'¿S.-**-«** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NA/tÓDNE PODPORNE JEDNOTE *M Ur«lnliki ia upravnilkl proitorl: MST South Lawndal« Ara. - Offica of Publieatloat MST 8. Lawndal« Ava. Telephone, Koekwell 4904 CHICAGO, ILL., PONDEUEK, 29. MARCA (MARCH 29), 1937 Subaerlptiou $6.00 Yearly Mussolini pridobil Jugoslavijo zase! Mike demonstracije v Belgradu proti novemu paktu in boji s policijo. Muaaolini obljubil jezikovno svobodo v cerkvi in šoli Slovencem in Hrvatom na Primorskem, jugoslovanska vlada ie je pa obvezala» da odpravi vsako protifašistično propagando v Jugoslaviji! Kaj bo zdaj z malo antanto? Acceptance for mailing at special rata of posta«e provided for ia taction UM, Act of Oct I, 1Í1T, authorised on June 14, 1911. ÖTEV.—NUMBER 61 -;-h Beigrad, 27. marca. — Včeraj i «bruhnile velike demonatra-je v Belgradu proti novemu ilctu s fašistično Italijo. Na ptine dijakov je sinoči kora-ilo po središču mesta in vzkii-ilo: "Dol z Musaolinijem!" to-\ belgrajska policija je kmalu tgpriila demonstrante in nekaj bilo aretiranih. Ljudstvo Jugoslavije je v ilošnem presenečeno vsled pet-tnega pakta s fašietfčno Itali-, kar vsekakor pomeni, da je iroolavija prelomila prijatelj-t stike z demokratično Frah-|o in Anglijo ter se naslonila i fašistične režime. (Zagrebška "Istra", ki odkri-> persekucije in zatiranje Slo-¡ncev in Hrvatov pod Italijo, i zdaj vsekakor ustavljena.) Predstavniki jugoslovanske »de so ainoči skušali potolažiti idtttvo z izjavo, da novi pakt z alijo ne prizadeva obligacij ifoslavije napram mali an-Dti. Beigrad, 27. marca. — Po dol-h letih napetih odnošajev med ifoslavijo in Italijo je prišlo zbližanja med tema država- Domače vesti Smrt rojakinje v Chicagu Chicago.—V nedeljo, dne 28. marca, je umrla Terezija Krava-nja, stara 66 let in rojena v Soči pri Tolminu na Goriškem. Bila je članica društva 86 SNPJ in 31 let članica naše jednote. Svo-ječasno je njena družina bivala v Nokomiau, 111. Zapušča moža in več sinov ter hčera. Truplo pokojnice leži pri pogrebniku Smith & Mognot na naalovu 1782 Wilaon ave. (severna atran mesta) odkoder ae bo vršil civilni pogreb v sredo popoldne ob dveh na pokopališče Rosehill. Nov grob v Calumetu Calumet, Mich. — Zadnji teden je umrl Paul Shaltz ml., najstarejši sin Pavla Žalca, enega izmed pionirjev te naselbine, ki zdaj živi v L'Anau. Pokojnik je bil star 40 let, rojen in zrasel je tu in zapušča ženo a peterimi otroci. Bil je član društva 62 SNPJ, pri katerem so tudi vsi nje govi otroci. Poleg družine zapu- ekonomski in trgovinaki ikt, ki bo imel dalekoaežne police v političnih zadevah vae krope. Pogodba med drugim irantira integralnost skupnega «nlja in status quo na Jadran-em morju in bo v veljavi pet l Dalje daje koncesije jugo-»vanskim manjšinam v Italiji obvezuje obe državi, da ne m ne ena ne druga tolerirati »svojem ozemlju propagande, bi ogražala prijateljske odno-ie med Jugoslavijo in Italijo. Diplomatje zdaj ugibajo, kak-n odmev bo sklenitev pakta v Franciji in Angliji, ko »* zbližali največji aovražni-«s evropskem kontinentu. Ju-•bvija je članica male antan-- v kateri «ta Češkoslovaška in wnunija. Zadnje poletje, po Mu bivšega angleškega kra-» Edvarda, ko se je mudil na «Alineah v Dalmcaiji, je Jugo-wiji sklenila pomorako zvezo >*liko Britanijo. Ta je bila J*rj«na proti Italiji, ki je bila ^konfliktu z Anglijo za-» italijanske invazije Abe-nije. ^lenjena pogodba, katero ata UM* mmtitnkt predsednik P^vijt dr. Milan Stojadino-; ,n *r"f Caleazzo Ciano, ita-ln«>" zunanji miniater in junijev zet, vsebuje oaem TVf: V "vodu je italijanaki y v»ctor Emanuel omenjen ' k[»lj Italije in cesar Abeei- * Pomeni, da je Jugosla- * • Popisom te ()ogodbe ak- Priznala italijanaki re-" v afriški državi. ""je glede nedo-ZT* """H* ,n provizij o wqU° Enakem 'u; koncesij Jugoslovanaklm ^•nam v ItaUiJi in uaUvitvi Propagande določa pakt K)Jno posvetovanja _________ WiiMt šča očeta in vač bratov in aeater. i. ko »ta podpisali nenapadol- j« bil itfnjo aoboto. m*i»ti demokratični državi, airAnnm.iT! i« napadena na isti na V bolnišnici Sharon, Pa. — Marjana Yert, članica društv* 262 SNPJ, je bila 28. t. m. operirana za golšo v tukajšnji bolnišnici. Operacijo je srečno preatala in želja je, da bi kmalu okrevala. ZMAGA PRO-GRESIVCEV V NIŽJI ZBORNICI Nevtralnostni načrt amendiran POMOČ SiP A N S KI DEMOKRACIJI WaahingtonTD. C. — (FP) — Malemu bloku progreaivcev v' nitji kongresni zbornici gre za-aluga, da je bil nevtralnoatni načrt amandiran tako, da bodo prijatelji madridske vlade v Ameriki lahko še nadalje zbirali prispevke v pomoč branilcem špan-ske republike. Provizija, ki je govorila, da je zbiranje priapev-kov kriminalni čin, je bila črtana, nakar je bil načrt aprejet a 876 proti 12 glaaovom. Zbornični odaek za zunanje zadeve je bil poplavljen a telegrami od protifašiatičnih organizacij, ki ao proteatirale proti prepovedi zbiranja prispevkov in to dejatvo je izkoriatil progreaivni blok. Ta je dobil tudi podporo a strani republikanskega kon-greanika Wadawortha, ki je argumentiral, da bi močne države na podlagi nevtralnoatnega načrta lahko dobile pomoč v Ameriki, ne pa šibke, kar bi bila dia-kriminacija. Wadsworth je avtor zakona narodne obrambe in je bil v čaau Hoovrove adminia-tracije član militariatičnega odseka nižje zbornice. Progreaivci so najbolj napar dali provizijo, ki ni delala nobene razlike med civilno in meddržavno vojno. Poudarjali ao, da Amerika aploh ne bi mogla poki način kakor Španija. Fašistična Italija in nacijaka Nemčija zalagata španake fašiate z orožjem in mu-nicijo in tudi z vojaštvom v civilni vojni, ki jo je izzval general Franco, da atrmoglavi ustavno vlado. Prvorojenka Highland Park, Mich. — Ciril in Emilija Gaber ata zadnje dni dobila krepko hčerko prvorojen-ko. Mati in dete ata zdrava. Mllwauftke veati Milwaukee. — Dne 21. t. m. je v West Alliau umrla Joaipina Jankovič, roj. Kovačič, atara 69 let in doma iz Loga pri Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 16 let in tu zapušča moža in omoženo hčer, v Springfieldu. 