□RSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	ia ■.
Abb. postale I gruppo	- LCUa 40 Uf
Leto XXI. Št. 268 (6246)
TRST, četrtek 11. novembra 1965
Dvajset let Glasbene Matice
Težnja po oblikovanju lastne-Oa glasbenega življenja je že Pred prvo svetovno vojno spodbudila slovenske glasbenike na Primorskem, da so z vztrajnim delom in veliko ljubeznijo postavili temelje za nadaljnji razvoj slovenske glasbe na Tržaškem in Goriškem.
Rast slovenske glasbene kulture, ki se je na Primorskem odražala predvsem v delovanj1 i. igog ustanovljene tržaške Glasbene Matice in v delovanju številnih pevskih zborov, ?e Pognala bogato žetev. Glasbeno življenje je bilo izredno vuzgibano, kar se je odražalo plasti v številnih prireditvah ole Glasbene Matice in v kva-tttetnih koncertnih nastopih.
Rogat razmah glasbenega živ-Jenja. je doživel prvi udarec s požigom Narodnega doma, v Poslednjih letih pa je fašistič-P-1 ježim postopoma zatrl vsako večje glasbeno delovanje.
Osvoboditev je l. 1U45 prinesla tudi obnovitev delovanja Olasbene Matice. Dvajset let je Preteklo od tedaj, 20 let naporov in razočaranj pa tudi sve-Rlh trenutkov in uspehov. Pot Olasbene Matice ni bila posuta * rožami. Pogoji, v katerih je delovala, niso dovoljevali, da bi Paogla uresničiti težnje po zgraditvi močne glasbene organiza-Cvie ,ki naj bi nudila slovenskim ludem kulturne dobrine, za ka-ere so bili desetletja prikraj-oni. Zavest, da je v razvoju osega naroda glasba potrebna 171 da je želja po harmoničnem razvoju glasbene umetnosti ed Slovenci resnično obču-tena, pa je pomagala prebrodi marsikatero težavo, kar je °ru°gočilo, da se je Glasbena atica v letih po osvoboditvi v dveh smereh približala cilju,
1 si ga je zastavila.
.. Najprej v svoji glasbeni šo-ki nudi danes pouk nad dve-sto gojencem na Tržaškem in 'fbrhkem in v kateri so se °}°li rnarsikateri mladi ljudje,
. }e danes v javnosti udejstvu-Ibjo kot kvalitetni glasbeniki. svojim glasbeno-pedagoškim alom, z javnimi nastopi soli-z mladinskimi pevskimi b°ri in instrumentalnimi ansambli je postala šola Glasbe-Pa Matice neobhodno potreben en našega kulturnega in prosvetnega življenja.
Rruga smer, v kateri je Glas-ena Matica zastavila svoje
delo, je organizacija koncertov. Pod njenim okriljem se je v teku let zvrstilo na koncertnem odru več kot sto nastopov kvalitetnih vokalnih in instrumentalnih skupin ter solistov. Glasbena Matica se je v preteklih letih oprla predvsem na gostovanja iz matične domovine, pritegnila pa je k sodelovanju tudi tržaške in goriške ansamble in soliste z namenom, da v polni meri razvije dejavnost domačih reproduktivnih sil. Pri tem moramo omeniti predvsem orkester Glasbene Matice, ki je pri snovanju lastne koncertne politike najpomembnejši činitelj. V zadnjih desetih letih je posredoval našemu občinstvu kvalitetna glasbena dela bodisi s samostojnimi koncerti, ob zaključnih nastopih šole Glasbene Matice, pri operetnih predstavah ob sodelovanju Slovenskega gledališča ter ob drugih priložnostih, če bi imel orkester možnost rednega delovanja, bi prav gotovo v kratkem dosegel zavidljiv kvaliteten nivo.
Pa tudi vse druge dejavnosti naše centralne glasbene u-stanove bi mogle polno zaživeti če bi bila Glasbena Matica deležna pomoči iz javnih sredstev, ki so za take namene določeni, kar je upravičeno pričakovala, saj je v zadnjih desetih letih naslovila številne prošnje na odgovorna javna oblastva za podporo svojega delovanja. Tako pa si mora vsak korak na svoji poti priboriti z nesorazmernimi težavami.
Ob svečani akademiji, s katero bo v soboto Glasbena Matica proslavila dvajseto obletnico osvoboditve in obnovitve svojega delovanja in s katero tudi pričenja svojo letošnjo koncertno sezono, naj naš pogled vedro zre v bodočnost s prepričanjem, da napori, ki so bili vloženi v delo na glasbenem področju, niso bili zaman in da bodo rodili bogate sadove.
Kakor veliki glasbeni mojster Ludtuig van Beethoven verujmo tudi mi v svetlejšo prihodnost in v napredek človečanske ideje, za katere uresničitev je umetnost, posebno pa glasba, važen činitelj, saj glasba človeka plemeniti, osrečuje in razvija v človeku ljubezen do lepote in do soljudi.
GOJMIR DEMŠAR
S skupnim sporočilom in tiskarno konferenco je Moro zaključil obisk v Beogradu in odpotoval v Zagreb
Obema narodnostnima manjšinama bo zajamčeno ravnanje v skladu s črko in duhom vzajemnih dogovorov
Tako je poudarjeno v skupnem sporočilu, Moro pa je na tiskovni konferenci poudaril: «Izražamo svojo pripravljenost prispevati, da se spomenica o soglasju čim bolj izvaja; treba pa je pripomniti, da ni bila ratificirana in zaradi tega nima zakonske moči; zato bo potrebno s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanje njenih preostalih določil»
ALDO MORO JE POVABIL PETRA STAMBOLIČA NA OBISK V ITALIJO
Predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Petar Stambolič (levo) in predsednik italijanske vlade Aldo Moro (desno) z delegacijama med uradnimi pogovori
(Od našega dopisnika)
EEOGRAD, 10. — ((Izmenjali so si tudi stališča glede ravnanja s slovensko in italijansko etnično skupino v okviru obstoječih obveznosti. Obe strani sta poudarili tisto, kar je bilo storjenega za izvajanje teh obveznosti ter hkrati izrazili željo, da se na tem področju sto-
rijo nadaljnji koraki naprej, z namenom, da se tema skupinama zajamči ravnanje, ki ne odgovarja samo črki, temveč tudi duhu vzajemnih dogovorov. O-be strani sta izrazili prepričanje, da morata biti ti skupini element zbližanja in sporazumevanja med obema narodoma.«
Tako je zapisano v tistem delu uradnega skupnega sporoči la o beograjskih razgovorih med vladnima delegacijama, ki sta ju vodila predsednika vlad Italije in Jugoslavije Aldo Moro in Petar Stambolič in ki je bilo objavljeno danes zvečer na tiskovni konferenci, na kateri je podpisani dopisnik postavil predsedniku Moru naslednje vprašanje:
«lz poročila o včerajšnjih popoldanskih razgovorih je razvidno, da ste se razgovarjali o vprašanju manjšin. Po poročilih
tiska je italijanska delegacija v zvezi s tein vprašanjem pripomnila, da spada vprašanje jugoslovanske manjšine v Italiji v pristojnost deželne vlade, da pa ima osrednja vlada v Rimu možnost in da je pripravljena vplivati na nadaljnje izboljša-, nje položaja te manjšine. Dose i rjl zaščito nacionalne manjšine danja praksa kaže nasprotno ,	•*?. Jc ta zaščita Zajiifličena z re-
Uštavno sodišče Italije namreč u,i,'‘ k0 usUvo * * dezeln.m sta-sodi, da spada vprašanje nacionalne manjšine izključno v pristojnost osrednjih organov. Kako pojasnjujete te divergence v tisku?«
pravic manjšinam rešena že mnoga vprašanja ter priznal, da so ostala nerešena še nekatera vprašanja s tega področja.
«Mi izražamo svojo pripravljenost*. jc dejal Moro, «prispevati. da se spomenica o soglasju čim bolj izvaja. Treba pa je pripomniti. da spomenica ni bila ratificirana in da zalo nima zakonske moči. Zato bo potrebno s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanje preostalih njenih določil*. Moro je nadalje v zvezi s tem pripomnil, da demokratične ustanove Italije skrbi-
Moro je v odgovoru na to vprašanje pripomnil, da formulacija o včerajšnjih razgovorih ni točna. Potrdil je, da so v razgovorih obravnavali tudi vprašanja manjšin. Ugotovil je, da je položaj manjšin urejen s spomenico o soglasju, da so na poti zagotovitve zajamčenih
l|B|iaiii,n,,lllll|||||||il||||ii|i||il||iiBaii|iaiiilil|iiii|t|aa|a||iiil|iinilila||iil|||||iil|ilila|il||	|a|B|||||||||t||||||B|||||||||||||a|||||t|||||||||ia|||||||||f|||||aal|aia||||||||||||al)|||||||B||||||||||B|||ta||||a|||f ||||||||tIa||||||1||||||||||||||||il|il
ZAČETEK 36. KONGRESA PSI V RIMSKI KONGRESNI DVORANI EUR
De Martinova polemika z Lombardijem o levem centru in možnosti združitve s PSDI
Tajnik PSI je zavrnil predlog KPI o enotni delavski stranki Le v primeru nujnosti prehoda PSI in PSDI v opozicijo naj bi se vse tri stranke «strnile v skupnih stremljenjih»
(Od našega dopisnika)
■RIM, 10. — Velika dvorana v £rla“i kongresov EUR se je da-„ ..°o H. uri napolnila z dele-It-o P°vabljenimi predstavniki teviinih delegacij iz italijanskih ».Jevških in drugih strank. « Ho?* -avniki inozemskih socia-J.-’Učnih strank, ki so se udele-sr-ri s*ovesne otvoritve 36. kon-Italijanske socialistične ranke. Nekaj po 11 uri je sto-v dvorano vodja italijan-vi socialistov podpredsednik sto-6 Pietro Nenni- Delegati so z burnim ploskanjem po-furaviii njegov prihod ter s ne!? d?.kazali, da kljub hudim puranjim političnim sporom v
teredUživa v stranki še vedno
no velik ugled.
Kongres poteka, lahko rečemo, v izredno zanimivih a tudi težavnih pogojih. Pozornost vseh italijanskih političnih strank ter številnih delavskih gibanj v raznih deželah je danes uprta v to palačo. Vsi nestrpno pričakujejo, kako se bo razvijala debata o glavnih perečih vprašanjih italijanske notranje, zunanje in gospodarske politike, odnosov s komunisti ter s socialdemokrati in demokristjani. Zato je tudi razumljivo, da so vsi razni listi v Italiji in tudi v inozemstvu poslali sem svoje posebne dopisnike, že danes dopoldne so bila vsa razpoložljiva mesta zasedena in marsikak novinar se je moral zadovoljiti z navadnim vabilom, da lahko prisostvuje kongresu. Med drugimi so poslali svoje dopisnike skoraj vsi važnejši jugoslovanski časopisi.
Omenili smo že, da kongresu pri-
sostvuje tudi veliko število tujih delegacij. Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije predstavljata Rodoljub čolakovič, član zveznega odbora SZDLJ in Bojan Lubej, član komisije za mednarodne stike.
Tržaško federacijo zastopajo tajnik Pittoni, občinski odbornik Dušan Hreščak ter še trije drugi predstavniki. Goriško federacijo pa zastopa med drugimi pokrajinski od-bornih Marko Waltrisch.
Kongres je slovesno otvoril Venturini, ki je podal kongresu ostavko centralnega komiteja vodstva stranke ter predložil predsedstvo kongresa. Delegati so soglasno sprejeli, da bodo v njem Nenni, Perti-ni, Ferri, Tolloy in številne druge osebnosti socialistične stranke. Sklenili so tudi, da vodi danes kongres rimski podžupan odv. Grisolia.
Nenni in De Martino na kongresu PSI
Po kratkih pozdravnih nagovorih predsednika, rimskega župana Petruccija in tajnika rimske federacije PSI ter po izvolitvi tajništva kongresa in verifikacijske komisije se je zaključil slavnostni del kongresa. Pripomnimo še, da je kongres poslal pozdravno brzojavko predsedniku italijanske republike Saragatu, ki je odgovoril že v popoldanskih urah, želeč delegatom obilo uspeha pri njihovem delu.
Kongres se j'e nadaljeval popoldne ob 16. uri. Na sporedu je bilo poročilo strankinega tajnika prof. De Martina. Čeprav so bile splošne teze, ki jih vsebuje to poročilo v glavnih obrisih že znane, je bilo zanimanje za De Martinov govor zelo veliko.
Kot je znano, je Nennijeva in De Martinova skupina dosegla na predkongresnih zborovanjih absolutno večino, skoraj 80 odst. Tako se zdi vsaj na videz, da je leva opozicija v stranki močno poražena. Ta ocena pa ne odgovarja popolnoma resnici, kajti znano je, da se De Martinova stališča precej razlikujejo od Nennijevih. Medtem ko Nenni, Pieraccini, Mancini in drugi (tako imenovana ministrska skupina) zahtevajo brezpogojno sodelovanje socialistov v vladi levega centra ter ohranitev tega kot edino alternativo za naprednejšo vladno politiko v Italiji, so stališča De Martina in njegovih tovarišev nekoliko drugačna. Tako so namreč poznavalci razmer v italijanski socialistični stranki trdili do predvečera kongresa. Potem pa je prevladalo mnenje, da je De Martino v zadnjem trenutku spremenil svoje poglede na italijanske politične in druge probleme ter se je baje popolnoma združil z Nennijevo skupino. V nadaljnjih odstavkih bomo pojasnili, da ta trditev ni stoodstotno točna ter da je De Martino v precejšnji meri ostal zvest svojim tezam.
(Nadaljevanje na 2. strani)
V. KEI+DA
■ji jm. au ustavo m z deželnim statutom.
V skupnem sporočilu je med
drugim našteto vse tisto, kar so se razgovarjali o «vprašanjih splošnega interesa«. Oba predsednika sta se strinjala glede nujnosti spodbujanja vedno boljših odnosov med državama, ki naj bi bili vedno bolj zaupljivi, da bi se zboljšalo mednarodno ozračje in da bi se prispevalo k iskanju ustreznih rešitev tistih vprašanj, ki motijo sožitje med narodi. V tem okviru sta ugotovila popolno istovetnost stabšč glede važnosti naloge OZN tako glede ohranitve miru kakor tudi glede gospodarskega razvoja držav.
Predsednika sta zlasti oasljivo proučila vprašanje razorožitve v prepričanju, da je mpgoče v duhu sodelovanja in dobre volje doseči na tem področju bistven napredek in stremeti za tem. da se doseže konkretni smoter splošne, popolne in kontrolirane razorožitve. Strinjala sta se tudi g’ede koristnosti naporov — tudi deinih — v tej smeri ter sta nato poudarila voljo obeh vlad, da se nadaljuje z delom v tej smeri v okviru že obstoječih’ okvirov in z zahtevami, takrat ko bosta obe vladi smatrali za primerno, s posebnim ozirom na vprašanje prenehanja jedrskih poskusov in širjenja atomskega orožja.
