krogih to proglasilo političnega značaja, je Pershing danes odločno zanikal, da je na tem kaj resnice. SEDEM UBITIH V DELAVSKIH NEMIRIH V I GRADCU. Gradec, Avstrija, 8. maja. — Danes je bilo ubitih sedem oseb n trideset pa ranjenih, ko so orožniki ustrelili na množice, ki 30 protestirale proti živilskim profitarjem. Kako se potolaži ra* ^očarane kandidate. CHICAGO, 8. junija. — Kot j je razvidno i7 pogvoorov z raz-Inimi predsedniškimi kandidati, | jih je več izmed njih pripravlje-I nih umakniti "se iz tekme, pridobiti naklonjenost kandidata ter si s tem zasigurati mesto v bodočem kabinetu. Konfidenčni pogovori s kandidati so prinesli | na dan, da se kot člane bodočega kabineta, najčešče omenja -sledeče: Bivši senator Root za t državnega ali justičnega tajnika, senator Lodgeja za državnega tajnika, Herbert Hooverja za trgovskega ali zakladniškega tajnika, generala Wooda za vojnega tajnika, senatorja Borah za delavskega tajnika itd. JE IMEL NEKOLIKO VESTI. London, 8. junija. — Nek nepoznani bogatin je vladi poslal $650.000 v obliki vojnih bon-dov. V priloženem pismu pravi, da pošilja bonde za pokritje državne zadolženosti in kot vzgled drugim, ki imajo veliko število vladnih zadoižnic. POGROM? V BUDAPEST!. Pariz, 8. junija. — Glasom poročil ki so dospela v zunanje ministrstvo, so se v Budapešti okrog 4. junija vršili proti-ju-dovski nemili, v katerih je bilo večje število judov pobitih.' mS SENATOR LODGE JE V O- TVORITVENEM GOVORU HUDO NAPADEL WILSO-NOVO ADMINISTRACIJO. ZAHTEVA "TRDNO MEHIKANSKO POLITIKO". CHICAGO, 8. junija. — Republikanska konvencija je danes sicer navdušeno poslušala otvoritveni govor, katerega je držal senator Henry Cabot Lodge iz Massachusetts, toda bilo ni onega divjega vzhičenja ki je navadno ob takih prilikah. Tu navajamo glavne točke Lodge j evega govora: Draginja: Visoke življenske cene, kj se dnevno pojavljajo v vsakem domu, je najtežji problem časa. . Pr°fitarstvo: Zahtevanje pretirano visokih in neopravičenih cen, kar je neumno kakor tudi Protizakonito, je podrejeno do-Foijiimi kazenskim zagonom. Predsednik: Wilson, njegova . dinastija", njegovi nasledniki m pobočniki, in vsi, ki spadajo k njemu in ki'so z upognjenim kolenom služili njegovim namenom, morajo biti pognani od vsake kontrole, od vsega vpliva na vlado Zedinjenih držav. Kampanjska vprašanja:: Mi stavimo vprašanje; mi zahtevamo* odobritve onega, kar smo napravili . Ljudstvo nam bo sedaj povedalo, kaj misli o Wilso-novi ligi in žrtvah od strani A-nierike. Mehikanski položaj: Nad 600 Amerikancev j© bilo umorjenih v Mehiki. Carranza je razžalil ameriško vlado na vsak možen način in vendar se ni ničesar napravilo. Politika proti Nemčiji: Ko je ^ilo podpisano premirje, je bila Pot, po kateri je bilo hoditi, •lasna. Ta pot je bila, da se skle ne z Nemčijo takojšen mir in Potem dati na pretres ustanovitev takega razmerja z našimi v°jnimi zavezniki, da bi deloma za svetovni mir. To pa je Wilson preprečil. Mesto tega 3e šel v Evropo. Po Lodge je vem govoru je kon vencija na miren in reden način Podvzela potrebne korake za Preliminarno organizacijo. Konvencija je bolj poddbna kakemu oizniškemu kongresu kot pa Politični konvenciji. Predno se je konvenlcija otvo-nla so sufragetke paradirale z faznimi napisi, poživljajoč republikance, da se zavzamejo za njih stvar in očitajoč jim obenem krivdo, da še dosedaj nista Potrebni dve tretjini držav odo-i brili amendmenta za žensko vo-| lilno Pravico. Ko se je konven-; cija ob poldvanajsti uri otvorila Je bil Coliseum popolnoma poln,1 medtem ko so tisoči zunaj ea-stonj skušali dobiti vstop. KRKMlS NOVA KRUŠNA ODREDBA GROZI PREVRNITI KABINET. RIM, 8. junija, — Kot rezultat nove vladne krušne nared-be, glasom katere se cena mok in kruhu zviša, se italskemu ka. binetu bliža nova kriza. Socijalistična grupa v parlamentu je sklenila predložiti 'resolucijo, v kateri bo rečeno, d^ je vlada s to naredbo vzela moe katero ima samo parlament, k: je meseca marca odločil, da se J cena kruhu ne sme zvišati, j Prominentni socijalisti se izražajo, da bo snidenje parlamen | ta nudilo najburnejše prizore, ! ako bo ministrski predsednik [ Nitti skušal zagovarjati po-|draženje kruha. / ! krušne naredbe do nemirov, i Danes je v Bari prišlo vsled ! Tamkajšnji delavci so proti i naredbi razklicali stavko. ' _ l ' — Mrs. Elsie Mailer, žena 'Valentina Mallerja, stanujoče-I ga na 1153 E. 62. St. je vložila tožbo za razporoko. Pravi, da je mož jz sovraštva do nje raztrgal vse slike v hiši, na katerih je bila ona in da je bil proti nji surov in da ni skrbel zanjo. Poročena sta od 1. avgusta 1918 ter imata enega otroka, ki je star šele pet mesecev. KAJ IE S PROHS-BICUO? NAJVIŠJE SODIŠČE SE JE SICER IZREKLO ZANJO, TODA ZVEZNI DAVČNI URAD JE PODAL IZJA-. VO, DA SE DOMA NAPRAVLJEN SADJEVEC LAHKO DELA IN PIJE. Kakor je bilo včeraj po-3 ročano v našem listu, se je najvišje sodišče Zedinjenih 1 držav izjavilo, da je doda-: tek k ustavi, ki prepovedu- > je izdelovanje opojnih pijač ' ustaven in da je istotako u-' stavna tudi Volsteadova po-; 'stava, ki vsebuje določbe. 1 glasom katere Se lahko vsi-1 li konstitucijonalni prohibi- ' cijski amendment. i Sodeč samo po tem, bi r človefcTTrisfil, da je od sedaj , naprej vsako upanje, da še . kdaj okusimo kapljico pija-:jče za vse večne čase prešlo. ;Toda stvar ni še tako huda. i: Suhtžli propagator ji .se na-3imreč zavedajo, da ljudi ne j morajo pripraviti do tega, i! da bi se odpovedali vsaki pi-.jjači in zato je davčni urad . i pred nekaj dnevi izdal na--Iznanilo, v katerem je reče-. no, da se doma napravljeni i sadjevec (:'cider" in pa fruit juice") lahko izdeluje za strogo domačo uporabo, ne , da bi se bilo 'zato treba bati preganjanja od strani pro-: hibicijskih oblasti. Naznanilo namreč pravi, da se ta- > ko pijačo ne bo smatralo v ■iočeh zakona za opojno, da-. siravno vsak človek z zdravim razumom v glavi dobro ve, da je ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti, da se sadjevec "otrdi", to je, da po zavretju postane opojen. V uradnem naznanilu se o-i menja samo "sadjevec" ali 1 j "fruitjuice", toda najbrže se i bo