111., pa aeatro. — Dalje je umrla 23-letna Kriatina Razbornik za jetiko. Rojena je bila v Ameriki in tu zapušča starše, dva brata in tri aeatre. — Pri avtni nesreči ae je precej poškodovala na glavi 18-letna rojakinja Gertrude Grahek.—V okrajni bolnišnici je bil Anton Pušaver operiran na ielodeu. Tamkaj ae nahaja tudi Louia Mlakar. — Poročili so ae Benedikt korbar in Pauline Deliček, Harry 8challhom in Anne S e d m a k ter Killian Schwartz in Pauline Petrič. — V sosednjem Port Washingtonu je umrl 67-letni Geo Krivec, star naseljenec, ki zapušča ženo in hčer. Chicago. — OL urad SNPJ in uredništvo Proavete je obiakala Helen Hart Kraini iz Detroita. Mich. Spet velika letalska nesreča: 13 ubitih Pittaburgh, Pa., 27. marca.— Veliko letalo iz aluminija, last zrakoplovne družbe Transcontinental k Western Air Co., je zadnji četrtek treščilo na tla v predmestju Mt. Lebanonu in trinajst oseb, 10 potnikov in trije nameščenci, ae je ubilo. OSTRI NAPAM V ANGLUINA MUSSOIINIJA Bivši angleški premier ožigosal diktatorja blokaTa španskih prištanisc London, 27. marca. — David Lloyd George, angleški premier v čaau avetovne vojne, je udrihal po Muaaoliniju v parlamentu, zaeno pa je obaodil Baldwinovo vlado in njeno zunanjo politiko, ki noče odločno naatopiti proti italijanakemu diktatorju, ki o-graža angleške interese na Sre-dozemakem morju. "Ako ae I-talijani jezijo na naa, je krivda Baldwinove vlade, ker je preveč popustljiva napram fašističnemu diktatorju," je dejal George. "Muaaolinlji ni bedak in on ve, s kom ima opraviti. Ako bi bili na čelu Velike Britanije možje, ne šlape, bi imel več rešpekta do Anglije. Upam, da je čaa blizu, ko bo tudi Velika Britanija govorila drugače, da ponovno u veljavi avoj prestiž in potem bo tudi Muaaolini prenehal a avoji mi frošnjami." Bivši prämier je dalje rekel, da je general Francisco Franco, načelnik uporniške armade v Španiji, čim dalje bolj odviaen od pomoči zunanjih fašistov v sedanji civilni vojni v Španiji, od podpore a strani fašiatične ,1-talije in Nemčije. "Muaaolini hoče, da Italija postane glavna sila na Sredozemskem morju," je dejal George. "Svojo avtoriteto je že uveljavil-na vzhodu in zdaj jo skuša raztegniti na za pad." Laborit Arthur Hendurson je v parlamentu zahteval, da mora Anglija protestirati proti italijanskim divjakom, ki pobi jajo domačine v podjarmljeni Abeainiji. Rekel je, da je prejel informacije iz zanesljivih virov o masnem maaakru 700 A-besincev. Pobijanje upornih domačinov in tudi nedolžnih ljudi, ženak in otrok, je na dnevnem redu, odkar je bil izvršen atentat na maršala Rodolfa Grazianija, italijanskega podkralja, v Addis Ababi. Poslanka Eleanor Rath bone je (Dalle na 8. strani.) Druga Mussolinijeva armada tepena na španski fronti! Nova relifna kriza v Chicago Komisija naznanila znižanje podpore Chicago, 27. marca. — Zaradi zamude v izterjavanju davka na posestva, ki ima iti v meatni relit ni aklaid, bo morala relifna komisija znižati izdatke. To ja naznanil Leo M. Lyons, načelnik relifne komiaije. Poleg redukcije bo uatavljena tudi podpora v gotovini in reveži bodo prejemali le živila. Vai, ki zdaj prejemajo podporo, bodo morali vložiti nova aplikacije. Ta akcija bo podvseta, ker hoče komiaija črtati z relifne liate vae, ki podpore abaolut-no ne potrebujejo, l^yona je mnenja, da au bodo izdatki v zvezi z oakrbo revežev na ta način znižali najmanj deaet odatotkov. Samo oni, ki nimajo nobenih aredatev za preživljanje, bodo še nadalje dobivali podporo. Vse "upoeljive" osebe bodo dobile zaslužek pri gradnji relifnih projektov. Lyons je dalje rekel, da bo njegova organizacija potrebovala najmanj dvajaet milijonov dolarjev za naštevanje revežev v prihodnjih oamih mesecih, predvidevani dohodki, ki Jih bo dobila v tem čaau, pa ao fl5 000,000. Ta denar bo prišel is državnega sklada, v katerega ae stekajo dohodki kupčijskega davka. 10,000 Italijanov v južni Španiji pognanih pet milj nazaj proti Cordobi. Italijani beže v največjem neredu. Premagane Mussolinijeve čete v Guadalajari so se uprle in na stotine upornikov je bilo ustreljenih od lastnih rojakov I Mussolini obljubuje Angliji, da ne bo več pošiljal "prostovol jcev" v Španijo Delavska tajnica brani sedeče stavke Odgovor na kritiko kon-gresnika McCormacka Waahlngton, D. C., (27. marca. — Francea Perkina, načelniku federalnega delavskega depart-merita, je sinoči izjavila, da sedeče stavka nlao odmev kakega širokega gibanja izzivanja zakonov, civilne vlade in tudi ne spreminjajo pojmov o privatni lastnini. To mnenje je dela veka tajnica izrazila v piamu, katerega je naslovila kongreaniku Johnu McCormacku, ki je v nitji kongresni sbornici kritiziral njeno stališče glede sedečih stavk. |" Mislim," pravi Perkinaono-va v pismu, "da je dolžnost dela veke tajnica, da pokala na probleme, cilje in namene kakor tudi na položaj mezdnih delavcev v Ameriki kakor ae to vae razume In izraia. Po akrbnem proučevanju aem ugotovila, da sodeče stavke ae dosti ne razlikujejo od drugih, ki jih vodijo delavske unije, da isvojujejo svoje zahteve." Viije sodišče oprostilo itrajko-lomce v Readingu Reading, Pa. — Strajkolomci v ječo, štrajkolomci iz Jače. To je rekord aodišč v tem mestu. Oni dan je magistratu! sodnik obsodil 41 akebov, katere so no-gavičarake tovarne importirale iz Phiiadelphije, na 00 dni zapora vaakega. Par dni pozneje Jih je prizivni sodnik Schaefer že oproatil. Glavama, ,V|*»t mednarodne med kadar ae po- V„ J-----komplikaci- El^ t*ra pakta bo i- » C ; ' P0Mml kl rlT('vinaka vezi med Nvia*«!^n?