Predsednika sta izrazila svojo zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja v Jugovzhodni Aziji zlasti pa zaradi bojev v Vietnamu. Ugotovila sta razlike v presojanju glede določenih plati tega položaja. Po drugi strani pa sta se strinjala, da je skupni smoter na tem odseku obnova miru s pomočjo rešitve krize, ki bi se dosegla s pogajanji za kar nudijo ženevski sporazumi iz leta 1954 koristno podlago.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiivi
Morov obisk v Novem Sadu
BEOGRAD, 10. — Aldo Moro je v spremstvu veleposlanikov Ducci-ja in Vejvode položil danes venec na pokopališču 762 italijanskih vojakov, ki so padli v borbi na solunski fronti med prvo svetovno vojno ter na grobove skupine italijanskih prostovoljcev, ki so se borili od leta 1914 dalje v srbski vojski proti Avstrijcem. Navzoča je bila tudi Morova hčerka Anna, ki jo je spremljala žena veleposlanika Duccija. Skupina jugoslovanskih vojakov pa je položila na grobove padlih Italijanov svoj venec, pri čemer je padlim izkazala vojaške časti z izstrelitvijo častne salve.
Nato je Moro v spremstvu predsednika Stamboliča, obeh veleposlanikov in drugih osebnosti z avtomobilom odpotoval v Novi Sad, glavno mesto avtonomne dežele Vojvodine, kjer ga je sprejel predsednik deželnega izvršnega sveta. Najprej je obiskal slikarsko galerijo «Šrbske Matice« ter neko osnovno šolo, kjer je v učilnicah pre. gledal nekaj zvezkov učencev ter se pogovoril z učitelji. Obisk se je zaključil v znameniti zgodovinski petrovaradinski trdnjavi, ki je povezana z imenom Evgena Savojskega v bojih proti Turkom in kjer je bilo gostom pripravljeno kosilo. V Beograd se je Moro vrnil ob 16.30. Nato ga je Stambolič povabil v svoje zasebno stanovanje, kjer se je precej dolgo zadržal, tako da je celo nekoliko zamudil tiskovno konferenco.
Strinjala sta se tudi glede važnosti smotrov da se doseže na svetu trajen mir, da se zajamči vedno večje sodelovanje med gospodarsko razvitimi in državami v razvoju. Z obeh strani je bilo izjavljeno, v tem pogledu, da spada rešitev tega vprašanja med glavne smotre zunanje politike obeh držav. V tem duhu sta proučila perspektive za akcijo v okviru «UNCTAD» ter sta tudi vzela v poštev možnost, da se ob svojem času pospeši razvoj pasivnih bogastev, ki bodo razpoložljive spričo ukrepov, tudi delnih, za dosego razorožitve.
V	drugem delu sporočila pa se poudarja, da so med razgovori skrbno proučili odnose med Italijo in Jugoslavijo. Predsednika sta pri teni ugotovila, da je prišlo v zadnjih letih med gospodarskim in tehničnim sodelovanjem do povečanja trgovinskega in turističnega premeta in kulturnih izmenjav, kar je spričo skupnih naporov obeh vlad prispevalo k utrditvi takih odnosov med obema državama, intenzivnih in prijateljskih, ki nastajajo med sosednimi narodi, med katerimi so konvergentni interesi in sodelovanje prirodni.
Obe delegaciji sta zaradi tega sklenili, da se nadaljnje sodelovanj? poglobi ter da se spodbujalo stiki med reprezentantivnlmi osebnostmi obeh držav tudi zaradi tega, da bi se doseglo bol jše razumevanje njihovih stališč. Predsednika sta ugotovila zadovoljiv potek trgovinskih izmenjav, proučila sta perspektive za nadaljnji razvoj, posebno pozornost pa sta posvetila gospodarskemu, finančnemu in tehničnemu sodelovanju med industrijskimi organizacijami, da bi se razširilo področje skupnih interesov in našle nove in stalne možnosti za izmenjavo.
To sodelovanje "poteka sedaj v okviru sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu 8. novembra 1964.
Predsednika sta z zadovoljstvom vzela na znanje nedavno sklenjen dogovor glede italijanskih kreditov za ponovno finansiranje v okviru jugoslovanske gospodarske reforme, ki ji italijanska vlada želi uspeh. Poudarila sta z zadovoljstvom zaključena pogajanja o jadranskem ribolovu, ki so se končala z novim dolgoročnim sporazumom.
V	sporočilu piše dalje, da je bil med bivanjem predsednika Alda Mora v Beogradu podpisan sporazum o carinskem sodelovanju. Predsednika sta tudi sklenila, da se čimprej začnejo pogajanja za dosego sporazuma o znanstvenem sodelovanju.
Ugotovila sta ugoden potek kulturnih odnosov med obema državama in se strinjala glede nujno-
sti, da se ti odnosi še nadalje razvijajo. V ta namen je bil podpisan sporazum, na podlagi katerega bodo v obeh državah lahko ustanovljeni kulturni centri. Proučili pa bodo še najboljše načine, da bi se povečalo širjenje knjig in periodičnega tiska med obema državama.
Potem ko je v sporočilu omenjeno stališče obeh vlad glede narodnih manjšin, o katerem poročamo ob začetku, je rečeno, da sta obe delegaciji obravnavali nekatera vprašanja, ki utegnejo biti predmet bodočih sporazumov kot je na pr. vprašanje določitve in uporabe epikontinentalnih pasov.
Sklenjeno je bilo tudi, da se odpravijo vstopni vizumi na potnih listih državljanov obeh držav. U-strezni razgovori se "bodo začeli čimprej.
Sodelovanje med obema državama glede turizma se bo še nadalje poglobilo.
Sklenjeno je bilo tudi, da se v kratkem odpre italijanski vicekon-zulat v Splitu.
Delegaciji sta sklenili, da se pred koncem letošnjega leta sestane mešana skupina strokovnjakov za tehnična proučevanja, da bi se zadovoljilo potrebam zainteresiranega prebivalstva kot na primer: iskanje najboljšega načina za izkoriščanje Soče in za namakanje goriške in tržiške ravnine ter za izboljšanje cestnega prometa med Brdi m Novo Gorico
Jugoslavija bo dobrohotno proučila možnost, da se italijanskim državljanom olajša ohranitev rod binskih grobov na istrskih pokopališčih.
Prišlo je že do podrobnih dogovorov glede predvidene gradnje kostnice padlih Jugoslovanov v I-talijj blizu Barija.
Za rešitev nekaterih odprtih vprašanj s področja socialnega za-varovanja pa se bo iskala ustrezna rešitev.
Končno se v skupnem sporočilu poudarja, da so bili razgovori «v vzdušiu prisrčne simpatije, v okviru prijateljskega izredno plodnega sodelovanja*, da bi se dosegel učinkovit prispevek tudi k sodelovanju z vsemi miroljubnimi državami in k mednarodni pomiritvi. Končno sta oba predsednika ugotovila, da predstavljajo razgovori vzgled možnosti, da države z različnimi režimi, vsaka s svojimi primernimi sredstvi, doseže skupen smoter miru in aktivnega sodelovanja med narodi.
Sporočilo zaključuje:
»Predsednik vlade Italijanske republike je povabil predsednika izvršnega sveta SFRJ. naj obišče Italijo. Predsednik Stambolič je vabilo sprejel. Datum obiska bo določen po normalni diplomatski poti.*
Tiskovna konferenca
Na
potek
tiskovni konferenci, katere je prenašala tudi televizija obeh držav, je predsednik Moro prebral daljšo izjavo, v kateri je poudaril predvsem, da mu je ugajal ((konkreten način proučevanja vprašanj« ter da je spoznal jugoslovansko realnost, razpravljal o dolgi vrsti vprašanj, pri čemer je ponovno ugotovil ugodne perspektive za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama na vseh področjih zlasti pa na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, tehničnem, turističnem in na področju obmejnega .prometa. Glede razgovorov o mednarodnih vprašanjih pa je dejal, da je prišlo do zanimivega in koristnega dialoga ter pri tem omenil zlasti napore pri iskanju pravičnega in trajnega miru ter dejal, da je pri jugoslovanski strani ugotovil isto upanje, da se doseže «svet, ki bo bolj napreden in boli srečen«. Med skupnimi pogledi je Moro naštel: analogno zaupanje v delo OZN, katere ugled naj se okrepi, nadaljnji razvoj pogajanj o razorožitvi ter skupno voljo, da se, kjerkoli je mogoče, konkretno prispeva k rešitvi vprašanj, ki se pojavljajo v mednarodni areni.
Potem ko je odgovoril na vprašanje našega dopisnika, je Moro na ostala vprašanja novinarjev dejal, da bo Italija podprla željo Jugoslavije za določeno povezavo z evropsko gospodarsko skupnostjo ter dodal, da ta želja Jugoslavije odgovarja tudi njenim Interesom. Potrdil je zvestobo Italije obveznostim Atlantskega pakta in pripomnil, da to ni v nasprotju s stremljenji Italije, da razvija gospodarske in kulturne odnose s socialističnimi državami. Potrdil je, da je med razgovori z jugoslovanske strani izražena želja, da se v okviru naporov, ki bi lahko prispevali k popuščanju napetosti in stabilizaciji miru, urede tudi odnosi z Vatikanom. Glede politike nevezanih držav je Moro poudaril, da te države lahko prav zato, ker ne pripadajo nobeni grupaciji, mednarodna vprašanja presojajo bolj objektivno od ostalih in s svojimi akcijami in stališči prispevajo k utrditvi miru in k razvoju mednarodnih odnosov. Podčrta! je važnost odstranjevanja razlik med razvitimi in nerazvitimi državami za utrditev miru na svetu in ugotovil, da Jugoslavija in Italija v okviru ženevske konference lahko najdeta pot in način za sodelovanje na tem področju.
Pripomnil je, da Italija daje let-
no 300 milijonov dolarjev za razvoj nerazvitih področij na svetu.
Moro je nato objasnil in ponovil znana italijanska stališča glede sprejema Kitajske, glede večstranske jedrske sile in rešitve vprašanja Vietnama. Glede jugoslovanske gospodarske reforme je izjavil, da italijanska vlada razume in odobrava to reformo in da želi, da bi se smotri te reforme uresničili.
Nocoj je predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič s soprogo priredil v prostorih zveznega izvršnega sveta slovesen sprejem v čast predsednika italijanske vlade Alda Mora Po sprejemu, katerega so se udeležili šte. vilne visoke jugoslovanske osebnosti, zastopniki javnega in kulturnega življenja Beograda, je Aldo Moro odpotoval s posebnim vlakom v Zagreb.
Skupina italijanskih novinarjev, ki spremlja Morov obisk, pu bo odpotovala v Zagreb jutri s posebnim letalom.
B. BOŽIC
VČERAJ V BEOGRADU
M. Zagari je predaval o državah v razvoju
Italijanska čitalnica in Dantejeva razstava
BEOGRAD, 10 — Ob navzočnosti podtajnika v zunanjem ministrstvu Maria Zagarija, zveznega tajnika Gustava Vlahova in drugih predstavnikov kulturnega in umetniškega življenja Beograda so danes v središču mesta odprli Italijansko čitalnico. Pozneje bo odprta v Rimu tudi jugoslovanska čitalnica v smislu doseženih sporazumov o kulturnem sodelovanju. Čitalnica bo razpolagala z več tisoč knjigami, ki jih hrani Italijan, ski kulturni zavod že od prej, iz časov pred prvo svetovno vojno. Mnogo knjig so darovale italijanske založbe. V čitalnici bodo na razpolago vsi italijanski dnevniki in revije.
Zagari je nato z ostalimi osebnostmi obiskal ((Kulturni center« na Trgu republike, kjer je Gustav Vlahov odprl Dantejevo razstavo, prirejeno v okviru ((Dantejevega tedna« v Beogradu, ki ga organizira SR Srbija s sodelovanjem Srbske akademije znanosti in umetnosti, beograjske univerze ln Društva srbskih književnikov ob 700-letnici Dantejevega rojstva. Material za razstavo pa je dal na raz-
polago ((Comitato nazionale per 1« celebrazioni dantesche«.
Mario Zagari je nato predaval v Zveznem zavodu za mednarodno politiko ln gospodarstvo o Italijan* ski politiki do držav v razvoju. Poudaril je predvsem, da je reševanje vprašanja nerazvitih držav «steber programa italijanske zunanje politike«, omenil Je ((globalnost« mednarodnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja, ter nujnost široke internacionalizacije mednarodnih tržišč ln preosnove proizvodnih možnosti nerazvitih držav. Za svetovno konferenco OZN o trgovini in razvoju je dejal, da se italijanska vlada z njenimi sklepi strinja ter govoril o «multilate-rizmu« ter končno poudaril zapletenost zadevnih vprašanj, ki postavljajo vlade pred obširne naloge.
Predložen parlamentu dodatek načrta za gospodarski razvoj
RIM, 10. — Minister za proračun Pieraccini je poslal davi predsedstvu senata dodatno noto k petletnemu načrtu za gospodarski razvoj, ki so jo bili odobrili na seji vlade 28. oktobra. Noto je poslal tudi predsedstvu poslanske zbornice.
Danes je bil v Rimu sestanek med tajništvi vseh treh sindikatov pristaniških delavcev. Na sestanku so poudarili potrebo skupnega proučevanja vseh problemov, ki se tičejo pristaniških delavcev. Uradno sporočilo pravi, da trije sindikati ugotavljajo, da novi dekreti o ((funkcionalnih avtonomijah« na smejo veljati kot navadni in izredni upravni ukrepi, temveč so posledica vladne usmeritve, ki hudo prizadeva enotnost zakonodajno-pristaniških sistemov in izločuje pristaniške delavce iz njihove pravice do zaposlitve ter dekvalificira poklicno sposobnost, ki jo potrjuje njih vpis v namestitvenih seznamih, ki jih vodijo uradi za pristaniško deio. Zatem pravi sporočilo, da sistematična izključitev sindikatov iz sleherne oblike pogajanj o zaposlitvi in o vseh plateh delovnega odnosa pristaniških delavcev, nasprotuje vlogi, ki jo ustava daje sindikalnim organizacijam vseh kategorij delavcev.
Tajništva vseh treh sindikatov poudarjajo, da spričo nastalega stanja menijo, da so potrebne vse nadaljnje pobude, da se dejansko in v celoti uveljavi oblast in funkcija sindikata, da se pogaja in da brani delovno mesto in dejansko zaposlitev prlstaniščnikov. Zato so sindikati zahtevali nov sestanek z ministrom za trgovinsko mornarico.
Jutri popoldne se bodo na sedežu zveze industrijcev nadaljevala pogajanja med sindikalnimi organizacijami in delodajalci za obnovitev sporazuma od 8. maja 1953, ki urejuje ustanovitev in delovanje notranjih komisij.