lahko izdelovalo tudi vi-; no in grozdja, kajti ako gre-jmo s takim "tolmačenjem" I naprej, spada grozdje tudi Imed sadje. i [ Očividno so prihibicijoni-sti pripravljeni popustiti, to da nočejo tega priznati. Na kratko povedano je stvar tale: Dovoljeno bo izdelovati za domačo uporabo in piti opojen "sadjevec", toda pri tem si bomo morali misliti, da ni opojen ter da vsebuje samo Vi odstotka alkohola. j — Sinoči, ko se je v gledališču "Knickerbocker" na 8315 Euclid ave. kazalo sliko "Brezupni junak", pa sta dva taka 'brezupna junaka' iz resničnega življenja v čakalnici vprizorila pravo igro iz življenja. Kaširju sta namerila revolver ter ga pri silila, da je molče gledal, ko sta si prisvojila $500 ter se hitro odpeljala v avtomobilu v varnejše'kraje. — POPRAVA CEST v o- kraju Cuyahoga veljala še enkrat toliko kot lansko leto. namreč celih ,f 125.000. H^H li i^iJ ^^H MONTREAL, 8. junija. — (Basil M. Manley). — Z odhodom. Gompersa na konvencijo v Chicago, je konvencija Ameriške delavske federacije, ki zboruje v tem mestu, napravila svoj prvi resnični skok v politični vrtinec, V preteklosti je politične kampanje federacije o-sebno vodil Gompers, ne da bi imel za to kaka posebna naročila od konvencije, ki se je v .prejšnjih letih vršila vedno meseca novembra. Ko se je konvencijo prestavilo v junij, tedaj so starokopitneži takoj slutili, da bo federacija s tem zabredla v politiko in oni, ki verujejo v "pravi in čisti unionizem" so protestirali. Sedaj se federacija nahaja v taki poziciji, da mora sestaviti gotovo število političnih zahtev ter voditi svojo kampanjo na podlagi sprejema, ki ga te zahteve doživijo v Chicago oziroma v San Francisco, kje se bo vršila demokratična konvencija. Politične zahteve, katere bo Gompers predložil v .Chicagi, so delo eksekutivnega koncila. V njih se zahteva drastične naredbe proti draginji in profitar-stvu in odpravo vseh naredb proti pravici do stavke kot stas sodna prepoved (injunkcija) in pa prisilno pogajanje. Večina delegatov je prepričanih, da S. Gompers ne bo v Chicagi nič lepše sprejet kot leta 1916. Toda vprašanje, ki najbolj skrbi može, ki imajo nalogo voditi to nepristransko politično kampanjo, je sledeče: Kaj bomo napravili, ako se tudi demokratična stranka ne bo hotela izjaviti proti prisilnemu poga janju in ako nominira Palmerjj ali pa kakega drugega kandida ta enako reakcijonarnega tipa' To vprašanje je precej ume stno, ako se vzame v pošten fakt, da konvencija dosedaj :še ni dobila nikake pozdravne br zojavke od predsednika Wilso na, ki se je pred par leti osebne vdeležil konvencije, ki se je vršila v Buffalo, drugače pa je vselej poslal nanjo brzojavko izražajoč v nji svoje simpatije za federacijo delavstva. Toda večina delegatov je prepričana, da si demokratična stranka ne upa stopiti v kampanjo, ne da bi dobila preje zatrdila o podpori od strani delavske federacije. Konvencija obeta biti najbolj bojevitega značaja in obenem tu di konstruktivnega, kar se jih pomni. Vloga konvencije zadnjega leta je bila da Wilsonovi administraciji prihrani vsako neprijetnost, kajti Wilson je Gompersu izkazal visoke časti. l'o leto pa je Gompers bolj bo-jaželjen. Prepričan je, da se 3eluje na velikem načrtu, ki naj uniči organizirano delavstvo in pohabi delavsko federacijo. Še mino mu je v spominu, kar smatra za krivično in ne-ameri-ško uporabo vlaelne moči proti organiziranemu delavstvu od strani uradnikov Wilsonove ad-ministralcije, kateri je preskr bel podporo vsega ameriškegž strokovno organiziranega delav stva za časa vojne. Veliko Gompersovega žolča se je v preteklih letih zlivalo na socijaliste, katere je dolžil, da hočejo uničiti delavsko federacijo. To leto pa ne bo nikakih napadov na socijaliste. Ves svoj ogenj in žveplo je Gompers rezerviral iza protiunijske delodajalce, neprijateljske postavoda-jalce in vladne avtoritete. To bojevitost je opaziti tudi v poročilu eksekutivnega koncila. Na odgovor se kliče kongres, justični deportment in ona zvezna sodišča, ki so kršila u-stavo in zakone Zedinjenih držav z izdajanjem sodnih prepovedi upravičenih stavk. Poleg tega je poročilo tudi konstruk-' tivnega značaja. ŽENSKE IZGUBILE. Baton Rouge, La., 8. junija. Resolucija za odobritev ženske Volilne pravice je bila danes v državni postavodaji Louisiane Pobita z 22 glasovi proti 19. Pariška polieija je razkrila caristie„ zaroto Pariška policija je pred ne davnim časom razkrila senzaci jonalno zaroto, koje namen j( bil vstanoviti nanovo carsk( vlado v Rusiji. V socijalističnem časopis ji niso posvečali tej vesti nobene važnosti in veliko več mesta bc najbrže dobila vest v humori stičnih listih, kojih uredniki i-Imajo nekaj zmisla za smešne j stvari. 2e več kot dve leti podpiratE (francoska in angleške vlada po-[ vsem odkrito in pred celim svetom reakcijo na Ruskem, in sedaj je dal Millerand francoski policiji naročilo, naj zapleni listine v dveh ruskih bankah ter aretira par ruskih polkovnikov, ki so si v potu svojega obraza služili kruh s tem, da so delali kupčijo z Rusijo preteklosti ter Rusijo namišljene bodočnosti. Vsledtega se ni treba nikomur čuditi, če so aretirani Rusi protestirali ten se sklicevali na svoje simpatije do Francije. —Ali ni bil prejšnji ruski car sam prijatelj in zaveznik Francije? In ali ni ganil Pichon v pretekli jeseni poslanske zbornice prav do solza, ko je imel svoj slavni nagrobni govor ob priliki carjeve smrti? Zelo vrjetno pojasnilo teh a-retaciji je v tesnem stiku med carističnimi zarotniki v Parizu ter zarotniki v Berlinu in v tes nem stiku med carističnimi zarotniki v Berlinu ter nemškimi monarhisti a la Kapp. Franciji ni dosti zato, da reši Rusijo monarhističnega ali ca-rističnega jarma, a veliko več ji je zato, da ne pridejo v Nemčiji znova na površje monarhisti, ki bi se gotovo skušali o-svetiti za poraz, ki so ga doživeli v pretekli vojni. Ker pa - se monarhistična kupčija v Ru - siji absolutno ne izplača, pridi ; glede monarhije vpoštev le š< ) Nemčija, kar bi zelo ogrozil« varnost Francije, i Eden izmer aretiranih mož s 5 lasti naslov predsednika dele > gacije iz Bele Rusije, poslan« • na mirovno