*}.0 """"'Ji Z "" " " Albanije. »uniatar Ciano ja is-^ J' 'slijanska vlada in- K naj pepe- H abvtf"*I» hrvat- akega jezika v ctrkvah in šolah na ozemlju, ki je prišlo po ave-tovnl vojni med lUlijo. Ciano Je tudi prečita! Musaoiinijev telegram glede amneatije 62 političnih Jetnikov slovenske in hrvaška narodnosti, katero Je odredil, ko aa Je rodil sin v družini italijanakega prestolonaslednika. Nadaljnjih » političnih Jetnikov Ja bilo pomilo-ščenih. ko sta Ciano in Jugoslovanski ministrski predaednik podpisala nenapadalni pakt. Stavka čikaških šoferjev končana Dogovor uključuje priznanje nove unije Chicago, 27. marca. — Stavka čikaških šoferjev, ki Je trajala 21 dni, je bila ainoči končana, ko so voditelji unija Ita uradniki Yellow Cab Co. in Checker Taxi-cab Co. podpisali mirovni dogovor v mestni hiši. V stavki Je bih zavojevanih 5600 šoferjev in vsi so se danes vrnili na delo. Ob«« kompaniji sta priznali u-nijo Midwest Taxicab Drlvera, ki je bila uatanovljena po oklicu stavke, kot predstavnico šrdobi ae tamkaj nadsljujar ■ • Madrid, 27. marca. — Muaao-linijeve divizije v provinci Gua-dalajari ao docela Izginile, prišlo pa je špšnaki milici v roke nekaj italijanskih dezerterjev, ki pripovedujejo o krvavem uporu večjega števila demoraliziranih Italijanov. Upor Ja bil zadušen od lastnih rojakov In na stotine upornikov Je bilo postreljenih. Španski delavci, kl čistijo bojišče ob aragonaki ceati severno od BHHttSfft* so že |H>kopall več tisoč italijanskih mrllčev. TI mrliči so nudili zelo žalosten pogled: bili so drobni, majhni ljudje iu njih kola kakor is voaka. izgledali so, kakor da še v smrti protestirajo proti prevari, ker so mislili, da odhajajo v Abeal-nijo, a bili ao poslani v smrt v Španijo . . . London. 27. marca. — Danea zjutraj Je prišla uradna veat, da Je MuMHolinl včeraj obljubil angleškemu |>oslatiiku v Rimu, da ne bo več pošiljal "prostovoljcev" v Španijo Ista vest ff jel, da je Mussolinijev poslanik Dino Orandi v Ijondonu govoril v "svojem imenu, ne v imenu Italije", ko Je pred nekaj dnevi zagrozil, da Italija "*e poskrbi, da bo civilna vojna v Španiji kmalu končana". Angleška vlada se Je na to oddahnila In mednarodni nevtralnoatni odbor ai Je vzel deaet dni odmera. Angleški krogi upajo, da bo Mussolinijeva obljuba (kolikor Je !pač vredna!) potolažila Francijo, katera zahteva odločno akcl-I Jo za prsprečenje nadaljnje vo-IJaške intervencije v Španiji. Valencija. 27. msres —-Španska vlada ljudske fronte Je te dni poslala ostro proteatno noto Angliji proti nameravani blokadi Apanij« po mednarodnem odboru. A|ienaka vlada ponovno 'razglasa svoje stališče, da ima kot edina legalna vlada Apanlje pravi««» uvažati potrebščine in itopanJe velesil, ki indlrektno pomagajo fašističnim upornikom vseh sad-(lielje ae 3 «uaaLj ■ • • Moiriri PROSVETA THE EM LIO n TEN II ENT «S1I4» U LASTMIMA BM>VB*BBa H ABOOMS pOOrOMMB JBONOTB mt mm* IHM I kf IM «..«« Ha Srkata Mtaa» Cktaa— I í* MI|MMkli.MiiMM*.|IM»MrtMil a» i» Cteaaa 91M aa aaéa Ma, 99 19 aa m* M»l aa Im _ ___far tka Ua*a4 fttataa (aaaa* OMaM») aal Quak * M »ar rw. CkWa®a mm* OkM »• M M »aa r«' PROMVETA IM1M ta. La*Mala Ata, M KM BU OT TMB KBflBBA Petsto malih grobov Sektaška in n« druge načine nazadnjaška A* merika strašno ikrbi za naraščaj. Nobenih "pregrešnih, protinaturnih in hudičevih" ovir naraščaja! !n poakrbeJi so, da imamo tisoč in en zakon proti omejevanju naraičaja In da je na deiu tisoč in ena kampanja in tieoč in ena propaganda zoper vsako omejevanje. Ta pretirana in naravnost absurdna skrb na enem koncu je docfela pobita z naravnost krimi-nslno brezbrižnostjo istih elementov z ozirom na varstvo naraščaja na drugem koncu. Re-akcionarji zahtevajo čezmeren naraščaj, ko se pa naraščaj dviga v življenje — ga aami uničujejo v imenu privatnega dobička in iz drugih razlogov. Zadnje dni je eksplozija plina raznesla šol-ako poslopje v Texasu in umorila brez malega pstato dečkov in deklic; skoro vsa mladina srednješolske starosti je bila uničena v onem kraju. To ni bila ketastrofa elementarnih sil, ali kakor pravijo v Ameriki "an act of God", ki ga človek ne more preprečiti, dasi je natumi plin podrl šolo. Bila je nesreča one vrste, ki so tipične v Ameriki, ko ljudje zanemarijo varnost življenja svojih bližnjih zaradi preljubega — varčevanja z denarjem. Iz tega razloga je že na tisoče in tisoče rudarskih delavcev Izgubilo Življenje v jamah, ker so baroni premoga varčevali z denarjem In niso hoteli storiti. kar jim predpisuje zakon glede prepre-čenja plinov. Strašna eksplozija v kleti tole v New Londonu, Tex., je bila posledica zsnikrnosti šolske uprave — v tem slučaju zločinske zanikrnosti — ki Je hotela na čim cenejši način dobiti kurjavo s plinom v šolskem poslopju z namenom, da lahko demonstrira svoje varčljivo gospodarstvo. Preiskava je to že potrdila. Razstrelba v teksaški ioli z groznimi posledicami je ponoven in tipičen rezultat kapitalističnega sistems, ki je pripravljen potrošiti tudi milijarde dolarjev za ohrano svojih bedastih srednjeveških, džungllških tradicij, noče pa dati nekaj tisočakov več, ds bi zavaroval življenje delavcev in delavčevih otrok! . . . Dva tabora Newyorški "Hrvatski List" je tudi prlfel do prepričanja, da je današnja svetovna borba med fašizmom in komunizmom, o kateri toliko bobnajo reakcionarji vsake bate, le na pol resnica, ki je pa slabša ko resnica. V resnici vsi oni, ki na svojih črnih zastavah noaijo bojno gealo "smrt komunizmu!" — vodijo boj proti demokraciji. Omenjeni hrvaški liat, ki yu urejuje mani Ivan Krešič — kateri je pred dvajsetimi leti sodeloval z naprednimi ameriškimi Slovenci vred za jugoslovansko federativno republiko —■ rad zagovarja katolicizem In je naklonjen vsem onim hrvaškim katoliškim elementom, ki pod-plrajo njegove današnje smernice glede starega kraja (neodvisna Hrvaška), kljub temu pa odprto kritizira vse fašlatično-katollške tendence in toplo simpatizira a špansko ljudsko fronto, katera je v »mrtnem konfliktu s fašizmom in pofašiateno «pansko katoliško hierarhijo. l>o tega zaključka mora priti vsakdo, ki še ni docela paraliziraii mi fašistične epidemije in bacila diktatornko razpoložene reakcije. Da ee |hnI mankn genla "amrt komunizmu tM skriva zarota proti vsem demokratičnim državam, organizacijam in navnrom. je danes Jasno razodeto v vneh deželah