Izvršni odbor FIDAE-CGIL je danes ponovno proučeval vprašanje obnovitve delovnih pogodb za nameščence ENEL, občinskih in samostojnih podjetij za električno e-nergijo Pooblastil je tajništvo, naj zahteva nujen sestanek s tajništvi CISL in UIL, da se dogovorijo o novi sindikalni akciji.
Minister za javna dela Mancini je včeraj odstavil glavnega ravnatelja ANAS inž. Rinaldija, ker se je upr' navodilom ministra glede dodelitve del na avtomobilski cesti Salemo-Reggio Calabria. Inž. Ri-naldi je pooblastil svojega advokata, da se pritoži na državni svet.
Francija zahteva sprejem Kitajske v OZN
NEW YORK, 10. — Francoski predstavnik v OZN je v glavni skupščini zahteval danes sprejem pekinškega predstavnika v OŽN. Dejal je med drugim, da vse dotlej, dokler ne bodo delegati Kitajske sprejeti v OZN, bo veliko število diskusij v OZN ((nerealnega značaja« in tudi «če bi te razprave potekale v mirnem ozračju, ne bi mogle imeti nobenega resnega rezultata.«
Francoski delegat je dejal, da bi bila prihodnost OZN hudo prizadeta, če bi odsotnost Kitajske še trajala. Poudaril je, da skupščina nima druge naloge s pravnega vidika kakor posKrbetl, da predstavniki LR Kitajske prevzamejo v OZN mesto, ki jim pritiče, t.J. mesto Kitajske, ter da se izreče o pooblastilih delegatov, ki jih bo ta imenovala.
Pripomnil je, da najmanj, kar skupščina lahko pravično stori, je, da to vprašanje reši z glasovanjem na podlagi navadne večine, ker ne gre za sprejem nove države in tudi ne za važno vprašanje v smislu listine OZN. Dalje je dejal, da je dejavnost varnostnega sveta, ki je izredne važnosti za ohranitev miru, vedno bolj ovirana, ker v OZN ne zastopa Kitajske njen pravi predstavnik.
— 2
11. novembra 1965
Na Koroškem pred sto leti
(Iz knjige Janka Pleterskega: Narodna in politična zavest na Koroškem)
manj dramatičen: celovški tiskar Kleinmayer ga ni hotel več tiskati, očitno na pritisk nemških krogov. Nemški «Alpen-Blatter» je usahnil že po nepolnih enajst mesecih zaradi lastne šibkosti in je prepustil spremljanje koroške politike graškemu dnevniku «Tele-grafu.
Nemško celovško in koroško meščanstvo bi bilo najbrž še za dolgo časa obsojeno na brezpomembno in brezosebno životarjenje na obrobju alpskega nemškega liberalizma, če ne bi našlo svojega ralson d’etre — v pobijanju slovenske «nevarnosti», t.j. enakopravnosti. To «poslanstvo» je izrazil tudi list «Alpen-Blatter» v svoji poslovilni številki, ko je zapisal, da je namen izdajateljev bil, dati liberalni stranki na Koroškem neodvisen organ (ves ta čas je v Celovcu namreč izhajal uradni vladni list «KIagenfurter Zeitung»). «Tam, kjer stoje zadnje straže germanskega plemena na jugozahodu (1), tam naj bi v tisku glasno zadonela svobodna beseda, ki je tudi nemška beseda«. Dokazala naj bi, «da je pristno germanska narava globoko zakoreninjena v koroškem ljudstvu«, to še posebno zdaj, ko hočejo koroško deželo vključiti v »Zvonimi-rovo državo«. Nemškim liberalcem kajpak ni šlo toliko za to, da bi politična beseda na Koroškem bila svobodna, t.j. liberalna, kolikor za to, da bi bila »pristno germanska«. To je bilo moč videti že po tem, da Je naslednji novi poskus ustanoviti nemško, liberalno glasilo na Koroškem (Freie Stim-
Slovenska politična dejavnost na Koroškem se je v mesecih po Einspielerjevi obsodbi osredotočila na priprave za ustanovitev či talnice v Celovcu. Končno se je 5. februarja 1864 konstituiral njen začasni odbor. Predsednik je bil trgovec Rosbacher, ki je tedaj bil zakupnik celovške mestne javne razsvetljave. Zelo aktiven odbornik je bil češki inženir Chocho-loušek. čitalnica je priredila leta 1864 in pozneje precejšnje število uspelih družabnih večerov, na katerih se je kazal njen izrazito meščanski značaj in katerih so se u-deleževali tudi celovški meščani nemškega jezika
Najpomembnejša pa je bila založniška dejavnost čitalnice. 2e ob njeni ustanovitvi je Einspieler sprožil zamisel, da bi v Celovcu začeli z Izdajanjem novega slovenskega političnega lista, ki bi se imenoval ((Besednik«. Zanj je dobil tudi že urednika Janka Božiča, a stvar ni uspela, ker v Celovcu ni bilo moč najti tiskarja, ki bi ga bil pripravljen tiskati (posledica procesa proti Einspielerju!) Spričo tega se je čitalnica lotila vprašanja, ali ne bi kazalo ustanoviti svojo lastno tiskamo, zaradi česar se je razvila debata, ki se je spremenila že v polemiko.
Einspieler se je zavzemal za ustanovitev tiskarne v lasti čitalnice, a pod nadzorstvom Mohorjeve družbe, ki bi imela vsak čas pravico čitalnico razlastiti in si tiskarno prisvojiti, če bi sodila, da čitalnica ne stoji več na narodnem stališču Temu se je odločno uprl Matija Majar, ki je predlagal ustanovitev tiskarne kot samostojnega podjetja in še posebej ugovarjal varuštvu Mohorjeve družbe. V tem sporu najbrž ni šlo le za vprašanje organizacije, ostrina, s katero se je razvil, opozarja, da je šlo za globlja politična nasprotja, ki so med Majarjem in Einspielerjem bila latentna glede na njuna različna načelna izhodišča. Obveljal je Einspielerjev predlog, a ni mogel biti uresničen. Celovški župan Nagel je preprečil ustanovitev čital-r'ške tiskarne in tudi deželna vlada ni podprla prošnje za dovoljenje za ustanovitev slovenske tiskarne v Celovcu, končno še intervencija prosilca (čitalnice) na Dunaju ni uspela. Iz vseh prizadevanj pa se je 14. januarja 1865 rodil nov Einspielerjev list, to pot v slovenskem jeziku in namenjen Slovencem v vseh deželah, njegov rrnmeniti «Slovenec».
Septembra istega leta (1865) Je Einspieler prek celovške čitalnice kupil še beljaški nemški Ust «Drau-post». A medtem ko Je »Draupost« bil le nova epizoda v Einspielerjevem nemškem publicističnem delovanju, da bi .jffjcjobil nemško javno mnenje za svoje zamisli, je «Slovenec» zavzel pomembno vlogo v razvoju celotne slovenske politike in publicistike Prikaz pisanja in ocena vloge »Slovenca«, ki Ju je dal I. Prija telj, sta tukaj zanimiva zlasti za rad: ugotovitve, da se je list, v smislu koncepta njegovega 'zdaja telja, v državnopravnem oziru poteza! do konca vojne leta 1866 za notranjeavstrijsko skupino v bodoči federalizirani Avstriji, po tej vojni pa se Je v listu dr Josip Voš n ak postavil na stališče naravnega prava, zahtevajoč južnosiovan ako enotnost. Njemu je sledila še vrsta drugih člankov, ki so mimo oportunističnega konservatizma prvaških oflciaimh voditeljev slo venske politike utemeljevali zahte vo po zedinjeni Sloveniji na naravnem pravu. Vneto sodelovanje mlade slovenske Inteligence iz vseh slovenskih dežel, zlasti pa Frana Levstika, a tudi cele vrste takih, ki si jih Je Ust sam vzgojil Je »tvorilo hrbtišče celovškega ..Slovenca”, njegovo glavno moč in najžlvahnejše zanimanje« Ein spieler Je mladim dopisnikom «od pira! s priznanja vredno široko srčnostjo predale svojega lista« njihovo pisanje je spravilo v jav nost mnogo mnenj, ki bi Jih «No vice« ali drugi slovenski listi ne priobčili, ker niso bila v skladu z oflcialnlml naziranji slovenskih voditeljev, pripravljalo je nastop »mladoslovencev«, t.j. slovenskega liberalizma, in krčilo pot njegove mu političnemu glasilu, bodočemu »Slovenskemu Narodu«.
List s takšno politično vsebino (kulturne vsebine, ki se jo postav lja enakovredno ob stran In ki jo Prijatelj posebno obdeluje, tukaj niti ne upoštevamo), ni mogel ostati brez vpliva tudi na neposredno okolje, v katerem je izhajal. Te plati njegovega pojava, ki je za naše razpravljanje najbolj
zanimiva, se Prijatelj komaj dotakne. Omenja pač, da je Einspieler v družbi mladoslovenskih dopisnikov svoje zgodovinsko-pravno stališče začel sčasoma prilagajati toliko, da Je govoril o združenju nekdanjega ilirskega kraljestva s Spodnjim Stajerjem (10. oktobra 1866), dokler ni Števec... izdal v ..Slovencu” gesla o združitvi vseh južnoslovanskih plemen v eno celoto (3. november 1866). Od dne 1. decembra 1866 Je iz lista tudi izginila rubrika „Iz Notranje-av-strijsklh dežel” in Einspieler Jo je nadomestil z rubriko ..Slovenske dežele”. Se na drugem mestu ugotavlja Prijatelj, da «se je (A. Einspieler) v svojem državnopravnem nazoru od svoje prvotne notranje avstrijske grupacije polagoma razvijal do Napoleonove ..Ilirije” (pač «Ilirskega kraljestva«), ki bi bila združena z južno štajersko In imela v Ljubljani univerzo ali vsaj pravoslovno akademijo, ln nato do ..zedinjene Slovenije”, ki naj kot „regnum socium” v državnopravnem oziru stopi v ožjo zvezo s hrvaško-srbsklml brati...«
Omenili smo že Einspielerjev načelni odnos do zedinjene Slovenije na osnovi naravnega prava in vse te spremembe v njegovih stališčih so bile posledica slovenskega političnega Idejnega razvoja, kateremu je tedaj glavno torišče bil ravno «Slovenec». A upravičeno domnevamo, da se vpliv listovega pisanja na Koroškem ni mogel omejiti samo na -- osebo svojega urednika.
Vidimo, da se Je že prav kmalu v «Slovencu» pojavil članek izpod peresa drugega Korošca, ki se je načelno mnogo bolj približeval liberalnemu * mladoslovenstvu kot konservativnemu Einspielerju. F. V. (Ferdo Vigele) je 15. marca 1865 v uvodniku »Kaj je narodska izreja?« izpustil vero kot del narodnosti, kateri je prisojal povsem družbeni pomen. »Narodna izreja«, je pisal, «ima tako izrejevati, da postane posamezni človek pravi iz-gled popolnega človeka, državljana ln narodskega uda.« Naglašal da so narodna vzgoja, ustava književnost trije oporni stebri države In zahteval je gojenje slovenske književnosti in narodne družbe. Vigele je bil posestnik in trgovec v Bistrici na Zilji, izšolan učitelja, oženjen s premožno lastnico fužin. Pozneje, po ženini smrti, je obubožal in se spet oprijel učiteljevanja, zdaj na Dolenjskem. Vigele je že junija 1866, ko Einspieler še niti na videz ni popustil od zgodovinskega načela, v feljtonu »Misli o narodnosti in — kdo draži narode?« zagovarjal narodno pravo. Olavni odliki naroda je videl v Jeziku in kulturi, ustvarjeni v njem. Narod se pozna po Jeziku in ne po zgodovinskih pokrajinah. Za slovenski narod Je zahteval naravno pravo, kdor mu ga krati, je tisti, ki izziva nemir, ga draži.« — Po tem je razumljivo, da je pozneje prav Vigele vabil na ustanovni shod prvega slovenskega političnega društva »Trdnjave«.
men) bil storjen prav v času, ko Je mladoslovensko taborsko gibanje na Koroškem bilo v zamahu in je ustvarjalo videz, da se bo v koroškem političnem življenju utrdil liberalizem tudi s slovenske strani (prva poskusna številka «Freie Stimmen« Je izšla 20. Julija 1870, prva redna številka pa 3. avgusta Istega leta.
V prvem obdobju, ko je vprašanje, ali zgodovinsko ali naravno pravo za Slovence, še odprto in ko «Slovenca» prevžva Levstikov liberalni duh, pišejo »Alpen-Blat-ter« o Slovencih kot o enakovrednih partnerjih. Tako «z veseljem pozdravljajo«, in sicer «v interesu naših Slovencev« odlok štajersko-kranjskega naddeželnega sodišča z dne 27. aprila 1865, ki je priporoča! sodnim avskultantom, ki so bili vešči samo nemškega Jezika, naj se takoj nauče tudi slovenskega. Kmalu nato so v uvodnem članku o pomembnosti narodnega vprašanja zastopali njegovo reši tev v obliki krepitve občinske av tonomije, kajpak v okviru centra listične države, v nasprotju s (slo venskim) federalizmom. Toda poudarjali so, da mora ta občinska avtonomija omogočiti, da se narodni (nenemški) jezik uveljavi v šoli in uradu, da iz tesnega kroga družinskega življenja prodre v javnost, in pri tem apelirali na Nem ce: »Narodi, ki so nekoč bili pri vUeglrani, pa naj ne gledajo po strani na vzpon, katerega se bodo veselili narodi, ki zdaj uživajo enake pravice, marveč naj v tem vzponu vidijo poroštvo svoje lastne blaginje«.
V soboto bodo igrali in peli na proslavi 20-letnice GM
Orkester Glasbene Matice in moški pevski zbor p. d. Prosek - Kontovel, ki bosta pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra nastopila
prihodnjo soboto pri svečani akademiji Glasbene Matice v Kulturnem domu
HUDE POSLEDICE POPOLNE AVTOMATIZACIJE
New York ostal deset ur v temi zaradi prekinjene dobave toka
Brez luči so ostali v devetih zveznih državah v severovzhodnem delu ZDA in delno v Kanadi
Zahtevalo bi posebno študijo, ce b' hoteli podrobno ugotoviti vpliv »Slovenčevega« pisanja na koroško sredino. Lahko pa že zdaj na vedemo dve dejstvi, ki ta vpliv na icazujeta. Prva Je odmev «Sloven ievega« pisanja v sodobnem koro škeni nemškem liberalnem tisku drugo pa Je zgodnji in z razvojem ’ ostalih slovenskih pokrajinah sočasni nastop mladoslovenskih sil
NEW YORK, 10. — V devetih severovzhodnih zveznih državah ZDA in v delu Kanade so ostali včeraj okrog pol šestih popoldne brez luči, ker je nenadoma zmanjkalo električnega toka. Gre za področje 380.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in za okrog 30 milijonov prebil vaicev. Pri tem je bil seveda najbolj prizadet New York, kjer je nakopičenih nad 8 milijonov lju* di, ki so se nenadoma znašli v popolni temi, ravno ko so odhajali iz služb in z dela.