konferenco. To j< - znamenje, na kak način nasta ? jajo številne nove ruske držav« — a le v Parizu. Najvišji za ■ vezniški svet sam je izumil ce • lo vrsto ruskih vlad, raznih se verozapadnih vlad, ter končne priznal celo nove baltiške drža ve, kojih vladno središče se j« nahajalo v Parizu. Po pariških bulevardih se še , vedno potika ukrajinska dele-I gacija, s katero so se zaveznik | že večkrat pogajali, ki pa je do-' | bila svojo odslovnico, ko je De-; nikin uveljavil svoj veto. ! Najbolj čuden slučaj 'pa j€ J zgodovina poljske vlade, kj se zopet nahaja v Parizu. Po skle nitvi premirja ter izpraznenju | Poljske od strani Nemcev so ! vstanovili Poljski svojo republi-i ko s takozvano socijalistično j vlado Pilsudskega. V Parizu j pa je sedel poljski narodni od-jbor, obstoječ iz političnih iz-| gnancev plemenitaškega rodu, i ki so bili tekom carskega reži-!ma na ruskem veliki prijatelji j ruskega režima na Pojskem v ! nasprotju z ostalimi Poljaki, j Temu odboru se ni le posreči-: lo eksportirati v Varšavo nove j vlade, temveč se mu je tudi po-| srečilo določevati celo rusko po-j litiko Francije in s tem tudi ono ostalih zaveznikov. Uplivu te Dmowskijeve klike v Parizu se je posrečilo dovesti do for^ malnega priznanja Kolčakove vlade od strani najvišjega zavezniškega sveta. Najlepše pri Sovjetska vlada zopet "pada". WASHINGTON, 8. junija. -Razni preroki že nad dve let napovedujejo, da ima sovjetskf ■ vlada vsak trenotek pasti. Ti I "padanje" je zadnje par mese "cev nekoliko ponehalo, zato si si nekateri časnikarji domislili da bi bilo dobro, da se zopet za jčne pisati o padcu sovjetski i vlade, ki ima priti v par dneh | Za vzgled teh prerokb navaja mo tu izjavo 'nekega" vladne ■ga uradnika, ki je baje bolj i informiran kot katerakoli ose Jba v tej deželi, katerega ime si 'pa noče izdati. Glasi se: ! "Ruska sovjetska vlada im; j vsak čas pasti. Njena propas' ! bo najbrže prišla v teku 30 dni : proti koncu junija ali pa začet kom julija. Njen padec bo pri I šel v obliki kmečkega upora, ka ! terega bo morda spremljal tud | krvav pogrom, toda drugače p{ | se bo izvršil z minimalnim kr ! voprelitjem. Po vsej možnost | se bo po tem uporu iz sovjetski I vlade in boljševizma prešlo i ' socijalizem ter revolucija p< i tem takem ne bo čisto proti-re I volucijonarnega značaja. Ve< | kot to, je teško reči." Izjavlja se, da je Lenin na t; ! prevrat pripravljen in da se ji boljševizem rabilo le začasno ko 1 uvodnik socijalizma, medten ko je Trocki še vedno tako pre pričan komunist kot od začetka j Priznava pa se tudi, da je usta novitev vsake monarhije v Ru siji popolnoma nemogoče, kajt proti nji so celo kmetje. — Izginila je v pondeljek 7 ; junija naznanokam 281etna ro jakinja Ana Petek, stanujoč m 5814 Prosser Ave. Ob odhodi iz doma je imela na sebi temne jplavo obleko in črne čevlje tei je imela s seboj svojega 81etne ga sina. I_______ | tem pa je, da ni Kolčak nikdai formalno obljubil, da bo prizna! neodvisnost Poljske. Sedaj, kc 1 se čudimo nenasitnim zahtevan: | Poljske v njenih mirovnih po-! nudbah sovjetski Rusiji, ne smemo pozabiti, da stoje za tc polsko vlado ruski protirevolu-cijonarci, ki nočejo napravit: Poljske za svobodno in neodvisno državo, temveč le za temelj zopetnega vstanovljenja i starega režima po celi Rusiji. Ruski monarhisti se čudijo "s Varšavi prav tako doma kot v Moskvi ali pa v Berlinu in Parizu . Postali so res internaci-jonalni, čeprav proti njihovi lastni volji. Iz tega je jasno razvidno, da je francoska vlada dala aretirati takozvane caristične zarotnike v Parizu edinole vsledtega, da pretrga vez med takozvani-mi zarotniki ter nemškimi monarhisti. Nadalje je hotela tudi napraviti uslugo poljskim imperijali-stom, ki pošiljajo sedaj poljski narod v boj proti Rusiji v pospeševanje imperijalističnih ciljev Francije in Angliji, ki si sami ne upata napovedati Rusiji vojne ter pošiljata v boj Poljake. Jasno je, da ne bodo z vsemi svojimi mahinacijami Angleži in Francozi prav nič opravili proti Rusiji in vse stroške bo morala končno plačati le Poljska. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 9th, 1920. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERrCAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Corporation: 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... I year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JUNE 9th, 1920. ___104__ DELO OTROK IN LJUDSKO ŠOLSIL. I MOŽJE Mi vam plačamo TEDENSKO PLAČO Poleg provizije. ; Mi smo pričeli prodajati naj-! boljša posestva v mestu Cleve-I landu in ker nam primanjkuje i moči za ogromno trgovanje, je j zelo potrebno, da prištejemo najsi organizaciji več prodajalcev. I Ni Vam treba biti izučen v tem poklicu, kajti mi vas naučimo trgovanja in vas z veseljem pla čamo med učenjem. r Tukaj je velika priložnost za moške, ki govorijo tujezemske j jezike, ker si lahko potrojijo 'svoje dohodke. Skoro večina naših sedanjih prodajalcev so j bili tovarniški delavci raznih po-j klicov, ki so služili povprečne | plače od $30 do $40 tedensko. | Sedaj delajo tudi do $1,000 ali $1,500 na mesec in so torej popolnoma neodvisni. VI LAHKO STORITE ISTO. Zglasite se takoj in vprašajte za sales manager j a. ! The Eosel Guarantee Realty Co. 587-591 The Old Arcade !5. nadstropje. Vhod iz Euclid 1 " Avenue. Main 3868 Central 517 iščemo zastopnike. Poživljam delničarje Slovenskega Doma v Collinwoodu, kakor tudi zastopnike društev, da se gotovo udeležijo izredne delniške seje, katera se vrši v soboto, dne 12. junija točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu imamo več stvari za ukreniti! Nadalje naznanjam delničarjem, da je bilo na direktorski seji sklenjeno, da se vdeležimo kor-porativno slavnostne otvoritve S. N. Doma v Newburgu v nedeljo dne 13. junija. Zbirališče točno ob 11:30 minut dopoldne pri Slovenskem Domu na Holmes Ave. Več se dogovorimo na seji v soboto zvečer. Vinko Blaško ,taj. collinwood, oi^io. Obveščam člane dr. "Mir" št. 142 S. N. P. J. da je bilo na zadnji društveni seji sklenjeno, da se naše društvo udeleži kor-porativno slavnostne otvoritve S. N. Doma v Newburghu v