sveta. |>oaebno |>a v Ameriki, kjer je komuniatično gibanje najml-zernejše na vsem svetu. Kakt je. da je politično gibanje komunizma danes še doma samo v Husiji — in tudi tamkaj prvotnega l*n i novega komunizma že davno nI več; to. kar je danes v Rusiji, je *amo še |m> imenu komuniatično ozirom^ tjoljSeviško, V drugih deželah ao pa koniuniMtična gibanja razcepljena v celo vrsto frakcij in «ekcij — ki »e name med aeboj uničujejo To je faktična sli- Ekonomski, Mitični in ver«ki reakcionarji \ Združenih državah pa morajo imeti tu komunistično |»o«ant. a katero je tr«ba strašiti mase — in če te pušaati dejanako ni, jo je treba nareditL In I*» to delajo že me»ece in meaeee. Ameriško demokracijo aovražijo, ali da t» ta demokracija strašno grda tudi za ljudsko maso, jo Je treba rdače pomazatl in bobnati, da je to "komunizem" . . . Dva tabora sta: fašizem in demokracija! — Glasovi iz naselbin Številne stavke Oglesby, III. — Stavka vrhu stavke, policijski navali na štraj-ksrje, stavkovni vsi se razširja, delavstvo zmaguje v boju la priznanje industrijske unije, proti nečloveškemu priganjanju in izkoriščanju ter za po višanje mezde. Take vesti ao sedaj na dnevnem redu. Stavke so zajele male «in velike industrije ter tovarne. Delavci se odzovejo o-klicu stavke v veliki večini. .Vsi delavci smo enako izkoriščani, katoliki in protestanti, socialisti in komunisti. Zato so stavke. Na drugi strani pa či-tamo o ogromnih profitih raznih družb. Telefonska družba v WIs-consinu je na primer laoi naredila čistega dobička tri milijone in štiriindvajset tisoč dolarjev. Precej teh dolarjev se bo porsbilo za plinske bombe, ki se uporabljajo proti stavkarjem. Tudi milijonarji sc se pomnožili, pa naj še kdo reče, da ni pro-speritete!! Skof Gibbons je dosegel svoj namen: država New York ja odglasovala proti a-mendmentu otroškega dela. Odlična newyorftka dama, mati treh otrok (njeni otroci ne bodo poslani v industrijsko sužnost) je dejala, zakaj ne opravijo dela milijoni nezaposlenih odraslih mož, otroci pa naj bodo prosti do 18. leta, revni kot bogati. Vedela sem, da to pot še ne bomo zmagali, toda zapomnili si bomo kdo In kako so volili. Bližs se pomlad, dasi precej plaho, ker ji nagsja marčna zima, in vse se z naravo vred prebuja. Zdi se, da smo se tudi mi pri soc. klubu prebudili, kajti v soboto 3. aprila bomo priredili plesno veselico v dvorani Muzi-ke. Pričetek ob 8. zvečer in vstopnina 25c za moške ter 15c za ženske. Vabljeni ste vsi od tu in iz bližnjih naselbin, o priliki pa poset vrnemo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Ameriški simpatičarjl demokracije so odposlali španskim lojslistom 22 ton živil in 55 ton obleke. Kakšna klofuta za širokoustne zagovornike Mussolini je vega fašizma, in med temi ao takozvanl "veliki ljudje". Mary Kernz, 95. krsti pa Je bila velika koAara lepih rož. Sodim, da ao te rože kupili sorodniki in zanje dali okrog |15. Ko je bilo konec ceremonij, je duhovnik utrgal iz košare cvetlico in jo položil med platnice svoje knjige v znak sočutja in v spomin. Pretresljiv je bil prizor, ko so se na grobu otroci poslovili od svoje matere. Starejšo hčerko so nesli proč, tako silno jo Je zadela velika zguba matere. Začeti smo se razhajati, in ko sem se že precej oddaljila, sem pogledala nazaj. Ob grobu sta stala samo duhovnik in njegov voznik. Ko sem drugič pogledala nazaj, sta še vedno tam stala in kadila kot dva Turka. To mi je dalo misliti. «Pokopali«» je bilo prazno, razen teh dveh, medtem ko sem bila jaz z dvemi drugimi bolj oddaljena. Stali smo tako, da se je vidalo do krste. Se ena sekunda — in košara z rožami vred se je znašla v avtu. Nismo si mogli tolmačiti, kaj naj to pomeni, kmalu pa smo prišli do zaključka, da je to tudi lep znak "globoke simpatije", ko sta vzela celo košaro rož, ne samo eno cvetlico. Prazno in žalostno je bilo o-krog krste, ko sem gledala tja dol. Well, saj mati je bila itak mrtva, ni potrebovala cvetlic. A-li pa je kdo vprašal zapuščene o-troke, če so tisti dan jedli kaj gorkega, kam bodo šli in kaj bodo oblekli? Pa kaj bi s takimi vprašanji, to ni naloga dušnega pastirja, da bi skrbel in pomagal živim otrokom. Predno končam, naj omenim še naše takozvane šentklerake fašiste. Sicer ne vem, zakaj jih imenujejo fašiste, kajti fašisti imajo neko zvoje kruto prepričanje, tile na Sentklerju so pa podobni golazni, ki se pase na mrhovini in ji prav pride vsak odpadek. Kljub temu se bi dalo vse to raz* Čistiti, če se bi oprala tista far-ba in potegnila maska z obraza. Samo to naj stori, potem pa glavo pokonci in v njem bi imeli moža s prepričanjem, ki spada v naše vrste. Milka Babnik. v šolo. Cim se Je hlapec vrnil, je župnik hotel vedeti, če Je psička vpisal v šolo. Ta mu Je pa-vedal, da je vse v redu in učitelj mu Je ukazal, naj pride čez 6 tednov in prinese petsto goldfc narčkov. Cez šest tednov Je župnik poslal hlapca na Dunaj z denarjem, da izve, če njegov Papi že zna govoriti. Hlapec ae je spet odpravil na Dunaj, ni pa pustil trebuha zunaj. Ko se je vrnil, ga je župnik radovedno vprašal, kako je s pasjo govorico: ali kuiek fte kaj govori? Hlapec mu je brž povedal, da je Papi tako grozno zgovoren, da mu ni v pol u-ri, ko je bil pri njem, nič drugega govoril, kot to, kar je videl v župnikovi spalni sobi — da je vse videl — župnika in kuharico. Župnik se je prestrašil, pa je hitro dal hlapcu petsto goldinarjev, naj bo tiho in naj se takoj odpravi na Dunaj. Tam naj vzame Papija iz šole in naj ga ubije, župniku pa naj prinese le Papijev jezik, da bo vedel, da je zgovorno kuže crknilo. P. L. Tudi žene naj dopisujejo Cleveland. O. — ženske se le redkokdaj oglašamo z dopisi. Kaj Je temu vzrok, ne vem, morda je premalo korajže. Z veseljem pa preberem vsak dopia, ki ga napiše ta ali ona žena in v njem pove kakšno krepko onim, katerih se tiče in jih zadene, namreč o-nim, ki zakrivajo resnico in ljudem v roke potiskajo zavajalno kritmarijo. Pijavke imajo smrtni strah, kadar vidijo, dn ne žena