Do okvare Je prišlo na daljnovodih med niagarskimi slapovi in Newyorkom. Vse centrale in električno omrecie na tem področju deluje skoraj avtomatično, kar je velika prednost, a )e bilo v tem primeru huda ovira, saj se je ravno znrndi te avtomatičnosti tudi povsod izključil tok. V začetku je zavladala zaradi teva panika, ker so nekateri ce!o m's!ili, da gre za jedrski nanad, pozneje pa so se pomirili ter se začeli celo šaliti. Osrednji del Newyorka in zlasti Manhattan je namreč pretežno poslovno središče in l.judie prihajajo delat tja od drugod Zato so
_ ostali pač vsi tisti, ki ne razpola-Odmev »Slovenčevega« pisanja | gnjo z lastnimi vozili, po sili v
najdemo v njegovem celovškem nemško-liberalnem sodobniku «A1 pen-Biatter«, ki je izhajal le od ifl. marca 1865 do 18. februarja 1866. Z nestanovitnostjo svojega izhajanja Je ta list bil nov dokaz šibkosti in duhovne podrejenosti nemškega liberalnega tiska na Koroškem v 60. letih v primerjavi z Einspielerjevo nemško in slovensko publicistiko. Po dramatičnem in nasilnem koncu »Stimmen aus Innerosterreich« Je minilo samo leto ln osem mesecev, ko se Je ne utrudnl Einspieler znova pojavil s »Slovencem«. Nemškim liberalcem sta bili potrebni dve leti ln dva meseca, da so sl opomogli po naravni smrti njihovega lista «Bote filr Kftrnten«, ki Je prenehal izhajati 31 decembra 1863 — ker ni bilo sposobnega urednika Selc-19. marca 1865 so začeli izdajati novo glasilo «Alpen-Blatter». A tudi njegov uspeh ni bil posebnega občudovanja vreden. »Slovenec« Je zaživel krepko in plodovito življenje ln njegov konec po dveh letih ln treh mesecih (25.4.1867) Je bil spet nasilen, čeprav to pot
Newyorku ln na stotisoče jih je bilo več ur v vozovih podzemske že'eznlce ter so jih soravili iz predorov šele več ur kasneje. Mnogo ljudi so sprejeli v hotele, ki so bili natrpani, drugi so se zatekli k znancem, tretji v šole, župnišča in razne dvorane itd. Povprečno je ostalo vse mesto kakih 10 ur brez luči in lahko si je predstavljati, kakšne posledice ima to za takšno ogromno središče.
Redno pa so delovali telefoni ter vse vojaške obrambne naprave, ki lahko računajo z lastnim tokom. Letala niso mogla pristati na new-yorškem letališču ter so jih preusmerili v Washington ali na letališča v državi New Jersey. O stvari so takoj obvestili predsednika Johnsona, ki je bil v Texasu in ki je takoj dal potrebne in primerne ukaze, da se ublažijo posledice te nepričakovane zatemnitve, kateri pravijo Američani «black out». V začetku so menili, da gre za sabotažo, a kasneje so izključili to možnost ter izjavili, da gre le za nepričakovano posledico avtomati-
zacije dobave toka. Sicer pa je Johnson ukazal, naj se uvede preiskava, da se ugotovijo točno vzroki prekinitev dobave toka.
V Newyorku je ostalo tudi mnogo ljudi kar po več ur zaprtih v dvigalih. V najvišjem nebotičniku «Empire State Bulding«, ki šteje kar 102 nadstropji, je bilo ustavljenih v dvigalu v 35.; nadstrop ju 14 oseb. Da so jih rešili po skoraj petih urah, so morali narediti luknjo v zidu. Podobnih prizorov je bilo nič koliko. V Newyorku sta guverner države in župan mobilizirala nad 10.000 policajev, da so skrbeli za red. k*r so ponekod zločinci vlamljali v trgovine. Izronali so tudi eno zlatarno. V državni jet-nižnici v Wa!rv>m (Massachusetts) so se menda zaredi panike uprli zaporniki: pazniki In policisti so jih po nekaj urah ukrotili šele s solzilnimi immhami in jih v en sam trakt.
Med drugimi posledicami pomanjkanja toka je bila tudi ta, da je pretila nevarnost, da se pokvarijo zaloge krvi v bolnišnicah, ki so sl zato takoj nabavile velike količine ledu, ker so hladilniki odpovedali. Zaradi pomanjkanja toka so bile ukinjene tudi mednarodne zveze in niso delovali teleprinterji med A-meriko in ostalim svetom. Jutranji listi so izšli z zamudami in v skrčenem obsegu. Mnogo ljudi se ni moglo danes zjutraj vrniti na delo, ker so ostali vozovi podzemske železnice na krajih, kjer so se ustavili Zato je bilo davi zaprtih mnogo uradov in šol. Celo na borzi so zakasnili z delom.
Vse to je napravilo na prebival-
stvo globok vtis, saj je ta ogromna okvara pokazala, kot piše «New York Times« ranljivost družbe, ki je tehnično najbolj napredna na svetu«. Neki neznanec, ki se ni mogel več ur ganiti iz Harlema pa je dejal: ((Lahko skoraj pošljejo ljudi na Luno, a niso sflbsobni popraviti okvare na elektriškem omrežju!«
»Zvezna komisija za tok« je začela že zjutraj s preiskave), ki jo je zaukazal predsednik Johnson. Predsednik družbe »Niagara Mo-hawk», ki dobavlja tok, je dejal, da je težko ugotoviti vzrok prekinitve toka, ker nimajo opravka z eno samo družbo. Tako še sedaj ne vedo, zakaj je do prekinitve sploh prišlo. Predsednik Johnson je poslal predsedniku omenjene komisije spomenico, v kateri pravi, da je prekinitev toka pokazala dramatično važnost njegove nepreki-zoprli | njene dobave za varnost in blagi-I njo državljanov ter za obrambo države Zato je treba izvesti temeljito preiskavo o prekinitvi, da se preprečijo nadaljnje ponovitve.
Velik požar v P. Margheri
BENETKE, 10. — Požar, ki je že včeraj zajel zalogo otil-bencola družbe Edison v Porto Marghera, so končno gasilci, ki so se pri gašenju mučili več kot 24 ur, ukrotili.
Nastalo škodo ocenjujejo na 200 do 250 milijonov lir.
Top za vesoljske izstrelke
NEW YORK, 10. — Misilistika je Tazmeroma zelo mlada, vendar pa se zelo naglo razvija. Med števil nimi poskusi, kako raketno tehniko ln izstreljevanje raket poceniti. Je vredno zabeležiti poskus, ki ga delajo kanadski in ameriški strokov-njeki. Skupine teh kanadskih in ameriških strokovnjakov izpopolnjuje sistem Izstreljevanja umetnih satelitov s pomočjo — topa. Gre za izpopolnjevanje topa, katerega cev Je dolga 40 metrov, odprtina cevi pa znaša 16 palcev, pravzaprav je cev tega svojevrstnega topa sestavljena iz cevi dveh topov ameriške vojaške mornarice, ki sta bila v rabi med drugo svetovno vojno. Pravzaprav bi top, o katerem je govora, služil kot prvi Stadij ali člen rakete. Poskus s tem novim topom bodo verjetno opravili blizu otočja Barbados na Atlantskem o-ceanu čez kake štiri mesece.
Skupino strokovnjakov, ki se u-kvarja s tem načrtom, vodita pred-
stavnik ameriške vojske Charles Murphy ter kanadski strokovnjak za vesoljska raziskovanja Gerald Buli v imenu univerzitetnega vesoljskega inštituta v Montrealu. Na nekem zasedanju o vesoljskih raziskavah v New Yorku sta Murphy in Buli prikazala svoj načrt, ki bo, kolikor ga bo mogoče uresničiti, dopuščal izstreljevanje umetnih satelitov z razmeroma nizkimi stroški.
Top, ki ga bodo preizkusili na otokih Barbados, Je dejansko sestavljen iz dveh skupaj zvarjenih topovskih cevi, ki sta od zunaj še okrepljeni. Z notranje strani so tudi odstranili spiralo, ker bi ta poškodovala vesoljski umetni satelit. S tem pa se Je premer topovske cevi razširil.
Tovrstni top so že preizkusili, ko so izstrelili nekatere satelite v nižje plasti ozračja. Izstrelili so na
primer rakete, katerih drugi člen | strirati pot Izstrelka.
je začel delovati 14 sekund po izstrelitvi. Računajo, da bo top pognal svoj izstrelek na razdaljo 200 kilometrov ali celo več.
Podoben top sestavljajo na ameriškem vojaškem oporišču Yuma v Arizoni in v bližini Quebeca, le da ima poslednji le eno cev.
Izstrelke, ki jih pri poskusih pošiljajo v ozračje s tem topom, zaščitijo z zunanje strani še z leseno oblogo, katere se izstrelki »otresejo«, brž ko pridejo iz topovske cevi. Ker so sedanji izstrelki teh topov veliko lažji od njihovih normalnih vojaških Izstrelkov, se da uporabiti dvakrat blažje ali manj učinkovito strelivo odnosno eksploziv.
Pri poskusu na otočju Barbados bo top usmerjen proti afriški celini, ustrezna kontrolna mreža pa bo razvrščena po bližnjih otočjih, da bodo mogli strokovnjaki regi-
Ko se je poveljnik transatlantlka »Raffaello« višji kap. Ribari odlo. čil, da se z ladjo zaradi okvare vrne, mogoče niti ni pomislil, da jo to njegova zadnja vožnja. V teh dneh namreč izpolni šestdeset let in predpisi so v tem primeru zelo strogi: s 60 leti brezpogojno takoj v pokoj. Ko bo torej ladja popravljena, naj kdo drugi prevzame poveljstvo. Sedaj se je pa sindikat kapitanov dolge plovbe izrekel, da mora na prihodnji vožnji ladjo spet voditi kap. Ribari, prav zato, da se ne bi kako čudno tolmačilo, če se ne vrne nazaj na ladjo. Tudi vsa posadka hoče nazaj Ribarija (ki ga vidimo na sliki)
Pet oseb je utonilo
, ISTAMBUL, 10. — Tri turške ženske in dVA moška sta utonila po trčenju grške trgovske ladje «Eu-rope» ter majhnega turškega trajekta. Trajekt se je takoj potopil. Sedem drugih potnikov je grška trgovska ladja rešila. Do trčenja je prišlo v Bosporu.
BEOGRAD, 10. — Pri cestni nesreči na periferiji Beograda so izgubili življenje štirje vojaki, osem pa jih je bilo hudo ranjenih. Vojaki so se vračali domov s strelskih vaj na bližnjem strelišču, ko je reki avto pri prehitevanju nenadoma zaneslo, tako da je kar pokosil vrsto vojakov. Kriv Je bil vozač, ki je vozil v vinjenem stanju.
V dobrih dveh letih tretjič dvojčki
PARIZ, 10.	— Komaj 22-letna
Jeannine Bombled iz Beaurieuxa je v 27 mesecih že tretjič rodila dvojčke. Tako Ima v dobrih dveh letih zakona že šest otrok, štiri dečke ln dve deklici. Mati ter novorojenčka (deklica ima 3,200 kg, deček 3.400 kg) se zelo dobro počutijo. Prejšnji rojstvi sta bili 13. avgusta 1963 ter 10. septembra 1964
/ifi/ic/e v« (jlvtitilihvv
blihu'ibtvt*
vw\
RADMILA SMILJANIČ prejela prvo nagrado na natečaju «A. Perri»
REGGIO EMILIA, 10. — Prvo nagrado VI. mednarodnega natel čaja «Achille Peria za mlade operne pevce so prejeli ex aequo jugoslovanska sopranistka Radmilo Smiljanič, ameriška altistka Mar-guerithe Rochou) ter tenorist Romano Pini iz Ventimiglie. V kategoriji komorne glasbe je prejela nagrado sopranistka lleana Sin-none iz Milana in opozorili so na francosko sopranistko Christiane Payne. Druge nagrade sta prejeli sopranistki Gabriella Mazza iz Piacenze in Lorenza Canepa iz Turina.
llmrl je Renč Blanchard
PARIZ, 10. — Nenadoma je v svojem stanovanju umrl 68-letni francoski igralec Renč Blanchard. Čeprav je bil bolj navezan na gledališče, je vendar napravil kakih 70 filmov. Njegovi prvi stiki s Ulmom segajo v dobo med 1922 in 1924. Potem je nastopil premor vse do leta 1941, ko je spet začel nastopati v filmu. Igral je tudi v znanem filmu «Vsi smo mo-rilcia.
»Storla della Letteratura
Italiana«
RIM, 10. — Prvi zvezek nove I zbirke sStoria della Letteratura
Začetek 36. kongresa PSI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko je tajnik socialistične stranke danes popoldne nekoliko po 16. uri stopil na govorniški oder so se ponovili aplavzi skoraj v taki meri kot jih je bil deležen Nenni z jutranjih urah. Tudi to je eden izmed dokazov, da uživa večinska skupina velik ugled v stranki. S tem pa nočemo reči, da je položaj takšen, kot se zdi na prvi pogled. Precej ostra demarkacijska črta med desnico in levico kot se pojavlja na kongresu, kjer Jih od skupnih 606 delegatov, samo okoli sto pripada raznim opozicijskim skupinam (najmočnejša je seveda Lombardijeva), ni prav v taki meri vidna za celotno stranko. S tem dejstvom bodo morali delegati seveda v določeni meri računati, ko bo šlo za obveznejše odločitve.
Toda preidimo na De Martinovo poročilo, ki Je precej dolgo, tako da je čitanje trajalo več kot dve uri. V njem dosedanji tajnik PSI obravnava najvažnejša vprašanja italijanske notranje in zunanje politike, gospodarske probleme, vprašanje združitve delavskih strank in upravičenost nadaljnjega obstoja politike levega centra ter sodelovanja socialistov s krščansko demokracijo in socialdemokrati.
Predvsem polemizira De Martino s komunisti glede upravičenosti drugih strank ter prihaja do zaključka, da so te izraz demokratičnosti in svobode.