nedeljo, dne 13. junija. Člani so prošeni, da se v največjem številu udeležijo. Zbirališče točno ob 11:30 minut dopoldne pri Slov. Domu na Holmes Ave. Nadalje se opozarja vse člane in 'članice, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje dne 20. junija na kateri se ima ukreniti zaradi desetletnice obstoja našega društva. Zatorej vsi člani, mladi in stari, pridite in ukrenite nekaj, kar bo imelo trajen spomin za vsakega, ki se! i udeleži proslave lOletnice dr. j "MIR". Tajnik. Nizko stanje ljudsko-šolske izobrazbe je bilo od nekdaj predmet kritike. iz socialističnega tabora v Ameriki. Agitacija je spravila socijaliste v stik z onimi širšimi sloji naroda, namreč delavskimi sloji, katere se je od nekdaj oropalo sistematične vzgoje ter primerne šolske izobrazbe od strani kapitalističnega gospodarskega sistema. Na ta način so ti agitatorji spoznali splošno nizko stanje duševnega obzorja mas. Ena največjih ovir proti dvignenju ljudskega šolstva je bilo zaposljenje otrok v industrijah in poljedeljstvu ter izkoriščanje šolske mladine od strani kapitalistov v mestih in na deželi. S pomočjo agitacije, ki je trajala več desetletij ,so napredni elementi v večini držav dosegli prepoved dela otrok do gotove starosti. Kapitalistično časopisje v družbi kapitalistov in njih moči se ni le ostro borilo proti tem stremljenjem temveč so zagovorniki prejšnjega sistema izkoriščanja celo po-vdarjali ter dvigali v nebesa visoko stanje ameriške ljudsko-šolske izobrazbe. ' Nato pa je prišlo do vojne, v katero je stopila tudi Amerika. Pod krinko, da manjka delavskih sil, so do-bičkaželjni kapitalisti skušali vnovič podredti slabe jezove, katere so zgradili napredni elementi proti izkoriščanju otrok. Ti jezovi so se podrli in zopet se je pričela kri otrok izpreminjati v zlato. Istočasno pa je morala tudi mladi-a vzeti puško v roko ter iti v vojno. Pri tej priliki so .udi preiskali duševne sposobnosti onih, ki so se morali oglasiti k vojaški službi. Rezultate te skušnje so listi priobčili šele pred par meseci- Presenetili so celo najbolj pesimistične kritike ameriškega osnovnega šolstva. Četrtina do ene tretine re-krutov je bila izobražena približno tako kot .je izobražen deset ali enajstletni otrok ljudske šole. Vsi ti pa so bili mladi možje, stari najmanj enoindvajset let ter poklicani, da volijo v kratkem narod. Sedaj prihaja pred javnost takozvana Russel Sage Foundation z rezultati preiskave glede ljudskega šolstva v Združenih državah. Ta zavod je bil zgrajen z majhnim delom miljonov, katere je nagrabil znani borzni špekulant Russel Sage. Že sama ta okolščina nudi zadostna jamstva, da ni v po- ročilu nobenih pretiravanj z ozirom na obstoječa zla na tem polju. Kljub temu pa razkriva poročilo zelo žalostno sliko ameriškega šolstva. Preiskava se je vršila v 44 državah in štirih teritorijih. Obsegala je obiskovanja šol, razvoj duševnih in telesnih moči splošnega napredka učencev, učiteljske plače, šolskih fondov in tako dalje. Preiskava je dognala, da predstavljajo ameriške ljudske šole le 52 odstotkov svoje zmožnosti. Če vzamemo pri tem vpoštev, kako zaostala je uprava ljudskih šol pod vodstvom meščanskih krogov, pote mlahko domnevano, da je ljudski načrt naših šol v primeri z onimi v srednjeevropskih deželah zelo omejen. Če se pa ta učni načrt izvrši le na polovico ter se pride le na polpoti do stavljenega cilja, potem je jasno, da so se vresničile največje bojazni najhujših pesimistov. Značilno za državo New York,; Id vsebuje tako velikansko število milijonarjev je, da stoji na trinajstem mestu z 59 odstotki in da daleč zaostaja za zapadnimi državami naprimer Montano ali Californijo- — Najnižje so tega navajajo politiko, brezbrižnost držav ter delo otrok, seveda južne države s svojimi 30 odstotko. Za vzroke Kakšen obseg je zavzeli izkoriščanje otrok, nam dokazuje ugotovitev, da izvršujejo otroci tri četrtine vsega dela na farmah. Trojica politikov, državnih uradnikov in profitirjev v mestu in na deželi se debeli od dela otrok in šolski pouk gre lahko k vragu DENARNE POŠILJATVE ZA SIBIRIJO SE NE SPREJEMAJO VEC. Ameriški Rudeči Križ naznanja, da ne bo sprejemal na-daljnih denarnih pošiljatev denarja za vojne ujetnike v Sibiriji s strani prijateljev in sorodnikov v Ameriki. Ob enem se je pričela kampanja za na-biranjo $3,000.000 za splošno repatriacijo vojnih ujetnikov {jivše avstro-ogrske vojske, ki se še vedno nahajajo v Sibiriji. Nestalne razmere v Sibiriji so prisilile Ameriški Rudeči Križ, da je skrčil svoje osobje v tej deželi hitrejše, kakor je bilo nameravano,, in mu ni mogoče vsled emej enega števila svojega osobja preskrbovati do-stavljenje denarnih pošiljatev med vojne ujetnike. Upati je, da s pomočjo skupne akcije raznih pripomožnih organizacij, ki delajo na načrtu splošne repatriacije vseh ujetnikov, ki imajo prijatelje in sorodnike v Ameriki. Pet ameriških transportnih ladij čaka le na vest, da je bila nabrana zadostna svota, da morejo vkrcati vojne ujetnice. Prijatelji in sorodniki vojnih ujetnikov, ki želijo prispevati k repatriaciji, morejo poslati svoje darove novemu odboru relief organizacij in cerkva, ki je prevzel to delo; odborov blagoj-nik je Samuel Weldon, First National Bank, New York City. Ves denar nabran se bo vpora-bil za povrnitev teh vojnih ujet nikov v njihovo domovino. Mnogo naselbin je še, ki nimajo nobenega zastopnika tza delavski dnevnik Enakopravnost, kljubtemu, da so naselbine, ki so močno zastopane po Slovencih in bratih Hrvatih. Naše rojake po naselbinah, kjer nimamo nobenega zastopnika ali. je pa isti brezbrižen, prosimo, da sprejmejo oni zastopništvo lista v svoji naselbini in okolici. Mi ne prosimo, da bi kedo delal in agitiral brez plačno, ker je vsako'delo vredno svojega plačila, tako tudi zastopnik lista, pa najsibo kateregakoli. Mi dovolimo vsakemu svojih zastopnikov gotove odstotke provizije za njegov trud in delo. Gotovo je, da si želi vsak poleg svojega običajnega zaslužka še kake stranske dohodke, kj si jih lahko pridobi ob prostem času in priliki. Kedor je voljan prevzeti zastopništvo in si zaslužiti še poleg svoje običajne plače, ki dobi v tovarni ali rudniku, naj nam piše iza pojasnila in vse P° trebno, kar rabi zastopnik, mi mu bodemo poslali vsa na' vodil^, pojasnila in vse potrebno, kar gre zastopniku. Poleg tega se pa gre tu za popolnoma delavski list — in last in ne morda za kakšen kapitalističen in delavstvu sovražen list. glasite se takoj — kedo bo. prvi? Upravništvo. DR. HURD zobozdravnik 5408 Euclid, vogal e. 55. ceste. Najboljše izdelovanje kape in zobovja brez plošč. 