zdrami in se začne zavedati, da je ona tista, ki lahko znatno zmanjša življensko mizerijo. Zato pa je škoda, da se večkrat ne oglasimo z dopisi, v katerih bi izrazile avoje mišljenje ter pokazale, da se zavedamo krivice, ki se nam godi. da bi povedale vzrok, da ae odpravi. Le oni, ki ao popolnoma slepi ns duhu in razumu ne morejo videti, na primer, kaj delata Hitler tn Mussolinl. Novoporočen-cem plačujeta jioročne stroške, ako se zavežejo, da bodo produ-cirali čim več otrok. Zakaj to! Zakaj več otrok, vas vprašam! Zakaj ne bi rajši olajšali davčna liremena kmetom, zakaj ne nagradijo kmete, ki delajo, da Ijud-xt\o detele ne strada? Pred al*-sinsko roparako vojno )«• Muaao-iini vpil, da ima Italija preveč ljudi, zato morajo imeti več zemlje, obenem pa je dajal nagrade novo|m>ročencem, da ImhIo producirá li več otrok. Zemljo si Je priropal, dasi ga Je stala na tisoče življenj. Pa kaj to. saj je doma oataJ nov rod. Te žrtve, ki so |>adle v Abeainiji, nič ne |M>ma-nijo za pijavke, ki jim načeluje on. Sedaj se nadaljuje kampanja za več otrok, da bo več človeškega materiala za prihodnje klanje. In upat ae bodo krvoaeel na-užill človeške krvi ter ai nabasali avoje mošnje. Zadnjič trm šla za pogrei»om revne matere, ki Je bila po rodu Nemka Zapustila je štiri lačne o-troke. Očeta ne poznajo. Kljub temu. da niso Imeli nič hrane v hiši. ao plačali duhovnika, da je spremil pokojno na pokopališče. • >c ni bilo. kakor je običaj, ob Tudi pasja logika Cleveland, O. — V svojih mladih letih sem bil za pastirja, obenem sem pa seveda tudi šolo obiskoval, da bom bolj "kun-šten." Seveda sem hodil tudi na božjapota, bil sem v Rimu in videl sem kučo sv. očeta. Pa tudi v Lurd sem šel in sem videl, kako so se delali čudeži, pri sv. Krvi pa sem videl, kako so iz človeka hudiča izganjali. Vse te poti in študiranja so me namreč usposobila, da lahko dam naši delegaciji enajste konvencije nekaj važnih priporočil. NačelnM izjava mora v koš, jednotln predsednik naj bo Jure Trunk, podpredsednik rev. Sla-je, tajnik kaplan Jager, blagajnik Jože Grdina. Porotnikov ni treba, bodo že omenjeni mandelci Kami vse opravili. V gospodarski odbor naj pridejo lemontaki flečkajnarji, urednik glasila naj bo Pire, raznašalec Ameriške Domovine pa Molek. Ta program sem izdelal zato, ker sem kunšten. J. F. K. Nekaj o zgovornem kužkn W. Frankfort. III. — Tole pošiljam v prlobčitev iz mojega mladega Življenja in iz anekdot, ki sem jih ališal kot mladenič. V starem kraju blizu Dunaja se je nahajala lepo urejena župnija in tam je iupnikoval "jako fanj" gospod župnik, ki je imel lepo mlado kuharico. Oba sta bila izredno prijazna, uljudna. Imela sta malega pa razumnega psička, ki sta ga imenovala Pa^ pi. Nekega dne Je dejal župnik avojemu hlapcu, če bi njegov psiček Papi znal govoriti, bi bil vreden zlata. Hlapec je fupni* ku brž sfetoval. naj ga vendar pošlje na Dunaj v šole. kajti tam tudi pse naučijo govoriti, kar pa stane 15 sto goldinarjev:; 5 sto goldinarjev za vpiaanje v šolo. 5 ato goldinarjev ko ga bo š<o se dobi "pri nai". In dekleta? Da, pa ne za stare, ampak za mlade fante, ki se bi rad ženili. In so "luštna", domača, znajo kuhati žganee, zelje, fižol in krompir. Mi orno ponosni na naša dekleta! Vdov se ne manjka, so pa izbirčne in pravijo: "Ce bi bil lep, mlad in bi imel kaj pod palcem, bi ga vzela, brez nič ga ne maram. Kaj pa bom s starim dedcem!" Naši ljudje so se držali te o-kolice zato, ker so morali in mnogo jih Ao mora opravljati tovarniška dola. Pred tridesetimi leti so bile plače majhne. Dolar in pol za deset ur, ali pa še manj. Kdor je dobival dva dolarja na deset ur, je bila to velika plača, in lahko se js ženil. Danes je velika plača $9, $10 in $12, pa še se nekateri težko oženijo, da morajo v staro domovi no po neveate. Bog se jih smili! Ako mi bo Bog dal zdravje, vam bom še kaj povedal o naši metropoli. Frank Barbič. Podatki v Narodnem adresarju New York, N.. Y. — V naši javnosti jih Je malo, ki bi meli tok čut ponosa in odgovornosti, kakršnega je pokazal Frank Klun v Chisholmu, Minn., ki se je sam zavzel in nabral podatke o našem živi ju v svoji naselbini za "Na rodni adresar". Rezultat njegovega hvalevrednega prizadevanja nudi sliko omenjene naselbine. Chisholm šteje okrog 10,000 prebivalcev In večino tvorijo naši rojaki. Mestni župan je naš rojsk, tako tudi trije občinski zastopniki, dalje mestni blagaj nik, okrajni pravnik, načelnik ognjegascev, podnačelnik in šest ognjegascev ter dva mestna re darja. Šolsko odborništvo mesta Chis hoima je takorekoč popolnoma \ rokah naših rojakov,' kajti na čelnik šolskega sveta, šolski tajnik in šolski oskrbnik so naši rojaki. Razen tega je 20 učiteljic in učiteljev naše krvi, ki so nameščeni v mestnih šolah. Na i-zobraževalnem polju imamo tudi učitelja poljedelstva, kakor tudi strokovnjaka v delavski izobrazbi WPA, ki ga imenuje federalna vlada v Waahingtonu. Sosedni Balkan Township, ki spada k Chisholmu, se tudi ponaša z našimi rojaki, kateri zavzemajo mesta nadzornika, blagajnika in cenilca v mestni upravi. —V poklicnem, trgovskem in e-brtnem Življenju imn ta naselbina dva zdravnike, dva zobozdravnika. dva bankirja, pet brivnic, tri krojačnlce, tri Čev-Ijarne, dve elektrsrski podjetji, pet stavblnskih podjetij, dve strojarni, dva fotografska ateljeja, dve gostilni, enajst grocerij In mesnic, kovačnico, prodajalno železnin, pogrebnika. prodajalno oblačil, slaščičsrno, plumber js. razvažalca pijač, zaatopuika gro-cerijske družbe, prodajalca premoga. tovarnarja sodavic in o» krajnega uradnika. Taki so podatki, ki jih Narodni adreaar Aeli dobiti Iz vseh naših naatlbin. da jih ponatiane v knjigi, katera izide že letoa. Cast vaše naaelbine namreč zahteva, da bo v njem dostojno zastopana. Vsled tegs pošljite brez odlašanja «adevne podatke na naslov: Narodni Adreaar. 