Posebno pozornost je govornik posvetil tudi teoretskim vprašanjem, v luči Marksovega nauka, v okviru italijanske politike in gospodarske stvarnosti. Pripomnil je, da so socialisti začeli posvečati posebno pažnjo obnovi svojih načel že leta 1956 na podlagi bogate izkušnje delavskega razreda v socialističnih In kapitalističnih deželah. Tudi Lombardi, je dejal De Martino, je skupaj z nami pravilno ocenil potrebo reform in demokratičnega načrtovanja v gospodarstvu. «To je seveda njihova pravica,« je pripom-
nil De Martino, «toda nismo pred-1 PSI do mednarodnih vprašanj. Gle-videvall nejasnosti in njegove reak- de najbolj Vietnama je dejal, da cije in ko so se te pojavile z go- je vsa simpatija in solidarnost so-spodarsko krizo, smo bili skoraj J cialistične stranke za vietnamsko razoroženi. To postaja v resnici naj- ljudstvo, vendar pa Je izrazil ne-
večji problem stranke; seveda bi bilo bolje, da sami vladamo, sami izvajamo program, brez težav in ovir, ki jih vzpostavlja obstoj koalicije strank «
V nadaljevanju svojega govora Je De Martino izčrpno obravnaval vprašanje izvajanja reform in spremembe sistema. Pod glavno točko tega programa je postavil vprašanje popolne zaposlitve. »Ce bi Italija — Je dejal — prvič v svoji zgodovini dosegla režim polne zaposlitve, bi bilo to za nas veliko pozitivno dejstvo.«
Potem ko je zanikal, da Je gospodarska kriza v Italiji nastala zaradi zvišanja mezd, je De Martino začrtal glavne smernice za pospešitev gospodarstva. V glavnem gre za zvišanje investicij na področju srednjeročnega kreditiranja (sem spada tudi pomoč nerazvitim deželam), zvišanje dotacij ustanovi Istltuto Mobiliare Italiano, povečanje kreditov za razvoj pristanišč, prometnih zvez itd.
De Martino je nato izjavil, da je velika zasluga socialistične stranke, da je prišlo do obravnavanja vprašanja gospodarskega načrtovanja na vladni ravni. Za dosego teh ciljev pa je potrebna vrsta reform na upravnem področju, pri davčnem sistemu itd. Sem spada tudi nujnost izvajanja obvez, ki zadevajo deželno ureditev. Glede tako imenovane politike dohodkov Je govornik dejal, da socialistična stranka lahko sprejema samo socialno politiko dohodkov ter je poudaril tudi potrebo zvišanja delavskih mezd. V tej zvezi stojijo pred sindikati izredno težavne in važne naloge. De Martino je nato obravnaval vprašanja državnih podjetij in pa reforme državnih organov in vloge političnih strank.
V drugem delu svojega poročila pa je predvsem pojasnil stališče
kaj pomislekov glede sedanjega stanja, »potem ko je postalo jasno, da je vojna v Vietnamu povezana z odnosi sile med Kitajsko, Sovjetsko zvezo in ZDA.«
Socialistična stranka bi na vsak način podprla vsako pobudo, ki bi koristila pri pogajanjih in omenil tu tudi vietnamsko osvobodilno fronto.
Veliko pozornost je govornik posvetil tudi vprašanju zgraditve e-note Evrope, kar je predvsem naloga delavskega razreda.
Glede združitev delavskih strank De Martino meni, da se za sedaj ne postavlja vprašanje organizacijske združitve s komunisti ali pa enotne akcije z njimi, vendar pa to vprašanje spada med najvažnejše perspektive PSI. Glede združitve s socialdemokrati pa Je menil, da mora stranka stremeti za tem, da pride do združitve na podlagi vedno odločnejše borbe za izvajan le skupnega programa. To pa seveda v primeru, da bi pogoji omogočili nadaljevanje politike levega centra
Italianaa, ki jo urejujeta profesor-° 'jftt'1 Emilio Cecchi in Natalino Sa-pegno, je bila danes dopoldne predstavljena v knjigarni Garzan-'ti številnim predstavnikom s področja kulture in tiska.
Risbe iz renesanse na razstavi v New Yorku NEW YORK, 10. — V neioljor-škem Metropolitan Museum so odprli važno razstavo risb italijanskih slikarjev iz renesanse. Razstavljenih je 150 del. ki so večinoma last omenjenega muzeja ter i(Morgan Libran/a. Te dve n-stanovi sta tudi razstavo organizirali. Med drugimi je tudi Pe* risb Leonarda Da Vinci, detajl neke Botticellijeve slike, tri Michelangelove risbe, dve Raffaellov} ter risbe Giorniona, Tiziana, Cof-reggia in drugih.
V	Bielli razstava izrarlskih umetnikov
BIELLA, 10. — Tu je bila danes otvorjena razstava izraelskih v-metnikov, ki jo je priredil tukajšnji mednarodni center za figurativno umetnost s sodelovanjem izraelskega veleposlaništva V Rimu.
* * •
Včeraj so v Ljubljani v Narodni galeriji odprli razstavo «SrbsKO slikarstvo XIX. stoletjaa.
Spominska plošča za Frana Albrehta
V	nedeljo 14. novembra bodo na rojstni hiši pisatelja Frana Albrehta odkrili spominsko ploščo 'z reljefno podobo, ki jo je izdelal kipar in medaljer Vladimir
Stoviček.
Pesniki italijanske manišine nastopijo v Novem Sadu REKA, 10. — Na povabilo »Tribuna mladiha iz Novega Sada bo skupina mladih pesnikov italijanske narodnosti priredila v sobo-do 13. novembra literarni večer v glavnem mestu Vojvodine. P°" budnika tega gostovanja sta srbski pesnik Vojko Janjuševič teT reški pesnik Giacomo Scotti. " Novem Sadu bodo brali svoja dela Giacomo Scotti, Mario Cochic-to iz Umaga ter mladi gimnazijki iz Rovinja, ki sta se že lepo uveljavili na nedavnih tekmovanjih, ki jih je priredila Italijanska unija za Istro in Reko.
...........................uiinmf"111'1
Prvemu je že koristila odprava smrtne kazni
LONDON, 10. - Prvi, ki ga
UnoVomenirmnžnTnstParinJehiD?,^(:lpred smrti° rešila odprava smrtne
tino omenil možnost, da bi utegni lo priti tudi do izstopa socialistov z vlade. «Ce bi pa nastala potreba«, je dejal, »po opozicijskem razdobju, ko bi se ugotovilo, da je nemogoče premagati odpor, ki so ga doslej nudile določene sile Izvajanju programa ter obnovi prvotnega duha levega centra, potem bi bilo dobro, da bi se obe stranki z nami združili v skupnih stremljenjih.«
Na koncu svojega govora je De Martino poudaril potrebo, da se okrepi politika levega centra ter je pozval stranko, naj strne svoje vrste.
Kongres se bo nadaljeval jutri ob 9. uri ko bo verjetno govoril Lombardi.
V. KENDA
kazni v Veliki Britaniji, Je Škot Endrew Quinn. Včeraj je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Glasgowu na dosmrtno ječo.
Zaradi nepomembnega spora * svojim delovodjo Je Quinn zapusti* svoje delovno mesto, odšel domov, vzel puško, se vrnil ter ustrelil delovodjo.
ŽENEVA, 10. - Skupina, ki IM* trupla žrtev nesreče v Mattmarku, je včeraj našla truplo nekega italijanskega delavca iz Južne Italija-Pod sloji ledu in kamenja so S0 trupla sedmih delavcev, od teh štirih Italijanov.
ČETRTKOVA ČRTICA
Cena pravice
Med Italijo in Francijo, na obali Sredozemskega morja, leži majhno kraljestvo, imenujemo ga Monado. Mnoga manjša mesta štejejo več prebivalcev kakor to kraljestvo, v katerem Sivi samo sedem tisoč Iju-a na vsakega pride po oral zemlje. Toda v tem kraljestvu — Igrački Sivi pravi kralj, ki ima svoj dvor, dvorjane in ministre, generale in vojsko.
To ni velika vojska — skupno Šestdeset moS. A vojska je vendarle. v tem kraljestvu, kakor povsod drugod, pobirajo davke: na tobak, na vino in druge alkoholne Pijače. Toda čeprav prebivalci pijejo in kadijo, bi kralj teSko vzdrževal svoje dvorjane in služabni-štvo, če bi ne bil našel novega, posebnega vira dohodkov.
Ti posebni dohodki so pritekali iz igralnice, v kateri se je vrtela ruleta. Ljudje so igrali in ne glede ua to, ali so dobivali ali so izgub-tia-li, so krupjiji vedno jemali določen odstotek od vlog: veliki zneski tega dobička so se stekali v kraljev Sep.
Tako danes vsi, ki Selijo igrati Pa srečo, prihajajo v Monado. Ne glede na to, ali zgubljajo ali dobivajo, ima kralj svoj dobiček. «Pa-lače se ne dado zgraditi s pošte-Pim denarjev», pravi star ljudski pregovor. Kralj Monada ve, da je to nečedno delo, toda kaj naj stori? živeti mora, a zvišati takse na alkohol in tobak prav tako ni pošteno.
Torej Sivi tako, zbira denar in vzdržuje dvor z vsemi ceremonija-rut, kakor v pravem kraljestvu. Da se kronati, kaznuje, obsoja, pomi-lošča. ima svoje zakone, sodišča, skupščine in svete, kakor vsi kralji ~~ samo v ustreznem sorazmerju.
Pred nekaj leti se je dogodil v kraljestvu Monado umor. Prebivalci so do takrat Siveli v miru in ljubezni. Takšnega primera še nikoli ni bilo v njihovem kraljestvu.
hodniki so se zbrali z mnogimi ceremonijami, da bi sodili po zakonu. Tu so bili sodniki in držav-P} tožilec, porotniki in odvetniki. Prepirali so se med seboj in dokazovali ter končno dosodili, da se ™°ra zločincu odsekati glava, kakor so to predpisovali zakoni. Cim prej — tem bolje! Ko so zlo-Cmcu obsodbo prebrali, se je silno razburil
Obsodbo so nato poslali kralju, y jo je prebral in potrdil: «Ce 'f človek zaslužil smrt, ga usmrtite/s
Obstajala je samo ena ovira: ni-so imeli giljotine in tudi ne krv-Pika, ki bi zločincu odrobil glavo. Ministri so razpravljali o pro-temu in sklenili poslati prošnjo francoski vladi, da bi naj posodila gi}Jotino in strokovnjaka za usmrtitev zločinca. Ce je možno, naj oo francoska vlada tako ljubezni-vo. da sporoči, kakšni bodo stroški. Pismo so odposlali, čez teden dni je prispel odgo-or: Francija bi poslala smrtni troj in strokovnjaka, a stroški bi Ouj 16.000 frankov. Pismo so izro-ih kralju, ki se je dolgo zamislil, ^stnajst tisoč frankov!
sLopov ni toliko vreden!» je de-1® . "AH ne more to biti tudi ce-elše? Kajti šestnajst tisoč fran-°v pomeni več kot po dva Iranka Pa vsakega prebivalca! Ljudstvo s ern ne bo zadovoljno in bi gotovo livno ugovarjalo.»
Državni svet se je sestal, da bi kaj je treba ukreniti. fcienii je, da bo podobno prošnjo ikor Franciji poslal italijanske-mu kralju.
Italijanska vlada je sporočila, a bi dostavila giljotino in strokovnjaka, kar bi stalo 12.000 fran-°v, računajoč k temu še prevoz-e stroške. To je bilo nekaj ceneje , vedno predrago. Zopet bi na sakega prebivalca odpadlo več ka-°r dva franka davka.
Ponovno so ministri razpravljali tem vprašanju, Sestavili so po-e°no komisijo, nato komite in e višji komite in slednji je skle-}t- da bi bilo najbolje, spreme-srnrtno kazen v dosmrtno ječo.
, To bo kralju omogočilo, da polže svojo milost, hkrati na bo
A
tudi -
cenejše.
Kralj je soglašal s tem in kgzen so spremenili. Toda sedaj se je pojavil nov problem: ni bilo zapora, ki bi bil primeren za človeka, ki je obsojen m dosmrtno ječo. Sobica, v katero so od časa do časa zapirali ljudi po nekaj dni, za strogi zapor in stalno .uporabo ni bila primerna. Končno so vendarle našli neki prostor, v katerega so obsojenca zaprli in pred vrata postavili vojaka, ki je sicer stražil hrano iz dvorne kuhinje.
Morilec je sedel v zaporu ih me seči so drug za drugim minevali Konec leta pa je kralj — pri pre gledovanju svojih prejemkov in iz datkov — opazil nove izdatke pod postavko «stroški». Ti so bili potrebni za vzdrževanje obsojenca in niso bili majhni.
Bilo je namreč treba plačevati posebnega stražarja, pa tudi hrano za jetnika. In kar je bilo najhuje, je bil le ta mlad in zdrav in bi mogel živeti še petdeset let
In tako je kralj sklical svoje ministre in jim $poročil:
«Morate najti neko cenejšo možnost za vzdrževanje jetnika. Sedanji način je veliko predrag!»
Zopet so ministri razpravljali in razmišljali, dokler ni eden od njih rekel:
«Gospodje, mislim, da bi morali stražarsko službo ukiniti.))
«Toda obsojenec bo pobegniVv «Se bolje. Pustimo ga, da pobegne, pa še bomo rešili nadaljnjih skrbi zanj«»
Izid posvetovanja so sporočili kralju, ki se je s predlogom ministrov strinjal. Mesto stražarja so ukinili in vsi so čakali, kaj se bo zgodilo. Opoldne je jetnik stopil iz svoje ječe in ko je opazil, da ni stražarja, se je napotil v dvorno kuhinjo po hrano. Nato se je vrnil v ječo, zaprl vrata in ostal notri.
Naslednjega dne je bilo prav tako. Ponovno je odšel k obedu in ni kazal nobene volje, da bi pobegnil.
Kaj sedaj? Ponovno so razpravljali o tem primeru.
"Moramo mu odkrito povedati, da ga ne nameravamo še naprej držati v zaporu.»
Pravosodni minister je prevzet nalogo, da mu bo to sporočil.
«Zakaj ne pobegneš?» ga je> vprašal minister. «Vojak te več ne straži. Moreš oditi, kamor hočeš Kralj se ne bo jezil.))
«Verjetno se kralj res ne bo jezil,)) je odgovoril obsojenec. «Toda jaz nimam kam oditi. Kaj naj počnem? Z obsodbo ste mi vzeli ugled in ljudje so mi obrnili hrbet. Kazen tega sem se odvadil delati. Grdo ste ravnali z menoj. To ni bilo pošteno. Predvsem bi me bili morali usmrtiti, ko ste me že obsodili na smrt. A tega niste storili. Nato ste me obsodili na dosmrtno ječo in mi dodelili stražarja, ki mi je nosil hrano. Nato ste tudi njegovo službo ukinili in sem zato moral sam skrbeti za hrano. In vendar se nisem pritoževal. Zdaj me silite, da naj pobegnem. Na to pa ne pristanem. Storite, kar hočete, toda jaz se od tod ne ganem!))
Zopet se je sestal državni svet. kdove že kolikič. Kaj naj ukrene? človek noče oditi. Edina možnost, da se ga rešijo, je bila, da mu dodelijo pokojnino. Tako so predlagali kralju.
«Nič drugega nam ne preosiane.» so rekli. "Moramo se ga nekako znebiti.»
Določili so vsoto in obvestili jetnika.