259; popusta na vsem delu v juniju in juliju. Naše delo je trpežno, kajti mi rabimo najboljše blago. Zadovoljite se! Pridite in se prepričajte! Odprto od 9. dopoldne do 8. zvečer. domaČa šola francoskih roCnih del. j Mi učimo crod- ^ reting, slikanje .1 in vsakovrstno Vife^jJ I vpletenino in ši-j vanje. Mi tudi - -k—— • špecijaliziramo na Lodge in Na-j tional emblemih. Se poučuje in . sprejema naročila. l I BYERS ART CO, , 5821 Superior Ave. bl'zu E. 55. PRODAJALCI Lokalna družba, ki izdeluje VLACILNICE (tractor) IN STROJE ZA TOVORNE AVTOMOBILE želi ŽIVAHNE IN SPOSOBNE ZATOPNIKE za prodajo common stock. Dobra provizija. Praksa ni potrebna. Minerva Engine Co„ 6523 fccclid avenue. STERN mr. STERN ssiisssssgKRraiaaji&ffiasBaHBHa V A B I L O N A P I K N I K, ki ga priredi m nvnrcif* IMWP 6 $ -n 7 ilh t Imm UtM! a LI d. U. t9 V nedeljo 13. jimm 1920 v Jugoslav. Nar. Doma, Euclid, Ohio. ZAČETEK OB 1:00- URI POPOLDNE. Igrala bo slovenska godba 24 mož. Dober prigrizek in mrzle pijače Za obilno vdeležbo vabi odbor. TEM POTO SE NAZNANJA članstvu društva Sv. Janeza Krstnika št. 71 da se udeleži 13 junija ob 8 uri dopoldne in prihodnje seje, ki se ima vršiti ne popoldne kot navadno, to pa iz razloga, ker se vrši otvoritev Slov. Narodnega Doma v Newburgu.' Obenem imamo za izvoliti delegata za II. redno konvencijo. Zatorej bodite vsi navzoči 13. junija ob 8 uri zjutraj. Frank Rcpert, tajnik. NAZNANILO! Člani društva "Srca Jezusa" se poživljajo tem potom, da se polnoštevilno vdeležijo prihodnje društvene seje, dne 13. junija. Na zadnji društveni seji se je namreč sklenilo, da društvo priredi izlet na farme in sedaj je treba, da se določi prostor, žas in se ob enem izvoli veselični odbor, kateri naj bi preskrbel vse potrebno. • Z bratskim pozdravom Frank Zupančič, tajnik. 1364 E. 36. cesta. Mi vam damo dobro plačo Mi vam plačamo veliko bonuse Mi vas naučimo, kako delati ve' lik denar. Ravnokar smo odprli novo i'1 izboljšano zemljo za zemljiš^ v Clevelandskem distriktu. M1 imamo največjo propozicijo v mestu in hočem uposliti par dobrih in poštenih moških, nas zastopajo pri svojih roj®' kih.. Zglasitelj mora razumi1 angleščino; zmožnost prodaj3' ti ni potrebna. Mi vam nudin10 priložnost za celo življenje. pomisli aj te, temveč zglasite 30 pri našem Mr. BIRO in z nji!1! zaupno pogovorite. Našj, urad1 se nahajajo v drugem nadsti"0' pju v Kinney-Levan Bldg. Euclid Ave. na 14. cesti. THE SUBURBAN DEVELOP' MENT COMPANY. Graditelji Mest. V močvirju velemesta ■ Iz dnevnika slovenske priseljenke. J Spisala L. G- Ozrla sem se vanjo kot da ne razumem njenega vprašanja. "Kje je Herbert?" sem vprašala, ko so se moje misli znova nekoliko vredile. "Vi gotovo mislite gospoda Šmida? Ta je moral včeraj zopet odpotovati, drago dete. Vrnil pa se bo kmalo, če bo le mogel. Le mirna bodite, kajti nahajate se pri prijateljih. Pri nas bo dobro, če boste pridna in pametna." "Kje pa sem pravzaprav? Pri kom?" sem vprašala. "Jaz moram vendar k svoji teti." "Zalibog ni bilo nikogar, ki bi prišel po vas. Včeraj smo takoj pričeli poizvedovati a še nismo ničesar izvedeli in vsledtega morate ostati pri nas. Lepo se odpočijte in takoj vam pošljem v sobo nekoliko zajtrka. Pozneje boste šla malo v salon." Odšla je, in bila sem zopet sama a ne dolgo časa. Prišla je neka služkinja ter mi prinesla kave in peciva. Kako strašno je izgledala ta ženska. Kako je moglo:© imeti krog sebe tako bitje? Njene oči so bile vnete in tudi drugače je polna ran. Gotovo je zapazila, s *kakžnimi očmi sem so opazovala ter se grdo nasmehnila. "Ce boš imela srečo, boš nekega dne prav fako lepa kot sem jaz," mi je rekla predrzno. "Kaj mislite s tem?" sem vprašala. Ničesar ni odgovorila, se obrnila ter odšla iz sobe. Nisem se mogla dotakniti nobene stvari, katero je držalo to bitje v svojih rokah. Kava je postala mrzla. V mojem črevesu pa je glodal glad. Bila sam mlada in zdrava ter nisem že štiriindvajset ur ničesar zavžila. Polagoma sem vendar izpila mrzlo kavo ter snedla tudi pecivo. ^.Konečno pa sem hotela vstati ter poiskati gospodinjo. Iskala sem svojo obleko, a je nisem mogla najti. Ozrla sem se naokrog a ničesar nisem mogla zapaziti, tudi nebenega zvonca, da bi koga poklicala. Moj Bog, kaj je pomenjalo vse to? Kje sem bila? Storila sem edino stvar, ki mi je preostala, — zlezla sem namreč zopet v posteljo. Koliko časa sem ležala, tega ne vem in gotovo sem zopet zaspala. Zbudil me je neki'šum in pred menoj je stala gospodinja. Skočila sem hitro iz postelje ter vprašala, kje je moja obleka. "Vaša obleka je čisto pokvarjena," drago dete. "Včeraj ste bila nekoliko bolna. Prinesla pa sem vam lepo novo obleko in to oblecite." Pri teh besedah je položila; čudovito obleko iz čipk in prozornega blaga na mojo posteljo. V svoji brezmejni neumnosti sem se veselila tega oblačila. "Da, to je poslal Herbert!" sem vzkliknila. Mislila sem pri tem na obljubljeno obleko iz žameta in svile. r ■ Moja gospodinja ni ničesar odgovorila ter se le nasmehnila. Hitro sem se oblekla in prilegalo se mi je kot da je bila obleka napravljena zame. Z očmi sem iskala ogledalo, kajti rada bi videla, ka'ko izgledam v tej svoji novi krasoti, a nisem mogla zapaziti nobenega ogledala. "Pojdite, dete moje," je rekla ženska, ki je sledila z očmi mojim kretnjam. Pri tem me je prijela za roko. "Ce boste pametna in sposobna, boste kmalu imela veliko sobo z velikimi ogledali, Ce bom pametna in sposobna, — že zopet te besede. Zakaj pač? Zakaj bi ne bila sposobna. Nisem dolgo časa razmišljala o tej uganki, kajti nisem je razumela. Šla sem s svojo voditeljico po širokih,, lepih stop-njicah navzdol ter stopila nato v salon, ki je moral