156 Fifth ave.. New York City. Ivan Mladinec. pondbuek. ^ 'asja logik&H Stric Pogodbenik še je alekelM Stric Jur Pogodbenik: Jaz imam tn^ a d resnico in nič drugega kot resnico v ,^ žepu. Ker torej vem, aera prepričan ¡„ , manj ne dvomim, da imam resnico 1 ne brigam, kaj. drugi mislijo in pravijo 0 „! ni, na primer kaj pravijo materialih lm majo resnice. Jaz, ki vem, da imam r sto i in vem da so materialiati v zmoti, ne na^ materiallstov ... Jaz, ki vem, da imam ne zmerjam onih, ki nimajo moje resnkT7 pravim Jim, da so plitvi, da imaj0 l/*'* ustiL da so neveniči, da so voli, da i -» * e * Vzorna nevtralnost! Od reporterja it Metropolke: Ameriftka D movina «i na vse načine prizadeva, da bo odsl stoprocentno nevtralna glede "civilne" vojne Španiji. Nič več ne bo objavljala španskih n vic samo iz fašističnih virov, niti samo iz m dridskih virov, marveč iz obeh virov, kak zahteva poštena nevtralnost patriotičnih am riških državljanov, ki morajo lojalno sledi zakonu nevtralnosti . .. Kdaj te zafubljajo dekleta? i ■ Dijaki in dijakinje učiteljišč ter državi* pedagogičnega zavoda v Brnu so organiiin posebno akcijo z vprašalnimi polarni med ure nješolsko mladino, ki naj bi razčistila nekate vprašanja o psih! te mladine. Pokazalo »e marsikaj zanimivega. Tako se je izkazalo, da se tako moška, kak ženska mladina prvič zaljubi po 14. letu. to v dobi pubertete. Iz odgovorov dijakov »hal da se prvs ljubezen, kar se tiče njenega obj« ta, ne veže niti na starost, niti na socialno njo, niti na stopnjo izobrazbe. Dekleta se zaljubijo v splošnem pozneje J go fantje. Podobno kakor fantje ps « kleta zaljubijo večinoma v sebi enske, to Jt dijake. Zanimivo pa je, da se prej zaljubi,'« starejše študente ali odrasle moie in ds je r^i iluM-ilf« I hiIh.».»m rm./l /hikleti U. : rej i bil dočakati stoletnico, ednji dan je že prišlo spo-da je msgr. Tomo Zupan (8. marca). Njegovo trup-prepeljali v Ljubljano in pokopali. ,r. Tomo Zupan si je pri-gvoj ugled i ustanovitvijo e gv. Cirila in Metoda. Bilo času, ko je nemški "Schul-8 svojimi šolami hotel lv.ii slovensko mladino, temu navalu nemštva je treba postaviti obrambo. ) Zupan, ki je bil postal du-ik in služboval kot profe-r Kranju in Ljubljani, je s tel ji osnoval pripravljalni r za ustanovitev Ciril-Me-re družbe, ki naj podpira nsko šolstvo s tem, da usta-a v ogroženih obmejnih kra-lovenske šole s slovenskimi Iji. Ta družba je bila usta-ena 8 skupščino leta 1886 omo Zupan je postal prvi prvomestnič (predsednik). Družbe sv. Cirila in Metoda rodnostnem pogledu ne gre riti: uspešno je zatirala po-nje nase mladine na sever-rodnostni meji in v Primor- ril-Metodova družba je bila utu kot ustanova liberalcev, r so bili klerikalci vneti poditi habsburške Avstrije, je 9 Zupan bil izgnan iz Aloj-i#a, cerkvene ustanove in ■ugo važno delo, po katerem ipan znan, je njegovo zbira-ppominov na pesnika Preji ki je bil njegov daljnji lik. Zupan je izsledil vse Skove sorodnike in jih iz-fcval ter vestno vse zapiso-Kad 50 let je zbiral gradivo, i je prid leti objavil v knji-fcrsikaj novega in važnega «vljt-nje in delo in značaj |a Prešerna nam je prineseno Zupanovo gradivo, i svojem gradiču Okroglem tanju, kjer je preživel svoj »j in vso visoko starost, je Zupan urejeno posebno trnovo sobo". Tu je stala NJ*. v kateri je Prešeren u-^a\en dva stola, miza, o-* m kavni mlinček, vse last irnovaLv osebni, lični o-v P» so shranjena Prešer-1 P""na (med njimi Prešer-' »"»vensko pi„mo z Dunaja ♦'d i na ohranjena Pre-p-; "'^.-nnka prnta) in «k pri Savici". Zelo J* tudi knjižnica, ki 1 tono^, redkosti. J*1' «vojejia narodnostnega, dela in zaradi nje-. JuU*f>i do slovenske žive IIr" ho spomin To-<»tal med Slovenci. bkkn« «tvar pride« pred IVlivske prosvetne T?1*» "kul«J " «trokov-"a Silvestrov ve-v veliki dvorani De-i^rniee v Ljubljani. 1K bela v »ke zlmrnice, '»iik j ** U ¡1 n*vdušenju gostov «J .i'.rH Cestar delav- «k- kt

„k* administracija prevzela od Melvin Plísele la katero ste Wie t +ph Welter, organizatorje MO. v ječi. v na «M«žho krienja Mwikctje, katere je Kaasteei Corp. v Neri* Chicago, UL Italija in Nemčija, ki sts zev«-/ nika fašističnih upornikov, kontrolirali njena pristanišče. Madrid. 27 marca. — Brem bovei španske repgblike so bili včorej priča dramatičnemu dogodku na guadalajereki fronti Vladni letaki so preluknjeli s kroglami sovražno letaki, ki Je Ulebnilo na tla. med padcem Je ps skočil iz njegs sovražni lets loe s pomočjo paraš uta V ti-' stem moneatu Je priletel v bil- rezpuščene korporacije vae fizično premoženje — čistilnice, zemljo, oljne rezerve in druge naprave. tino drugi sovražni letalec in s kroglami is strojnice ustrelil v zrsku padajočega letalca. Ko so miličniki na tleh pobrali njegovo truplo, so po listinah pri nJem Npocnall v njem Nrmrs. Zakaj ga Je lastni rojak ustrelil, Je u-f^ika. . _____ Ostri napadi v Angliji na Mussolinija (Nadaljevanje » 1. atlasi,) obdolžila angleško vlado, da je prepustila Abeslnljo njeni usodi potem, ko Jo Je podžigale, naj vprašanje llalljanake Invazije prepuati v rešitev Ligi narodov. Bičala Js fašistično propagando kot pošast s sto glavami In kremplji, ki ograža svetovni mir. Dalja je rekla, da se Nemčija priprsvlja na napad na Češkoslovaško, TI napadi na Italijanake fašista In nemške nacije so sledili objavi dogovors med Francijo in Anglijo glede blokade Sfieri-skih pristašev, kar naj bi pre-prečilo nadaljnja iskroanja italijanskih in nemških "proato-voljcev," ki jih pošiljata Musso-jinl ln Hitler generalu Francu. V Ie*ed in rszgovorov na žalost v šolah ni moči iztrebiti.. Dečki, ki so v duši in srcu čisti, malone še otroci, se v razredu kaj pogosto radi raz-govarjajo med seboj — in celo na glas — o takih stvareh, slikuh in predMtavah, o kakršnih niti vojniki ne govore pri vsaki priliki, in ne samo to, vojniki ne vedo in ne razumejo marši-» česa, kar je toli mladim otrokom naše inteligentne in višje družbe v tem pogledu že znano. Recimo, da tu še nI govora o nravstveni razuzdanosti in tudi ne o pravem, razuzdanem, notranjem cinizmu; je pa neki vnanji cinizem in prav ta se pri njih neredko smatra za nekaj