"Prav!» je rekel. «Nimam nič proti temu, a pod pogojem, da mi pokojnino redno plačujete. Odšel bom!>>
Tako je bil problem rešen. Zločinec je prejel tretjino letne pokojnine vnaprej, zapustil kraljestvo in se naselil na drugi strani meje, kjer si je kupil nekaj zemlje in udobno živel kot vrtnar. Redno je ob določenem času prihajal po svojo pokojnino. Brž ko jo prejme, stavi po dva ali tri franke na ruleti, nato se vrne na svoj dom. Živi mirno in dobro.
L. TOLSTOJ
ŽE NflD 50 INCIDENTOV Z LETALOM VRSTE «STflRFIGHT»
V zahodnonemških krogih ne izključujejo sabotaže
Bonn, 10. — Zahodnonemška a-Bencija «dpa» začenja upoštevati omnevo, da bi se glede letalskih esreč, do katerih je prišlo v zad-J h časih v Zahodni Nemčiji, mo-°0 govoriti o sabotažah. Gre za Mgostne incidente z reakcijskimi vskimi letali vrste «Starfighter», Jih izdeluje zahodnonemška in-. stri ja p0 licenci ameriške letal-* p industrije.
pisanju nemške agencije PA) je zvezni obrambni minister, t kaže «odklonll nadaljnje zani-«sfJe možnosti sabotaž pri letalih tarfighter».» Agencija dodaja, da v Bonnu krožile informacije, katerih naj bi bili ustrezni .laški organi na lovu za dvema , noma zahodnonemške vojske, ki J« sumita sabotaže«.
kr/° S? mu rell'i- naj bi te vesti hientiral, je glasnik obrambnega -inistmva, polkovnik H. Viebig, odgovoril:	«Ne bom niti
rdil niti demantiral. Domneva morebitnih sabotažah se podrob-Preverja pri vsakem incidentu,
enačaja*10 S prelskav0 tehničnega
Nanašajoč se na ((informacije, ki doslej še niso bile potrjene«, a-gencija DPA poudarja, da domnevna sabotažna dejanja naj bi bila izvršena predvsem v okviru 32. jate lovcev — bombnikov z oporišča Lechfeld na Bavarskem.« Agencija dodaja, da je bilo doslej nemogoče ugotoviti, ali so bili osumljenci aretirani, ali pa jim Je uspelo prekoračiti meje zahodnonemške republike.
Domneve o sabotažah potrjujejo zelo pogostni incidenti z letali vrste ((Starfighter«, ki se vrstijo tako rekoč zaporedoma vse od začetka letošnjega leta. Od januarja letos se je ponesrečilo «kaka dva ducata« tovrstnih vojaških let&l. Obrambno ministrstvo teh podatkov ni potrdilo, vendar pa niti ne demantiralo. Le za kakih 50 procentov teh primerov so mogli incident pripisati tehničnim napakam ali pomanjkljivosti pilotov. Za o-stalih 60 odstotkov nesreč pa odgovora ni. Dvakrat v enem letu je bilo sklenjeno, da se letalqm vrste «Starfighter» prepove lettenje,

—	Videš, Jakec, ke jest zmiram pravem, de naši mulci vselili niso take zaneč, ,/co-ker se. zdi. Si vidu, kaku so se postauli tisti naši študentje dol u Rimi?
' —p A. ti misleš tiste, ke so razkazali svoje slike'na tisfi razstavi od štedentov jn' ke so pole dobili madaje? Ja, ja, je fprte fanj. Mene se. prou dobro zdi,
— Sej tudi meni. Jest rečem, de tisti profesor Černigoj, ke j eh uči, de more bet mača.
— Se zna. Ma narlepše je pej tu, de so, od trje-štinov, samo slovenski štedentje dobili madaje jn če ne be blo teh našeh mulcov, be u Trst ne bla pršla nobena madaja. Taku de so prouza-prou glih uani rešli čast' Trsta. Sl misleš?
— Si mislem ja. Si mislem tudi, kej si morejo mislet pr Legi nacjonal.
— Češ reč, de kej mislejo?
— Znaš, tudj če niso vajeni mislet jest mi-slem, de jem more glih tisto nabiranje podpisov forte strit ‘mislet. Zatu ke vsako tolko se berejo kašne prtožbe, de trještini ne kažejo posebne vneme za podpisovat, de tudi listi, ke podpišejo, nečejo vsi dat numare od legitimacije jn svojga naslova jn vse sorte.
— Jest sm tudi slišou, de so hodili po hišah od vrat do vrat proset za podpise.
— Znam tudi jest. Ben videš, zde j, kadar bojo žvedli, kaku je blo ses tistmi slovenskemi štedenti u Rimi, bojo še bol čekirali. Ne bojo mogli zmiram reč, de smo Slovenci samo pastirji jn mlekarce.
— Se zna,' de ne. Jn treba premislet, de so tisti, štedentje dobili madaje čeglih hodejo u. slovenske šule. •
-	Ma tudi koV o drugeh je, ke so tudi hodili u slovenske šule jn pole še na univerzo jn so tudi diplomirali, čeglih so hodili u slovenske šule, jn so danes inženirji, dohtarji jn vse sorte.
—•' E, kar se dortarjev tiče, jemamo Slovenci
forte dobre jn ke jeh vsi po-šacajo. Tle pr nas jn tudi gor na uni strani.
— Tu je pej res. Si slišou od listga s Sarajeva, ke je znajdu a no novo medicino
pruti raki?
— Sita slišou, sm. So jo vse provirali jn pra-vejo, de je dobra. Jn zdej so začeli delat tisto medicino na veliko, zatu ke jo bojo pošiljali po gelmi sveti. Tudi u Milan jn Rim.
— U Milan jn Rim lahko; tudi u druga mesta. Ma, ne u Trsti Ne bo pestila Lega. Kej misleš, de be se trještini zdravli z ano medicino, ke jo je znajdu an Bosanci Ma nanka mislet. Rajše ne znam kej Rajše — ara — umrt.
E, jest zastopen, de be jem blo težko požrt tašno medicino.
— Ma znaš ti, de lahko pride rak tudi od sameh dišpjacerjov? Jn vidi, zdej, ke jemajo pr Legi liste skrbi ses podpisi jn de zvejo tisto od štedentov jn pole de gre še Moro u Beograd —■ sej jem je za se zrno tet. Jn prou lahko dobi kašen raka. Jn pole zna jet na kašno kliniko jn mi znajo dat glih tisto medicino HTS od tist-ga Bosanca. Sej je za skočet s kože!
— E, jemajo, ku se reče, težek položaj, zatu ke se trještini zadne cajte požvižgajo na vse. Kej misleš, de jem je pr Legi prou, de tolko ledi hode gor u (Sežano po bencin in puter jn mesu jn vse sorte? Ma ka videjo kaku je, jem ne ostane drugo, de še sami grejo gor si kej prvo-ščet. Jn taku bi blo, be vidu, tudi s tisto medicino. Ce mu bi dopovedali, de mu lahko pomaga glih tista medicina, be stisnu zobe, be reku: domovina, obrni se proč! jn be lepu medicino požrou.
—r Be znalo bet. Eh, kej češ, težko je žiulenje. Nobenmj ne gre po misli, ko ker be tou. Vsak jema svoje skrbi jn težave jn tudi Lega ni brez nje/l.
Ma ja, taku je, kej se če!
modni kotiček
::::::::::::
Zelo kratka krila so vzbudila ostro polemiko
Brigitte Bardot in Jeanne Moreau sta se odločili za kratka krila
Čeprav so modni eksperti že sklenili, da bodo letos v modi zelo kratka krila — pet, pa tudi deset centimetrov nad kolenom — se ženski svet v glavnem s to novostjo še ni sprijaznil. V teku so polemike, kritike in pravcate besedne bitke med tistimi, ki modo kratkih kril zagovarjajo in onimi, ki so proti njej. Modne revije in časopisi omenjene kritike in polemike objavljajo in tako se borba za in proti kratkim krilom še zaostruje in stopnjuje.
V Franciji sta izzvali pravcato revolucijo znani filmski igralki Brigitte Bardot in Jeanne Moreau. ki sta se odločili, da osvojita modo kratkih kril. Obe sta ukazali svojim krojačem, da jima skrajšajo vsa njihova oblačila za najmanj pet' centimetrov, kar pomeni, da jih bodo nosile tudi več centimetrov nad koleni. Ker je znano, da obe igralki predstavlia-ta že vrsto let ideal ne samo mladih Francozinj, temveč številnih žensk različnih starosti, ni težko predvidevati, da bo njunemu zgledu sledilo dosti žensk ter da se bo moda zelo kratkih kril vsaj v Franciji uveljavila.
Tudi italijanski modni eksperti
so za to, da se krila skrajšajo vendar so pri tem bolj previdni — rekle bi lahko bolj konservativni — od svojih pariških kolegov. Italijanski modni eksperti so se namreč odločili za krajša krila, toda samo za centimeter, ali dva nad koleni. V glavnem so namreč mnenja, da so prekratka krila neestetska ter zahtevajo izredno lepe in dolge noge, z zelo lepimi koleni, s katerimi se pa lahko ponašajo le maloštevilne ženske.
Evo nekaj mnenj najbolj uglednih italijanskih šivilj:
Lastnica modne hiše Biki iz Mi. lana se je o kratkih krilih takole izrazila: (cKot modna ustvarjalka moram modo kratkih kril sprejeti, ker bi sicer zaostajala v vsak danji borbi za vedno novimi in bolj originalnimi stvaritvami tudi na tem področju. Osebno pa sem prot; kratkim krilom ter jih ne bi priporočila nobeni svojih klientk. Lahko bi si jih po mojem privoščila le zelo mlada dekleta z lepo in vitko postavo in lepimi nogami, ki želijo med svojim; vrstnicami izstopati.«
Krojač Fabiani je drugačnega mnenja:
...............
SODOBNI POJAVI. KI GROZE ZADUŠITI NAJVEČJE EVROPSKO MESTO
London v borbi proti naraščanju prebivalstva števila avtomobilov in stanovanjskih zgradb
Načrt, ki predvideva rešitev v naslovu omenjenih treh temeljnih vprašanj - V samem mestu bi bilo prepovedano graditi nove tovarniške objekte - Vprašanje osem km dolgega «zele-nega pasu» - Spodbujanje k odseljevanju iz prestolnice - Ukrepi, naperjeni proti avtomobilistom
LONDON, novembra. — Največje mesto v Evropi in do pred .nedavnim na svetu, se mora danes resnp spoprijeti s težkočami ki se porajajo sredi njegovega silno naglega in nezadržnega razvoja. Preveč prebivalcev, oreveč avtomobilov, preveč novig zgradb — to so samo nekatere od teh težkoč. Da bi se I^ondpn v tem svojem razvoju rie zadušil, predlagajo strokovnjaki naravnost drastično terapijo, katere osnovni cilj bi bil: ne dovoliti, da bi London postal še večji.
V tem smislu so že bili tudi sprejeti nekateri ukrep;.
1 V Londonu je odslej absolutno prepovedano graditi nove tovarne in poslovne zgradbe. V teku pa so že tudi koraki, da bi iz Londona premestili urade več tisoč podjetij.
2. Sprejeti so nadalje emrgič-ni ukrepi, da se za vsako cono obvaruje «ze!eni pas«, širok osem
kilometrov, ki obkroža mesto, pri
čemer se na noben način ne sme dopustiti, da bi ga «požrla» nova stanovanjska naselja.
3.	Trenutni prebivalci Londona se na osnovi raznih ugodnosti spodbujajo, da se odsele v mestu, mesteca in naselja, ki so 50 do 9o kilometrov oddaljena od londonskega središča.
4.	Takse za parkiranje avtomobilov na javnih parkirnih prostorih so se močno zvišale, vtem ko je v proučevanju predlog, da se dostop v najprometnejše mest-n? četrti in ulice dovoli samo vozilom, katerih lastniki so v posesti posebne, zelo drage prepustnice.
London je zbolel od pretiranega gospodarskega razvoja, od prevelike zaposlenosti, od strahotnega avtomobilskega prometa. Nezaslišana konjunktura v izgradnji poslovnih zgradb, ki traja že deset let, je privedla do odprtja 200.000 novih delovnih mest prav v dveh glede tega najbolj obre-
menjenih četrtih Londona:	v
West Endu in Cityju, poslovnem središču britanske metropole. V tem istem desetletju se je 600.000 londonskih prebivalcev odselilo v bližnja naselja in tudi vasi, oddaljene od Londona po nekaj kilo-, metrov. Spričo tega se je silno povečala reka> ljudi, ki vsakodnevnim prihajajo v prestolnico na delo. Statistični podatki kažejo, da se vsako jutro privali v glavno mesto armada 1.300.000 ljudi, ki se popoldne spet vračajo na svoje domove izven mesta. Računa se tudi, da vsakodnevno prihaja v London nad milijon avtomobilov. Mestna uprava pripravlja za rešitev teh problemov dolgoročen načrt, katerega temeljne točke vsebujejo naslednje:
L Nujno je treba pospešiti decentralizacijo uradov in tovarn.
2.	Oni, ki se v mesto vozijo z lastnimi avtomobili, bodo izložent vse večjemu finančnemu pritisku, da bi se tako odpovedali uporabi lastnih prevoznih sredstev.
3.	Vloženih bo okrog 1.200 milijonov dolarjev za izgradnjo novih orjaških avto cest, ki bodo nasb prevzele Ves tranzitni promet.
4.	Povečal in izboljšal se bo javni promet. Poleg tega se bodo ustvarili izredno ugodni in vabljivi kreditno-finančni pogoji za izgradnjo velikanskih stanovanjskih naselij, oddaljenih od Londona 50 do 90 kilometrov. Cilj omenjenega podviga je, da bi se do 1. 1981 iz Londona odselilo najmanj milijon ljudi in bi tako število njegovega prebivalstva ne presegle današnjih osem milijonov.
Strokovnjaki odkrito pravijo, da uspeh tega velikanskega načrta ni odvisen od ljudi, marveč od finančnih sredstev. Velika Britanija pa preživlja trenutno dokaj resno finančno krizo. Navzlic temu so načrtovalci optimistični. Pa tudi določen napredek glede tega, da bi se popravile v preteklosti storjene napake, je že bil dosežen:
1.	Pod pokroviteljstvom vlade je bilo na področjih, oddaljenih od Londona 40 do 60 kilometrov, na nekdanjih ledinah izgrajenih osem «novih mest«. Vsako od ten je sestavljeno od stanovanjskih hiš, šol, bolnišnic, trgovinskih centrov, tržnic, kinematografskih dvoran, uradov in tovarn,
2.	Londonska mestna uprava je tudi sklenila z 19 mesti, ki se nahajajo v polmeru 160 kilometrov od Londona, posebne pogodbe, na osnovi katerih bodo le-ta sprejela tovarniške pogone in delavce iz osrednjega dela prestolnice.