po mojem računu ležati na nasprotni strani od uhoda. - Čudna hiša to! Tudi tukaj so gorele električne svetilke. Očividno je bila zbrana večja družba, kajti v sobi so sedele elegantne dame v družbi gospodov. In fino je bilo tam. Vsepovsod so stale udobne zofe ter male mizice. Zdelo se mi je kot v bajki. Moja voditeljica, za koje ime sploh še nisem vedela, me je predstavila z naslednjimi besedami: "Gospoda moja, predstavljam vam gospodično Loti. Sele včeraj je dospela iz Evrope." To js bil res čude običaj v tej deželi. Vsem pa se je zdelo to popolnoma v redu. Vse se je smejalo ter kramljalo vprek. Nekateri so prišli ter pričeli govoriti z menoj nekaj besed. Jaz pa jih nisem razumela, kajti govorili so angleški. Bila sem zelo v zadregi. Sedla sem na neko zo-fo v bližini vrat. Kmalu je sedel k meni neki gospod, majhen, debel človek 3 plešo t<5r naprej stoječimi, vodenimi očmi. Drzen človek to! Sedel je tik poleg mene na zo-fo! Odmaknila sem se od njega, a on se je nagnjusno nasmehnil ter rekel: "No, mala. Še vedno tako preprosta? Kmalu bo boljše. Pojdi, irpila bova steklenico skupaj. Potem boš pogumnejša." Ozrla sem ^e naokrog kot da iščem pomoči. Kaj naj pomeni to? Ali sem bila mogoče v norišnici? Tedaj pa sem zapazila na drugi strani salona svojo gospodinjo. Hotela sem skočiti na noge, jo vprašati ter zahtevati pojasnila. Ne vem pa, kako mi je naenkrat prišlo. Sredi pota sem obstala. Ženska se je ozirala vame tako čudno bodeče, tako prežeče . . . Misliti sem morala na pogled kače, ki hipnotizira svojo žrtev. Ozrla sem se naokrog. Vsi so imeli sedaj vino na mizah in le še par žensk je sedelo tam-1 Napravila sem par korakov ter se hotela napotiti osamljeno sedeči ženski, ko je bil oni ostudni stare^ že zopet poleg mene. "Ne delaj neumnosti, dekle. Pojdi in sedi pole£ mene," je rekel ter me prijel obenem za roko. Iztrgala sem se mu ter pohitela proti vratort1. Ko sem stala zunaj, nisem vedela, kam naj se obf nem. Prišla mi je misel, da pohitim navzdol ter ven iz te čudne hiše — a tedaj je stala ona ženska ;zop$ poleg mene. "Kaj naj pomeni to?" je rekla na kratko. "ZakaJ bežite proč?" "Jaz se ne pustim prijemati od starega dedcu-Jaz ga niti ne poznam,! Človek vendar ne sme b^1 ■ takoj tako drzen!" "Se boš morala privaditi temu, deklica! Pri n0'"' je pač tako. Sploh pa boš morala biti ravno s tetf gospodom zelo prijazna, kajti zelo bogat je. Pojd1' Sedaj me že tika! In kako osorna je! Tukaj 110 bom ostala. "Potem grem rajše od tukaj proč," sem hitro re' ki*. "Jaz teh ljudi sploh ne poznam. Pustite me ven-Šla bom k kapitanu in ta bo brzojavil mojim sorod' nikom." "To si kar iabij iz glave," je rekla ženska. ne moreš od tukaj proč. Včeraj sem pustila prives*1 sem tvoj kovček in to stane denar. Tudi to oblek0 sem plačala zate. Ali mi moreš .vse to povrniti?'* Ah, moj denar! Na to niti mislila nisem! Imela sem še dvesto kron. Kam so šle? V=e Je itginilo. "Kje je moj denar, moja denarnica? Saj sem vendar prinesla semkaj ?" sem vzkliknila. "Torej misliš celo, da si bila tukaj okradena?" J rekla ženska zaničljivo. '"ko prlrieeeš denar, l***1 greš. Do tedaj pa moraš ostati tukaj." Pri teh besedah hie je prijela za roko ter me pet odvedla v salon. 020153235300020201010101010100020000010202010002020002020000010153535353230102010023000100000001010253020202 55555555555555555555Q555555555555Z55555555555555555 r; Sr^r: '-r^-i-' itii-J liJEl! LL"Lli LLSII LL"1" ■LSJJ LL™L* ilEJ* LL"U !J"1! LL»1» E1M1* !_L™1M iiSli "J™!" LL"1! LL^ii' ,rwT*alH,aaTB< <■■<■■1 tialBrit{«Bt*KtavTi>laafcafHr*itKl>i(HTi»la*ti iTBfTa rrn^rTSrTT ■rKafiarMliif i • iHlx^fali^CBrlri Najhitreje in najstalneje. Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in *adar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne \ oenar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po- j sigamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je i vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla- ; v'Ji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim ! Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam i vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- i notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. lEMBTrt iTATB 15 AN H John Ncmeth pres. Glavnica i rezerva preko $2.000.000.00. * bančnem poslopju 1597 Second Ave. 10 E. 22nd St. NEW YORK CITY NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4c/c na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na & lili i E. 55th St. & St. Clair Avenue. NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V AMERIKI. AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE. Posebnost je naš bolniški voz, ki je eden najlepše opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi. Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder. imamo nalašč za to pripravljeno kapelico. SZaicrajselk ^ MLa-aaseic Docrebniki in embalmerii 1105 Norwood Rd.. N. E. Cleveland. O. Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. Telefon: O. S. Princeton ]735 Bell Rosedale 4i»8č ZUNANJOST "EVE". V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokliče Rado-vančka. Ko ta prečita stavek, "človeku ni dobro samemu biti. ustvariti ti hočem tavarišico," — obrne. Po nesreči pa zgrabi več listov naenkrat in čita povest c Noetovi barki naprej — "ki naj bo 300 čevljev dolga, 50 široka in 30 visoka. Namazi jo od zunaj in znotraj s smolo." ČUDNA ENAKOST. Leta 1848, se je raznesel glas po Avstriji, da so narodi dobil: konstitucijo (ustavo). Kaj j« to, je vpraševalo vse vprek mla do in staro. Vprašuj očim kme tom v Savmski dolini je ne! grajščak to reč takole obrazlo I žil. "Glejte, dobili smo ustavo to se reče; do sedaj je bil kmel pes, zanaprej smo p.a vsi — "grlih"! ZAKONSKA LJUBEZEN. Dva zakonska sta se prav ra- Ako nimate časa izrežite ta Kupon ter ga pošljite na nas. Ne zamudite največje priložnosti da pridete do svojega lastnega Domovanja in da investirate Vaš denar STOPROCENTNO. The SUBURBAN DEVELOPMENT COMPANY bo zgradila v takojšnji bližini mesta Clevelanda, ne preko sedem milj od Public Square, — vzorno mesto. To naše mesto bo slovelo daleč naokrog radi širokih ulic in CEST, VRTOV, IGRIŠČ in KRASNIH DOMOV PO ZMERNIH CENAH. Ako še pridenemo, da bo mesto preskrbljeno s šolami in trgovinami in da bo zgrajeriih več velikih tovarn v takojšnji bližini, vam damo vsaj površen pogled na to popolno ter krasno mesto, ki bo zraslo v najkrajšem času. DR. J. A. CONLEY ŠPECIJALIST ZA ŽENSKE IN MOŠKE BOLEZNI ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior Uradne ure: — Od 10—12 dopoklen; 1—4 popoldne; " 6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od lOdopoldne do 1. popoldne. OSEL BO STORIL DVE REČI, ~ ' - ' y.yTTT ODSTRANIL BOLEČINE IN j , . ' -; ; ' i OZDRAVIL Z DVOJNO HITRICO. V /-Wjl'fX'r] STE 2E KEDAJ IMELI NEKAJ, KI BI STORILO OBOJE? ' § VELIKOSTI 50c— $1.00 — $2.00 ^ V — Razprodajni zastopnik A, STRAUSS —'- ^teili: Soba 404 — 2047 E. 9. cesta. .............ALi PRI VASEM LEKARNARJU. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — DENTIST (Nad Grdinovo trgovino.) Odprto od 8. .- a> Odprto ob nfi- zjutraj do 8:3G /f^,-;- ■l^juh <,:■ 9--12 zvečer. XXjf^ll^^—^ dopoldne. Jgp'Kct vplačilo vzprejmeih tudi Liberty bande.*~?gg 6127 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne "ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. li[!liililliiillip[IlljilllgB Rdeče znamke z nakupom 10c ali več. Naš Tujezemski oddelek je na balkonu. Direktorji in uradniki The SUBURBAN DEVELOPMENT COMPANY so sklenili imenovati naše krasno mesto Dunhamton v poklonitev Mr- Wilburju Dunhamu, glavnemu poslovodju Družbe. On si je z velikim pogumom in čudovitim vpogledom v bodočnost ter s idealizmom omislil načrte Dunhamtona in njegovo vodstvo samo na sebi je garancija, da se bo naše mesto razlikovalo od drugih in bo mnogo krasnejše in tudi boljše. Mr. Dunham slovi kot Gradiiec Mest po celih Združenih Državah in takoj tukaj v Clevelandu se mu zahvaljuje mnogo zadovoljnih družin za njih obstanek, kar jim je ustvarilo njegovo izborno delo in neprekoslivo vodstvq. Dunhamton BO SLOVEL PO CELIH ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KOT MESTO ZADOVOLJNIH DRUŽIN in ko vabimo može in žene naj si kupijo stavbinska zemljišča in živijo zadovoljno življenje v napredni in krasni okolici, jim hočemo nuditi res pravo postrežbo. NE ZAMUJAJTE! PRElSClTE! DOBITE KOLIKOR MOGOČE VELIKO INFORMACIJ, KAR VAS NA NIKAK NAČIN NE VEŽE. AKO Vam dopušča čas, pridite v naše pisarne. Mi se nahajamo na Euclid Ave. nasproti 14. ceste v istem poslopju, kjer se nahaja glavna javna knjižnica (Public Library). Veliko Hanna poslopje gradijo ravno nasproti. Pridite v naše poslopje in pojdite po stopnicah v prvo nadstropje. Prinesite seboj ta list. Ako nimate časa, izrežite spodnji kupon in ga nam pošljite, nakar Se bo oglasil pri vas naš zastopnik s slikami in vsemi pojasnili- KUPON THE SUBURBAN DEVELOPMENT CO. K1NNEY-LEVAX BLDG. Cleveland, Ohio. Prosim pošljite mi vsa nadaljna pojasnila glede vaših načrtov e a KRASNO MESTO. Ime ................................. _Naslov ............................... THE3 seeoRBAN DEVELOPMENT CO Kinncy-Levan Bldg. Euclid ave. na 14. cesti Cleveland, O. JUNE 9th, 1920. " "ENAKOPRAVNOST" _STRAN 3. adimela. Čez nekaj časa se je . preselil mož v dalnje mesto in . je pustil ženo samo doma. V kratkem mu pošlje žena zalepljeno pismo brez znamke, v ka-' terem so bile samo te-le besede. "Bodi potolažen in miren, jaz .jsem sedaj popolnoma zadovolj-, na." — Takoj zatem ji pošlje i mo Ž20 kilogramov težek ka- men — za katerega tudi ni pla-i čal poštnine, z priloženim pismom sledeče vsebine: "Ko sem prečital tvoje pismo, se mi je ta-le kamen odvalil od srca." Enaka plača za enako delo bi ne bila še tako slaba stvar, če bi tudi dobili enako delo za e-nako plačo. 1 RAZPRODAJA ČEVLJEV! gji ,.■,..,—_ _____ I $50,000 vredna zaloga letnih, molkih, Ženskih ter otročjih čevljem j' Prve Vrste. Po zel® znižanih Cenah. Vidni prihranki. j ŽENSKI $12 IN $15 "PUMPS" IN OXFORD SOLNI, j Čevlji so najboljšega izdelka in zelo modnih krojev, isde-| lani iz svitle žrebovine, rujave ruske teletenine, črne 'ali | rujave suede, črnega satena, itd. Z le«om pokrite u^njate, j Louis, Cuban, vojaške in Baby Louis pete. I Mnogo krojev. Specijal ................... ^Jilawv ŽENSKI NIZKI ČEVLJI OD $4.98 DO $5.98. I Izdelani v F. B. &i C. Bela pralna Geo kozevina, bela je-I lenova koža in bel Sea Island duck; priprcsti operni I "Pumps" in oxford solni s petimi očesci. Vsi izdelani po I letošnjih najnovejših kratkih in dolgih krojih. I Vse dolgosti in širokosti.................. ŽENSKI $5.98 OXFORDI IN "PUMPS". Sleheren par teh čevljev je perfekten. Vsi izdelani po le- tošnjih najnovejših krojih, v par različnih usnjih v oxford in pump modah z volnimi usnjafe.timi podplati; — Nekateri z nizkimi, drugi z visokimi petami. A K Vse velikosti ............................. MOŠKI ČEVLJI IN OXFORDI OD $8 DO $10. Usnja so, rujava kozevina, črna kozevina in gunmetal te-letenina. Izdelani v najnovejših krojih s šnirami ali gumbi. Vse velikosti od 5 od 12. Širokosti od Ado EE .............................. MOŠKI ČEVLJI IN OXFORDI OD $6.98 DO $7.98 Usnja so, rujava ruska teletina, gunmetal teletenina in mlada kozevina, oxfordi, in čevlji z gornjim delom. Vsi izdelani po najkrasnejših kopitih................................. ^»t-SJO Izredriosti v kleti. IR^ssp^ocIaj a. ie-^ljev 12,000 PAROV ŽENSKIH, DEKLIŠE H. OT&OČJIH TER ČEVLJEV ZA GOSPODIČNE, PRI KATERIH SI PRI Hit AN IT E OD 30 DO 50 ODSTOTKOV. $4.00 in 35.00 ŽENSKI "PUMPS" IN OXFORDI. Usnja so, afriško rujava in črna kozjevMa; Po eno ali dva očesca, s petljami, ozkega kopita čez prste z Louis ali vojaškimi petami. Oxfordi v vseh velikostih iz črne ali rujave kozjevine ali iriakastega <| & usnja, par...................................I b ŽENSKI OD $3.C0 DO $6.00 BELI NF'"SI ČEVLJI Fina kvaliteta bele jelenove kože in Šea Island duck, ox-l'ordov s šnirami, priprdsti operni solni, ali z jezikom, u-krojeni po novih ozkih kopitih. Mnogo nu-buck ali belih čevljev s-šnirami'iz kozjega usnja.. . ■ NIZKI ČEVLJI ZA DORASLE DEKLICE OD $2 DO $4. Oxfordi s šnirami, Mary Jane Pumps ali navadni pumps v gunmetal, rujavi kozjevini ali v lakastem usnju. Omejena kvantiteta rimskih sandalov s štirimi jermeni. Velikosti se razlikujejo od otročje številke 3 pa do dorasle dekliške številke S . ................ <3& 2 RUJAVI OXFORDI ZA GOSPODIČNE $4 PAR. Oxfoj-di s šnirami V rudečkasto rujavi barvi izdelani po ličnih naj novejših-kopitih; Imajo močne usnjate podplate. ] Jamčimo, da se bodo dobro nosili. Velikosti se razlikujejo od IVA do 2. Velika CQ špecijaLi............................... GTEf Č.>i £1.25 IN 31.50 BELI ČEVELJČKI. Beli Sea Island račji čevlji z gumbi, tudi Mary Jane solni ■/. jermenom preko gležnjev. Iz dobrega usnja. Po naravnem kopitu, volni podplati. Zelo udobni. Velika špecfjafa............................ Www ŽENSKI HIŠNI ŠOLNI PO $1.98. Izdelani h črne, rude;-e ali rožnate kozjevine z velikimi p; .Ijami ali cofi. Poddsjana notranjost, nizke pete. Zelo udob> KNJIGOVODKINJA. — Df zmožna knjigovodstva dobi si bo. Zglasi naj se takoj P1'1 WILLIAM SITTER 5805 St. Clair Ave. PRIPOROČILO! Slovenskemu občinstvu se P" poročam za obila naročila zi piranje stanovanj. Delo do^1 in solidne cene. ANTON COLARIČ Expert Paperhanger. 6009 St. Clair Ave. IŠČEMO MOŠKE . Delo zunaj in znotraj. delo in prilika za napredoval GEN, CHEMICAI COMPANY. WARNER RD., S.J^J NAPRODAJ JE skoro nova H sarska ledenica (Ice Box) H Detroit tehtnica in čok z*1' kanje mesa in vsa oprava * dajoča k mesarski obrti. C si želi prištediti nekaj den* naj se nemudoma oglasi 1266 E. 71st St. MARY MOČNIK. HCEBB Pomivalci Kotlov Donašaci • vode Oljači STALNO DELO SKOZI CELO LETO. UGODNE URE IN DQBRA PLAČA. E. 70th & Lakeside The Illuminating Co, ■CEDBBBEeaBaiEBBBBSSSeBEBEBBB NAPRODAJ JE KROMATlC-NA HARMONIKA Hoch Hol-zer izdelka. Kdor se nemudoma zglasi jo dobi za $65. 1185 E. 61st t. 136—138 VABILO NA iaa n B a K B ■ H H Bi IS YSPORED: 1. Domača društva se zberejo točno ob 12. uri opoldne vsako na svojem mestu. 2. Društva iz Loraina, Collinwooda in Cle-velanda se zberejo ob 1. uri pop., na vogalu 81. ceste in Union Ave. (novi Mansfield) kjer jih bo čakala godba. 3. Pohod. A. Društva na Marble Ave. pridejo z godbo na čelu na 81. cesto, kjer se njim pri Plutovi dvorani pridružijo druga društva. Nato skupno korakamo do Mansfield, tam se spojimo z društvi iz Loraina, Collinwooda in Clevelanda. Skupni sprevod se potem pomika po 82. cesti do Crofood Ave. in nazaj na 81. cesto, potem pa do vogala 80. ceste, kjer počakamo točno ob 1:30 pop. župana ter drugih govornikov, nato pa gremo skupno k stavbi Slovenskega Narodnega Doma. OTVORITEV: 4. Pozdravni govor, govori predsednik John Lekan. Otvoritev Doma in pohod v dvorano. .. 5. Govor predsednika. Razvitje ameriške zastave, med razvitjem poje društvo Slovenija "Star Spangled Banner". 6. Razvitje slovenske zastave, med razvitjem poje društvo Zvon. 7. Govor botra in botre, sledi duet, pojete tovarišici Agnes Bobnar in Rotija Pucelj. 8. Govori Rev. J. J. Oman. Petje. 9.. Govori župan Hon. W. S. Fitzgerald. — Petje. 10. Govori councilman John McNaughton. — Petje. 11. Govori Ed. H. Haserodt, county clerk. — Petje. 12. Pozdravni govor gg. Ivan Zorman in Anton Grdina. 13. Pozdravni govor predsednikov društev iz Loraina, Collinwooda in Newburgna. 14. Nastop skupnih pevskih društev. 15. Otvoritev ples: a) Prvi ples bo dan na dražbo. Kateri par največ daruje za S. N. Dom, bo prvi plesal, b) drugi ples je ples delničarjev, c) prosti ples in zabava. 16. Licitacija lepih predmetov in obilni sre-čelov, kakor tudi za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Družba Slovenski Narodni Dom tem potom vabi vse Slovence iz Loraina, Collinwooda, Clevelanda in drugod, da se v obilnem številu udeleže te slavnosti ter nam tako pomagajo dostojno praznovati pomembni dan, ki je napočil po velikem delu in naporu ,dan otvoritve S. N. Doma. Pridite, združite se z nami in pokažite tako svetu, da smo edini in složni, kadar se gre za narodno stvar. Za obilno udeležbo se priporoča in zahvaljuje ODBOR S. N. D. V NEWBURGHU. KATERO PRIREDI SLOVENSKI SOC. KLUB ŠT. 27 CLEVELAND, OHIO v nedeljo, 13. junija 1920 na Jos. Kastelcovi farmi v Euclid, O. NA VESELICI GOVORI SODR. ETBIN KRISTAN iz Chicage. PROGRAM: 1. Marseillesa, igra Tamburaški zbor. 2. Nastop slov. pev. zbora "Zarja". 3. Pojeti Mimie in Josie Milavec. 4. Govor sodr. E. Kristana- 5. Srečolov. 6. Vlečenje vrvi. 7. Ples in splošna zabava. Cenjeno občinstvo v Clevelandu in okolici vabimo na to veselico, katere najzanimivejša točka bo vsekakor govor sodr. Kristana. Poleg že omenjenih točk je preskrbljeno, da bo za vse dovolj zabave in razvedrila. Plesalcem bo sviral izvrsten tamburaški zbor- « Vacation Satisfies THE summertime will soon be here and with it the jc^a of a vacation trip. Where aro you going? Ihe Great Lakes is the mecca for particular and experienced travelers !|iiii,,,|l|i.!l|l,,||||[i|i!lil|||t _ K obilni vdeležbi vabi ODBOR TEŽAKI . ZA POBIRANJE SMETI, za propravljanje in čiščenje cest. STALNO DELO 60c NA URO. Soba 124 City Hall J. G. THOMPSON Comisar. 133- -136 ............................................Hi lili'1 'llliillll' ................................... AKO GREŠ PO ST. CLAIBJ NE POZABI obiskat FRAN#J; kjer te pošteno postreže. j sprejme po domače. Na ra"1 lago imam raznovrstne ne ne pijače, izvrstne kvali{el' smotk. Posebnost za toplejše vreme — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro zn8' nem rojaku FRANK KUNSTELJ0 6117 St. Clair Ave. mmmmmmmmmmj}** SEDAJ JE CAS! DA PREPARIRATE VAŠE SOBE Pri n.os lahko kupite tud' samo papir. l - Se priporočam v obilen P°se ' JOHN GORUP 640 E. 152nd St. Pri mostu v CollinwoodU t* LIBERTY BONDI IN IN! O VARČEVALNA ZNAMKE. f Prodajte sedaj. Mi Pla2aji v gotovini takoj .Simon, zaneS^ vi prekupčevalec, soba 216 k noxBldg.,, drugo nadstr opr Vzemite vzpejačo. Vogal d® ta cesta in Eucli dave.. nad pV, ger Sewing Machine Co. 0 Vj to do 6. ure zvečer. 020202000102000000030000010102012353000201000148530202020202020102010101000023020000020000010102002323485353 53020100020010030200010102020001020001010223010102000100000202000202020005020201020000011000010110040506050801020002