de-likatnega, finega in vrednega posnemanja. Ko so videli, ds si "Aljoška Karamazov", kadar začno govoriti "o tistem", hitro s prsti zamaši ušesa, so se časih nalašč trumoma zgrnili okoli njegs in mu šiloma odtrgali roke od ušes ter mu kričali nsnje grde besede, on pa se je trgal, metal na tla, legal In se zakrival — vse to ps, ne da bi jim rekel besedico in ne da bi se prepirsl, molče prenašaje žalitev. Proti koncu so gs vendsrle pustili pri miru in so ga prestali dražiti z "dekletom". Da, celo z nekakšnim sočutjem so v tem pogledu zrli nanj. Tu naj o-menim, ds je bil v Šoli zmerom med najboljšimi, čeprav ni bil nikoli označen kot prvi. Po smrti Jefima Petroviča je ostal Aljoša še dve leti na gubernijski gimnaziji. Neutolažljiva soprogs Jefima Petroviča se je malone takoj po njegovi smrti odpravila z vso rodbino, sestoječo Iz ssmih oseb žneskega spola, za dol-1 go časa v Italijo, Aljoša pa je prišel v hišo k dvema damama, ki ju preje nikoli niti videl ni, nekakšnima daljnima sorodnicama Jefima Petroviča, toda ob kakih pogojih, tega sam ni vedel. Značilna — in celo jako značilna črta je bilo pri njem tudi to, da ga ni bilo nikoli skrb, na čigave stroške živi. V tem je bil popolno nasprotje svojegs starejšega brata Ivana Fjo-doroviča, ki je tako siromašno preživel prve dve leti na vseučilišču in se prehranjeval s svojim lastnim trudom ter že izza detinstva tolf grenko čutil, da živi ob tujem kruhu, pri dobrotniku. A videti je, da te čudne črte v Ale-ksejevem značaju ni bilo moči zelo strogo soditi, zakaj vsak, kdor ga je le količkaj poznal, je bil, kakor hitro se je pojavilo tako vprašanje, takoj uverjen, da je Aleksej vsekako izmed tistih, nekam slaboumnih mladeničev, ki bi jim lahko mahoma pal v naročje cel kapital, pa se ga vendar ne bi obotavljali dati na prvo zahtevo, bodi že v kak dober namen, ali pa nemara kar prvemu prekanjenemu zvitorepcu, če bi jih poprosil zanj. Da, vobče je bilo videti, kakor da sploh ne pozna vrednosti denarja; tega seveda ne mislim v doslovnem pomenu. Kadar so mu dajali manjše vsotice, da bi imel kaj v žepu, Čeprav sam nikoli nI prosil zanje, tedaj ali po tedne in tedne nI vedel, kaj naj napravi z njimi, ali pa je strašno malo pazil nanje; tako da so mu v trenutku skopnele med prsti. Pjotr Aleksandrovi Miusov, ki je bil glede na denar in buržujsko poštenje zelo občutljiv in nekoč pozneje, ko si je bil dobro ogledal Alekseja, izrekel o nJem tale aforizem: 'To je morda edini človek na svetu, ki ga lahko nenadoma pustite samega in brez denarja na trgu sredi neznanega milijonskega mesta, pa vendar nikakor ne bo poginil in umrl od gladu in mraza, zato, ker mu bodo takoj dali jesti in bodo takoj poskrbeli zanj — In če drugi ne bi poakrbeli, bo poskrbel saae sam, ne da bi ga stalo to kakih naporov ne kakega ponižanja ali da bi bilo tistemu, ki se zavzame zanj, v kako težavo, ampak narobe, nemara si bo štel še v veselje." Svoje gimnazije ni končal; celo leto je bilo še pred njim, ko je nenadoms razodel svojima damama, da pojde k očetu zaradi neke stvari, ki mu Je prišla na um. Oni dve sta ga zelo po-milovali in ga kar nista hoteli pustiti od sebe. Potovsnje ni bilo zelo drago in dami mu nista dovolili, da bi bil zastavil svojo uro, darilo do-brotnikove rodbine pred odhodom v inozemstvo, ampak sta ga obilno založili s sredstvi ter mu pripravili tudi novo obleko in perilo. Toda on Jima je vrnil polovico denarja, češ da hoče vsekako sedeti v tretjem razredu. (Dalj* prihodnjič.) FI08VIT£ jih odalavlja gospodar z važnim naročilom. Zdaj je Zador neodločen obstal In jel razmišljati. Kaj naj stori, dokler ne najdejo tatu? Gotovine ni imel, glava ga je strašno bolela. Pomislil je, ne bi li kazalo, vrniti ee v posteljo in Um počakati, dokler se stvar ne pojasni. > Slekel se je zopet, pozvonil in naročil zajtrk ter jutranje liste. Ko je posprsvil zajtrk, je malo zadremal, preden je zatisnil oči, je napravil sklep, da odpotuje takoj, čim mu prineso listnico. Maitre d'hotel je poklical naj-spretnejšega detektiva k sebi. Nocoj so ukradli listnico našemu gospodarju. Tatvino je izvršila tamburašica Mici. Prosim vas, poskrbite, da se denar naj-(e in vrne g. Zadoru. Samo de-ajte s primerno diskrecijo. Glav- ler no je, da se o stvari ne razve med ljudmi. To bi utegnilo ško-< o vati ugledu hotela in kopali-itča. Detektiv se je diskretno nasmehnil. "Pomirite se, g. ravnatelj, čez eno uro bo vse urejeno. Lažje natoge mi niste mogli poveriti. I Saj je storilec vendar znan! Treba mu bo samo odvzeti denar, pa bo!" Detektiv je stopil ven, direktor pa je stekel za njim in mu šepnil.v uho: Ne pozabite! Glavna stvar je diskrecija!" Detektiv je sedel za mizo v Ze-enem vencu ter naročil čašo konjaka. Kavarnar ga je prijazno pozdravil in prisedel k njemu. Sil je videti židane volje, detek-v pa mu je z nasmeškom govoril, kakor da se šali: "Ali imate še pri vas neko tamburašico Mico?" "Bila je pri nas — toda danes se je poslovila. Odpotovala je menda domov. Baje je dobila brzojav, da je zbolela neka so-rodnica." Detektivu se je zmračilo lice. "Kako odpotovala? Kdaj in kam je odšla?" "Pred pol ure je bila še tukaj . . . Rekla je, da potuje domov. Morda jo dobite na postaji." , Mici se je ravno pripravljala, da sede v vlak, ko ji je detektiv položil roko na ramo. "V imenu zakona . Prebledela je. "Gospod, sorodnica mi umira , . Pustite vendar, da odpotu jem . . ." "Vrni ukradeno listnico!" je zahteval detektiv. "Kakšno listnico?" se je čudi-Mici. "Ničesar nisem ukrad I Če ne verjamete, me preiš-čitel" Vlak je čakal na postaji po ure. Detektiv je odvedeUMici v garderobo, kjer se je morala sle iii do kože. Preisksl je vsako njeno Stvar, a iskane listnice ni na Šel. Mici pa je imela pri sebi tr tisoč šest sto dinsrjev. Kam si skrila ostalo?" je za režal detektiv nanjo. PQNDEUEK, ur a a. Homer Martin (na skrajni Motor Co. —r«Ur«ud fictas desnici>, predsednik avtne unije, na konferenci z uradniki Zaman se je Mici branila, da ni