.....................................................n......................mm............................
Lepotičenje ob navzočnosti policije: dva agenta stražita manekenko Normo Swift, ko se pripravlja za modno revijo. Nič čudnega. Nanjo so «navesili» za 24 milijonov lir draguljev, ki seveda niso njeni, pač pa le izposojeni.
OVEN (od 23.3. do 20.4.) Zelo ploden dan kar zadeva nekatera odkritja na poklicnem področju. Povežite se tesneje s svojimi najboljšimi prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.6.) Neka nepričakovana vest bi utegnila bistveno spremeniti vaš načrt. Ne mešajta svojih interesov z drugimi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne predajajte se pretiranemu navdušenju, preden se za to ne ustvarijo resnejši razlogi. Ne boste se mogli ogniti nekaterim socialnim obveznostim
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkoristite dan za to, da povečate svoja gmotna sredstva. Pazite, da bi med vami in nekim prijateljem ne prišlo do nepopravljivega spora.
LijJV (od 23.7. do 22.8.) Današnji dan je nadvse primeren, da se zač-
nete ukvarjati z neko novo poslovno dejavnostjo. Skušajte uskladiti svoje poglede z onimi, ki jih kaže draga oseba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svojega najvažnejšega cilja danes ne boste dosegli. Pomagali boste nekemu prijatelju v potrebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preden se lotite nekega drugega dela, končajte ono, ki ste ga že prej začeli. Odpovedati še boste morali svojemu čustvenemu načrtu.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce ne boste preveč nestrpni, vam bo uspelo skleniti izredno ugoden
finančni sporazum. Prišlo bo do pomirjenja med zakonci.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nastopil bo manjši spor med vami in predstavniki oblasti. Ne zapravljajte preveč sredstev za zabavo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spodbudno ozračje za vse, ki se ukvarjajo s kulturnimi problemi. Skušajte se ogniti manjšemu spopadu, ki ga narekuje različnost značajev
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce hočete uspešno rešiti svoja vprašanja, skušajte bolj metodično uporabiti svoj čas. Srečali boste osebo, ki se boste nanjo močno navezali.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Doživeli boste veliko zadoščenje na poklicnem področju. Dosegli boste popolno notranje ravnovesje.
Doslej se Je iz Londona že odselilo 187 industrijskih podjetij in 40 000 delavcev.
3. Vodi se nadalje kampanja, da se londonske poslovne družbe ((primorajo« ali ((pregovore«, da bi se v celoti ali vsaj delno odselile na ta področja. Doslej je na to pristalo 250 podjetij, a okrog ,1000 se jih pripravlja, da to stori. Spodbuda za to so precej nK-je davčne obremenitve.
Posebno ostri ukrepi so naper jeni proti avtomobilistom, poseb no onim, ki iz predmestij in oko liških naselij vsakodnevno pri hajajo na delo v mestno sredi šče. Kot že omenjeno, predstav lja enega od teh ukrepov občut no povečanje takse za parkira nje. Pred dvema letoma je ta znašala 7 centov na uro, danes pa petkrat več (okrog 200 lir na uro). Rezultat se je takoj Dokazal. Po statističnih podatkih je število avtomobilov, ki so v delovnih dneh okrog 12. ure parkirali na osrednjih londonskih ulicah, znašalo 59 tisoč, zdaj pa samo še 20.000. Med najnovejše ukrepe, naperjene proti lastnikom avtomobilov, sodi tudi uvedba novega sistema plačevanja cestnine. Vsak avtomobil bo mo ra' biti opremljen s posebnim elektronskim merilcem, vtem ko bi pod cestnim asfaltom bili napeljani električni vodi, in to v pravokotni legi na smer vožnje. Ko bi avto vozil čeznje, bi merilec stopil v pogon. V neka-
terih ulicah bi ti vodi bili v večjih, v drugih pa v manjših razdaljah, najpogostejši bi bili, seveda, v središču mesta. Glede na to, da bi se cestnina odmerjala na osnovi enot, ki bi jih merilec .registriraj, -bi,.. .razumljiv©!, cestnina za nekatere ulice oiia »lipo .draga, A tudi že..amen jene ppi sebne prepustnice bi bile zelo drage. saj obstoji predlog, po katerem bi taka propustnica stala nič manj kot 500 dolarjev letno.
še prav posebno Londončane zanima tudi pravtako že omenjeni «zeleni pas«. Mesto danes obkroža osen: kilometrov- široko zeleno področje, ki se začenja okrog 25 kilometrov od Charing Crossa, središča Londona. Dosedanja regulacijska poiitika je stremela za tem, da se je ta pas ((preskakoval«, se pravi, da se tu nič ni gradilo. Ker pa demografi predvidevajo, da bo London v bodočih petnajstih letih potreboval okrog 500.000 novih (tanovanjskih poslopij, menijo nekateri, da bi jih tudi tu moglt Izgradit! kakih 200 000, vendar je večina tiska in javnosti proti temu.
Kako pa bo vsa ta in še številna druga vprašanja v zvezi z omenjenimi hipertrofičnimi pojavi moč v bodočnosti rešiti, je uganka, ki je ne bo tako lahko razvozlati. Celo sami načrtovalci dvomijo o svojih načrtih, ne glede na to, da bi za to bile potrebne milijarde dolarjev, ki jih Velika Britanija danes gotovo nima.
«Sem za kratka krila, ne glede na starost ženske, ki bi jih nosila. Glavno je, da ji takšna krila ustrezajo. V moji kolekciji je zato vrsta modelov z različno dolžino kril. Vsaka od mojih klientk bo izbrala takšno, ki ji najbolj ustreza.«
Povsem proti kratkim krilom je krojač Antonio De Luca, ki je povedal, da ni prodal svojim klientkam še nobenega modela s kratkim krilom ter da je moral vrniti Courregesu in Saint Lau-rentu v Pariz vse modele, ki jih je ob začetku sezone nabavil.
Zoe Fontana pa je povedala:
»Pred kratkim sem izdelala vse kostume, ki jih nosi filmska igralka Uršula Andress v filmu »Deseta žrtev«. Lahko si torej mislite moje razpoloženje do kratkih kril, saj sem pripravila modele celo za žensko v letu 2000. Toda prav zaradi tega, ker gledam v bodočnost, sem mnenja, da bo mo. da zelo kratkih kril kratkotrajna. Zenske jih sedaj sprejemajo, toda kmalu se jih bodo naveličale.«
Tudi Angležinje se nameravajo opredeliti za kratka krila. Tako vsaj upajo njihovi modni ustvarjalci, ki so gornji model pred nedavnim1 pokazali v Milanu. Ce sl takšno obleko nadene mlado dekle z lepimi nogathi, je kolikor toliko sprejemljivo, ali vsaj znosno. Vse drugače pa je, če si kaj takega privošči ženska, ki ji priroda glede
tega ni bila preveč naklonjena.
Lastnice velikih lepotnih inštitutov in tovarn s kozmetičnimi sredstvi so nove mode zelo vesele. Pripravile so namreč vrsto krem in drugih pripomočkov, ki naj pomagajo ženski do polepša-nja pog, predvsem kolena, ki je njen najbolj občutljivi del, pa tudi tisti, ki se najprej postara. O-menjene lepotne ekspertke so mnenja, da si bo lahko vsaka ženska privoščila brez strahu kratko krilo, če bo le posvetila tudi svojim nogam toliko nege in časa, kot jo posveča svojemu obrazu m vratu.
Med vsemi temi ekstremnimi mnenji poiščimo tudi tisto zmerno, ki pravi, naj se ženska odloči pri izbiri modnih novosti le za tisto, kar je ne osmeši in kar bo lahko nosila vedno brez strahu, da bi se ji kdo smejal.
ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 1965
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 «50 fingers... 5 guitars«; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Poulenc: Slmfonieta za orkester; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20 35 Morje v slovenski pesmi; 21.00 «Vožn(a v Osoje«, kriminalka; 22.40 Trio Jevdjenije-vič-Brandl; 23.05 Nežno in tiho.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkestra Casamassima in Russo; 13 25 Med zgodovino in legendo; 13.45 Simf. koncert; 14.25 Pacchiorijev orkester.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pianist Eddie Heywood; 11.40 Uspele melodije;
12.00	in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Znane ital. melodije; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Spored narodnih pesmi; 16.25 Matej Bor: Bil je lep dan; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Barelli; 22.45 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Italijanski in tuji orkestri;
11.00	Sprehod skozi čas; H .15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 Schumannove skladbe; 11.45 Go-
dala; 13.25 Italijanske popevke; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Lahka glasba; 18.10 G. Spinelli igra na orgle; 18.55 Oscar Nie-meyer; 20.25 Južnoameriška glasba; 21.00 Pianist Joerg Demus; 21.50 Politična tribuna (KD, KPI PLI, PSDI).
//. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Baritonist Lorenzo Saccomani; 16.00 Rapsodija; 16.35 Panorama; 17.15 Neapeljske pesmi; 17.35 Enciklopedija; 17.45 D. du Maurier: «Moja sestrična Rahela« — 6. nadaljevanje; 18.35 Sindikati v moderni državi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.00 O opernem gledališču; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Politične vede; 19.00 O one-čejanju voda; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Z glasbenih festivalov; 21.50 Dantejeve proslave; 22.20 Malipierove skladbe.
Slovenijo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: V džunglah Nove Gvineje; 9.25 M. in D. Bučar: Kužek belček; 9.43 Stari in novi znanci; 10.15 Operni dvospevi; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Staroitalijanski moj-
stri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 M Jora: Moldavski pejsaži; 14.35 Otroci so pripravili koncert; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 Literarni sprehod — W. Schnurre: Manever; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualno sti; 18.20 Pianistka Stanka Cimperman; 18.45 Jezikovni pogovori — Df. J. Pogačnik: O stilu; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer: Prešernova beseda; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Glasbeni romantiki; 23.05 Plesni orkester.
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Tvoja prihodnost; 18.00 Spored za najmlajše;
19.00	Dnfevnik; 19.15 Michelangelovo življenje in delo — 5. nadaljevanje; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV zgodba; 21.50 Politična tribuna (KD, KPI, PLI in PSDI); 22.45 Srečanje z Gilbertom Becaudom;
23.00	Dnevnik
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta;
22.00	Sejem sanj.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Železo — kovina, ki je ustvarila civilizacijo; 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Makedonska jesen; 19.10 U-vertura za diskoteko — glasbena oddaja; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Ekran na ekranu; 21.40 Sodobna afriška lirika; 22.00 Zadnja poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.7, najnižja 10. ob 19. uri 1C.2; zračni tlak 1007.9 pada, vlaga 79 odst., veter severovzhodnik 20 km s sunki 35 km na uro. nebo oblačno, 8.5 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 16.1
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 11. novembra
Martin
Sonce vzide ob 6.58 un zatone ob 16.39. Dolžina dneva 9.41. Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 9.31
Jutri, PETEK, 12. novembra
Emil
ŠE EN ODLOČEN NASTOP PROTI UKINITVI ALI PREUSMERITVI LADJEDELNICE
2500 delavcev in uradnikov Sv. Marka ponovno v enotni protestni stavki
Stavka bo trajala danes od 12. ure do 6. ure jutri zjutraj - Odgovor predsednika pokrajine dr. Savone na interpelacijo svetovalca Burla (KPI) o Sv. Marku
Sindikata FIOM-CGIL In FIM CISL sta proglasila za danes ob 12. uri enotno stavko vseh 2500 delavcev in uradnikov ladjedelnice Sv. Marka ter vseh delavcev zasebnih podjetij zaposlenih v ladjedelnici. Stavka se bo zaključila Jutri ob 6 .uri. Obe sindikalni organizaciji sta proglasili današnjo stavko v okviru nadaljevanja borbe delavcev za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka, ki ji še vedno resno grozi nevarnost, da jo bodo ukinili. v najboljšem primeru pa spremenili njeno dejavnost. Po števil nih stavkah v začetku letošnjega leta. Je bila 23. februarja splošna stavka in zapora v vseh industrijskih in trgovskih obratih v mestu proti nameram, da se ladjedelnica ukine. Od tedaj dalje so bili napravljeni številni koraki v Rimu. Pretekli mesec Je bila v Rimu tržaška delegacija, ki je ponesla pristojnim ministrom, predsedniku poslanske zbornice in predsedniku senata 80 000 podpisov Tržačanov prot' ukinitvi ladjedelnice. Toda položaj se do sedaj ni izboljšal in zato sta sindikalni organizaciji sklenili nadaljevati z borbo.
Danes takoj po začetku stavke bosta pred vhodom v ladjedelnico govorila delavcem tajnika obeh kovinarskih sindikatov Burlo in Fa-briccl.
Pokrajinski svetovalec KPI Burlo je poslal predsedniku pokrajinske uprave dr. Savoni interpelacijo, v kateri ga opozarja na nedavno odločitev Evropske gospodarske skupnosti, da samo delno sprejme predloge italijanske vlade glede denarne pomoči italijanski ladjedel-ski industriji. Svetovalec nadalje omenja nedavne izjave ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija, «da je treba preurediti in zmanjšati proizvajalno moč ladjedelst-va»; neupravičeno zavlačevanje začetka posvetovanj med vlado, sindikalnimi organizacijami delavcev in delodajalci; glasove, da obstajajo načrti za preureditev ladjedelnice Sv. Marka v delavnico težkih železniških gradenj podjetja Italsider iz Skednja in celo govorica o načrtu, da bi na kraju, kjer Je sedaj ladjedelnica zgradili turl-stično-kopallško središče.
Nato Burlo vprašuje predsednika, ali mu Je vse to znano in kakšne pobude namerava sprejeti osebno ter kot član organizacijskega odbora za zasedanje v La Spezii, da se prebrodijo te nevarnosti in dt se konkretno prispeva v akciji za rešitev ladjedelnice Sv. Marka in vse Italijanske ladjedelske industrije.