tatica. Detektiv ji ni hotel verjeti. Vlak je zažvižgal. Mici je kakor blazna planila v vagon n vrata za njo so se zaloputnila. Detektiv je ostal v garderobi s ri tisoč šeststo dinarji v rokah. "Gospod ravnatelj," je javil v hotelu, ko se je vrnil, "pri Mici sem našel samo tri tisoč šeststo dinarjev, ostanek je nekam izginil." "Hvala, najlepša vam hvala!" e dejal ravnatelj. Stopil je k lotelski blagajni in vzel iz nje vsoto, ki je napravila skupaj iz-ginoli znesek. Nato je pohitel k gospodarju in mu javil, da se je našel denar, listnica pa ne, ker jo je tatica, očividno v strahu, da ne bi odkrili njenega denarja, u-ničila. Zador se je ravnatelju zahvali ter mu odštel napitnino. Vse to je opravil v postelji, potem se je dvignil z ležišča in se oblekel. Nekdo je potrkal na vrata. "Naprej!" je rekel. Vstopil je prijatelj Bordas. "Ti lump, ti," ga je ogovoril došlec, "kaj si se že naspal?" "Tako je," je odvrnil Zador, "samo to sem pozabil, kako sem prišel domov. "Dragi moj, ti bom pa povedal. Jaz sem te pripeljal domov in sem te tudi položil v posteljo. Listnico pa sem spravil pod zglavje, da te ne bi v spanju o- krndli .. " -—--- Zador je zmeden segel pod zglavje. Res, tam je ležala njegova listnica — nedotaknjena! V trenutku je segel po nji in jo spustil v notranji žep obleke. Nato se je jadrno odpeljal na postajo in sedel v vlak. Sele v ^upeju je preštel svojo gotovi no in pri tem mu je prišlo na misel, da ni imel v listnici sinoči deset tisoč dinarjev, temveč štiri tisočake manj . . .—Jutro. Najnovejša škotska Na debelem morju. Strahoviti vihar. Kapitan ukaže pipraviti rešilna Čolne. Tedaj de« Skot Škotu:/ "Mac, posodi mi svojo novo obleko P Majaje z glavo brska Mac po kovčegu in izroči prijatelju obleko. Phil se z bliskovito naglico obleče in oba stečeta na palubo. Medtem ko se spuščata v rešilni čoln, vpraša ftac Phila: "Zdaj mi pa povej, čemu ti bo moja nova obleka?" "Preprosta stvar! Ker ne znam plavati, vem, da me boš za gotovo rešil, če se bom začel potapljati v tvoji obleki." VASE DRUŠTVO Koliko je vredno Vale di stanova, sbor, klub, ali dom. Da-1» zasluži, da tudi širi» „ izve zanj potem "Narodnsf»' sarja", ki bo uvrstil tapi, 0 6,000 r«*ulh organitaclj? Ako čast Vale organizacij« zasluži, pošljite takoj (1) njaJ (2) kje in kdaj obdržaje svojt i (8) imena predsednika, taja blagajnika, in (4) društveno, "NARODNEMU ADRESARJU* Fifth Avenue, New York City.' (NI treba vpoalati podatki podružnic naiih Jednot in Z» Ali ato še naročili Prosveta al I dinaki liat svojemu prijatelji rodniku v domovino? Tejei trajne vrednosti, ki fs ta lahka pošljete svojcem v Ul U Listen to the Yugoslav Radio Hour of PALANDEGH'S TRAVEL BUREAU ANO FOREIGN EXCHANGE Station WWAE. Every Sunday 1 to t 53« 8. Clark St.. Chicago. — Har. »006 SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO lat ran lieyeat: Deset tisoč dinarjev Ko je Štefan Zador iztegnil nekajkrat roke. je odprl oči in ae prebudil. Zmeden se je ozrl po sobi in začel razmišljati, kje ae prav ca prav nahaja. Cez nekaj ča«a jv ugotovil, da leži doma. v i.otelaki sobi, v svoji lastni postelji. V glavi se mu jc zače čelo polagoma jasniti. V spomin m* mu je vračala burna noč v restavrann "Zeleni venec" t tamburašicami, pijan« i in veselo družbo Samo nečesa ae ni mogel prav cVimialiti: kako je prišel domov, kdo ga j* alekel in Hpravil V posteljo. Kmalu se je tudi zavedel, da ga močno boli glava. Skušal je vatati, a noge ao mu odrekle po-korščfno. To ga je vznejevoljilo d«» nervocnosti, "Dovolj tega!" al je dejal. "Odpotoval bom še danea.** Z velikim naporom je vatal, se umil in oblekel ter začel Is-kati avoje reči. Med brskanjem - po žepih pa ee je ailno prestra šil, L'verll n- je, da nima list niee. » pretipal je še enkrat žepe, po- gledal pod )>onteljo, pod mizo, celo pod nočno omarico — nikjer nič. Listnice ni bilo, izginila je. V Zelenem vencu sem Jo še imel, saj sem plačal šeststo Din zspitka!" si je rekel. "Potem nismo šli niksmor. Vrnil sem se domov. Torej ni dvoma, da so me okrsdli v restavraciji. Videli so, ds nem pijan, ps so izrsbill priložnost . . . Oakaj. kdo je že bil v moji družbi? Aha. tista Mi ci, lepa tsmbursšics. Ko sem listnico sprsvljal v žep, me je objela. Potem je šla. Gotovo je odnesla s seboj moj denar . Pozvonil je sobarici ter naročil, naj pride gori ravnatelj hotela. "Goapod ravnatelj!*' mu Je dejal. "Ponoči aem bil v Zelenem vencu okrsden. Neka tamburašica. z imenom Mici. Je aedela tesno poleg mene. Zdi se ml, ds me Je ons okradla. Rodite energični in hitri, toda ukrenite obzirno ve potrebno, da dobim listnico nazaj!" "Koliko denarja \m je bilo v llatnicir "Tako okoli deaet tlaoč dinar jev. Neprijetno ml je, ker je bil to vea denar, ki trenutno razpolagam z njim.** Ravnatelj hotela se je priklonil: "Nič lažjega od tega! Bodite popolnomu mirni, denar dobite nazaj!" Priklonil se je zopet in odše tiho po prstih, kakor znajo to samo hotelski ravnatelji, kadar trimbr's elixir OP BITTBR WINS Mnogokrat ^^Muse'^ ci odpravi , mš l weiio k, ahsi% « neprobavnoBi i + • tft zaprtmeo J ...... .4 I ...... .. I ****** v m NAROČITE SI DNEVNIK PRI Po sklepn 10. redno konvencije ee lahko aaročt aa list Prosrsah prišteje eden. dva, tri, štiri ali pet članov Is ene družine k eal sanfc nini. Liat Proaveta staes aa vse enako, sa člane sli aečlaas |Ut e eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaesmeata ti JI a tednik, ao Jim te prišteje k naročnini Torej sedaj al vzroka, nR* Je list predrag sa člane S.N.PJ. Ust Prosveta Jo vsšs lastaim I gotovo Jo v vsaki drnšlal nekdo, U M rad «tal liat vsak daa. Cm lista Prosveto je: „ Zs Zdrsi, države to Kaaade.96.00 Za Cicero la Chicago Je 1 tednik la..............4J0 1 tednik la.......... 2 tednika to............. 1.00 S tednika ia......... I tednike to............. M0 S tednike bi.............M 4 tednike to............. 1.20 4 tednike Is.............IM 5 tednikov Ia.................nič S tednikov In............Ul Za Evropo Je.