Predsednik dr. Savana je v obširnem odgovoru na interpelacijo poudaril predvsem težave, v katerih se je znašla italijanska ladje-delska industrija po zapadli veljavnosti zakona o finančnih ukrepih v korist ladjedelske industrije in pomorstva ter Je ugotovil, da do konca marca leta 1964 niso uspeli, kljub podporam, da bi postale italijanske ladjedelnice kompetitivne na svetovnem tržišču. Zato. je dejal dr. Savona, je vlada pripravila nov zakonski osnutek, s katerim naj bi do konca leta 1969 dali ladjedelski industriji skupno 110 milijard lir pomoči. S to pomočjo naj bi ladjedelnice premostile sedanje resne težave Toda za uveljavitev tega zakonskega o-snutka 'mora imeti italijanska vlada pristanek EGS. Posebna komisija EGS je sicer priznala, da italijansko ladjedelstvo potrebuje pomoč, hkrati pa je postavila nekatere omejitve in pogoje, ki bi mnogo spremenili predlog italijanske vlade. To stališče EGS so vlada in druge pristojne ustanove proučile ter sklenile, da je treba vztrajati pri EGS, da potrdi sestavljen program le z nekaterimi nebistvenim' popravki. Po nadaljnjih razgovorih v Bruslju so pristojni organi EGS, čeprav so priznali težave italijanske ladjedelske industrije, ponovno zavrnili predloge
Predsednik je nadalje dejal, da je italijanska vlada, upoštevajoč resno stanje ladjedelnic, sklenila sprejeti nasvet organov EGS, Ulje izdala ukrepe za pomoč ladjedelski industriji z veljavnostjo od 1. julija 1964 do 31. decembra 1966. Ta ukrep, je dejal dr. Savona, bo nudil ladjedelnicam takojšnjo pomoč, da se rešijo iz težav, po drugi strani pa bo omogočil, da se med tem časom načnejo ponovni razgovori z EGS za celotno rešitev vprašanja italijanskih ladjedelnic z državno udeležbo za njihovo vključitev v evropski-, in svetovno ladjedelsko proizvodnjo. Po mnenju predsednika dr. Savone, ta rešitev ne prejudicira nobene druge bodoče rešitve in ureditve italijanske industrije in ukrepov, ki jih bo treba v tej zvezi podvzeti.
Po odgovoru dr. Savone je svetovalec Burlo ponovno spregovoril in poudaril, da EGS nima nobenega namena podpreti italijanske zahteve, ker sl Je Zahodna Nemčija zagotovila prednost in razne ugodnosti na tem področju v , okviru Evropske gospodarske skupnosti Dejstvo je, je dejal Burlo, da Zahodna Nemčija sedaj gradi 42,6 odstotka vseh ladij držav EGS, čeprav je njeno pomorstvo zastopano komaj s 24,4 odstotka. Italija pa, ki ima 27 odst. vseh ladij držav EGS, gradi komaj 17,2 odst. ladij in pristojni organi EGS zahtevajo, da mora Italija še zmanjšati svojo proizvodnjo.
Nadalje je Burlo omenil, da se govori, da bodo odvzeli ladjedelnici Sv. Marka celoten oddelek za opremo ladij in ga pridružili Tržaškemu arzenalu. V tem primeru bi na kraju tega oddelka zgradili nov dok za popravilo ladij. Oddelek za opremo ladij zaposluje sedaj 800 delavcev, ki naj bi Jih premestili v Tržaški arzenal.
Poleg tega je Burlo tudi poudaril, da nedavni proračun ustanove Fincantleri niti ne omenja ladjedelnice Sv. Marka. Vsa ta dejstva in vse te govorice, je poudaril Burlo, so nevarni znaki za življenje ladjedelnice Sv. Marka in Je potrebno, da se vsi odločno zavzamejo proti zapori tega slavnega in velikega tržaškega ladjedel-skega podjetja.
družabnem večeru za proslavo 20-letnice Kmetijske zadruge v Trstu njeni ustanovni člani, člani odbora, predstavniki raznih društev in kmečkih ustanov ter nagrajenci z letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah. Po pozdravnih naovorih predsednika zadru-e Alojza Markoviča in tajnika Marija Grbca so razdelili nagrajencem nagrade in diplome.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročali v nedeljski številki našega dnevnika.
Martinovanje na Proseku
Od danes do nedelje bo na Proseku tradicionalno martinovanje. Kdor hoče izkoristiti priložnost si bo danes lahko izbral in kupil pujske ali prašiče za vzrejo; domače vino, klobase, pršut in druge dobrine pa bodo gostom na razpolago vse te dni.
Stavka v Italcemcnti zaradi kazenskega odpusta delavca
Po uspeli tridnevni stavki (v soboto, nedeljo in ponedeljek) v I-talcementi za obnovitev delovne pogodbe, je ravnateljstvo podjetja začelo z represalijami proti delavcem. Z izgovorom, da je delavec Ricardo Parladori žalil nekatere delavce izven podjetja, ker se niso udeležili stavke, ga je ravnateljstvo suspendiralo z dela za nedoločen čas.
Ko so sindikalne organizacije zvedele za to izsiljevalno dejanje vodstva tovarne, so proglasile za včeraj 24-urno stavko, katere se je udeležilo 97 odst. zaposlenih delavcev. Stavka se je zaključila danes ob 6. uri.
Včeraj ob 10. uri je bila na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares enotna skupščina stavkajočih delavcev, na kateri so razpravljali o nastalem položaju ter obsodili represalije delodajalcev. Delavci so izrazili suspendiranemu delavcu vso svojo solidarnost in pripravljenost, da se še naprej borijo za delavske in sindikalne pravice v podjetju.
' Včeraj dopoldne je priplula v naše pristanišče turbinska petrolejska ladja «Massimo Damico*, ki je tako zaključila s.voje zadnje potovanje iz Neaplja v Trst; 10.635-tonsko ladjo bodo namreč razdrli, in sicer je bil za to delo izbran obrat «Sidemar»
Prednostne lestvice kandidatov
u3’i Ta(,lvju,... sv>	m.H
za dijaške doklade
Tržaško županstvo sporoča, da so na občinski oglasni 'deski objav.. ljene prednostne lestvice kandidatov za dijaške doklade na podlagi deželnega zakona od 6. septembra 1065.
V	dveh prednostnih lestvicah sta seznama dijakov tehničnih zavodov (skupno 40 dijakov) in seznam dijakov višjih srednjih šol (139 dijakov).
V	lestvice so bili vključeni sa-mo dijaki, ki so vložili prošnje v določenem roku (ponedeljek, 11. oktobra) in ki so imeli vse pogoje, kot jih določa omenjeni deželni zakon.
Seznami bodo na vpogled občinstvu 15 dni.
- Včerajšnji otvoritveni predstavi nove operne sezone ni manjkalo vsega tistega leska in bleska, ki se za tak večer po tradiciji spodobi. Izbrana opera, ki je kot prva prišla na repertoar, pa ima tudi tiste lastnosti, ki pripomorejo k uspehu pri občinstvu.
«Luisa Miller» spada med zgodnja Verdijeva dela (prvič izvajana v Neaplju 1849) in je v Trst prišla že takoj drugo leto po prvi izvedbi. Imela je dovolj uspeha in predvajali so jo precejkrat skozi več let, dokler ni padla v pozabljenje. Sedaj je spet prišla na oder po 95 letih. Opera nikakor ni bila nepomembna v Verdijevem opusu svoje dobe, toda• pozneje jo je avtor z drugimi deli tako rekoč sam potisnil v ozadje. Danes nam je povsem razumljivo, da je delo le redko na repertoarjih.
Opero, za katero je Verdi uporabil Schillerjevo «Kovarstvo in ljubezen« ter ves pevski del nanizal na linijo kar najbolj prijetne spevnosti, je dirigent Franco Capuana skrbno in vešče pripravil. (Pred začetkom drugega dejanja je bila še kratka počastitev dirigenta ob njegovem jubileju dirigiranja.) Glavno zanimanje je vladalo za Eleno
MED RAZPRAVO 0 ZAKONU 0 BOLNIŠNICAH V DEŽELNEM SVETU
ZAČETEK SEZONE V «VEItniJU»
Zelo dobro pripravljena predstava Luise Miller
V soboto premiera opere <$:Ljiihavni napoj*
Socialisti so zdravstveno
ostro kritizirali politiko večine
Zakonski osnutek predvideva 1.400 milijonov lir prispevka za gradnjo in obnovo bolnišnic ter drugih zdravstvenih objektov
Suliotis, mlado pevko, ki je s svojim nastopom potrdila, da se v njej res razvija odlična pevka. Svoj lepi glas zna prijetno oblikovati v vseh legah. Gian Giacomo Guelfi je med nastopajočimi najbolj poznan in v tej operi je imel nešteto priložnosti, da se je izkazal s svojim močnim glasom. Prijetno je presenetil tenorist Angelo Mori. Medtem ko je tu in tam še ustvarjal vtis, kot da mu glas ni prav siguren in izčiščen, pa je na mnogih težjih mestih pel z bravuroznostjo že rutiniranega pevca. Paolo Wa-shington, Giovanni Foiani in Franca Mattiucci so izvrstno pripomogli k uspehu večera. V manjših vlogah sta nastopila Silvana Martinelli in Raimondo Botteghelli.
Režiral je Carlo Piccinato, zborovodja pa je bil Giorgio Kirschner. Osnutke za scene je napravil Ni-cola Benois.
Deželni svet je začel razpravljati o zakonskem osnutku o ukrepih za pospeševanje gradnje, razširitve in modernizacije civilnih bolnišnic, zdravstvenih domov, zdravstvi,■-no-higienskih centrov, topliških in slatinskih naprav ter za izboljšanje zdravstvenih naprav in instrumen-tarija sploh. Zakonski osnutek šteje 21 členov in predvideva 1 milijardo in 400 milijonov lir izdatka v letošnjem letu.
Po poročilu svetovalca Ramanija je prvi dan splošne razprave o zakonskem osnutku spregovorilo 11 svetovalcev. Vsi, razen večinskih svetovalcev, so zakonski osnutek kritizirali, še najbolj pa socialisti. Glavni očitki so se glasili, da je zakon predvsem preveč na naglo skr-pucan ter da je zato neorganičen in protisloven. Zaradi tega se lahko predvideva, da bo dobil le toli-
ko glasov, da bo «komaj zlezel sko- osredotočiti posege tam, kjer Je po-
zi«. Vsota 1.400 milijonov lir se zdi na prvi pogled namreč precej izdatna, a potrebe na tem področju so ogromne, saj je dovolj, če se spomnimo,, kako nujno potrebuje sam Trst novo bolnišnico,'kjer je sedanja zastarela in predvsem pretesna. Gradnja bolnišnic pa po žre težke milijarde.
V razpravi je prvi spregovoril republikanec Cumbat, ki je dejal, da je zakon nezadosten ne le na ravni deželnega načrtovanja marveč tudi glede najbolj nujnih potreb. Ker država ne skrbi dovolj za zdravstvo, bo morala pač poseči izdatneje vmes dežela, pri čemer se bo lahko zgledovala po tem, kar so storile doslej druge dežele. Dejal je nadalje, da se sredstva, ki so. na razpolag«, ne smejo razpršiti za neštete posege, marveč Je treba
Prizadeti lahko vložijo priziv, na podlagi člena 9 omenjenega zakona ,ki ga morajo nasloviti deželnemu odborniku za šolstvo v roku 10 dni od objave lestvice.
Kakor nitro bo deželni odbor o-dobril načrt o razdelitvi sredstev in število dijakov, bo občina poskrbela za izplačilo doklade posameznim interesentom.
Družabni večer ustanovnih članov Kmetijske zadruge
V dvorani društvene gostilne na Proseku so se sinoči zbrali na
uiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiimiifniit
Cen. Battaglieri o hudi krizi pristaniške ustanove
Javna skladišča imajo sredstva za poslovanje samo do februarja
Nujno sta potrebna klasifikacija pristanišča in pa ustanovitev pristaniške ustanove
Na posebnem sestanku, na katerega Je povabil nekatere predstavnike lokalnega tiska, je izredni komisar Javnih skladišč general Battaglieri predsinočnjim ponovno o-pozoril na resnost položaja, v katerem se nahaja pristaniško podjetje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vodstvo Javnih skladišč očitno računa na to, da bo tisk vplival na javno mnenje in s tem posredno na vladne kroge, da bodo sprejeli pričakovane ukrepe v korist tržaškega pristanišča, tako zlasti ukrep za njegovo klasifikacijo in pa za ustanovitev pristaniške ustanove.
2e pred nekaj meseci je vodstvo Javnih skladišč opozorilo javno mnenje na to, da se nahaja v hudi finančni stiski, da se primanjkljaj veča iz meseca v mesec ter da mu banke odrekajo nadaljnje kreditiranje. Pozneje je bilo podeljenih Javnim skladiščem iz posebnega vladnega sklada za Trst 1.500 milijonov lir. S temi sredstvi se
italijanske vlade in predlagali, naj bi trenutno sprejeli le nekatere nujne začasne ukrepe z veljavnostjo do 31. decembra 1966.
•fMMiiiiiiiia>iiiiaiBiaiiiiiaia>aiiMfi>iiiiMiiiiiiiatiaiit«i>iiitia«iMaiiiiit«iiiiiiaMaaiiiiaiiiir«iiiMiiaiiiiiataiiiiatiMiiiiaiMiiMiiaiiiatiiiMiMiitiiitiMiiiiiiiiiiaiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiin
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Korzo Garibaldi bodo preimenovali po tržaškem pesniku Umbertu Sabi
Občina bo zidala ljudska stanovanja v ulicah Soncini in delVAgro Priprave za začetek gradnje novega gledališča v Ul. Giusliniano
Na torkovi seji tržaškega občinskega odbora so sklenili, da bodo imenovali sedanji Korzo Garibaldi po pokojnem tržaškem pesniku Umbertu Sabi. Odbor je sklenil preimenovati Korzo Garibaldi v Korzo Umberto Saba, ker obstaja v mestu že Trg Garibaldi. Poleg itega pa bo odbor ponovno predložil v odobritev občinskemu svetu predlog, da se imenuje trg pred sedežem Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta po pokojnem papežu Janezu XXIII., trg in park v Barkovljah pa po pokojnem predsedniku ZDA Ke-nne-dyju Prvi predlog o imenovanju dveh trgov po papežu Janezu XXIII. in Kennedyju, ki ga je odbor svoj čas predložil občinskemu svetu, ni bil sprejet soglasno Zato je pristojno ministrstvo zavrnilo prošnjo občine, da izda potrebno dovoljenje. Odbor je sedaj prepričan, da bo občinski svet na eni prihodnjih sej soglasno o-dobril omenjeni sklep.
Odbor je tudi sprejel sklep podjetja Acegat o spremembi vožnje filobusnih prog št. «1» in «19». Filovije obeh prog ne bodo več vozile od Trga Liberta po Ulici Geppa kot doslej, ampak iz Ul. Geppa in dalje po Ul. Carducci. Zupan je odbornikom »poročil, da
je demokristjanski občinski svetovalec dr Rocco podal ostavko na mesto svetovalca, ker je bil izvoljen za deželnega tajnika 2;veze srednje in male industrije in je zato preveč zaposlen z novim odgovornim mestom. Na njegovo mesto bo prišel dcmokristj.inskj kandidat Guglielmo Fabiani.
Občinski odbor je na seji tudi sklenil, da se bo poslužil u-godnosti, ki jih nudita dva deželna zakona, in sicer deželni zakon o pomoči za gradnjo ljudskih stanovanj ter deželni zakon o podporah dijakom. V okviru prvega zakona bo občina zaprosila za podporo pri kritju obresti za posojilo 320 milijonov lir, ki g.a bo občina najela za zidanje ljudskih stanovanj. 120 milijonov lir bodo porabili za ljudska stanovanja v Ul. Soncini, 200 milijonov lir pa za ljudska stanovanja v Ul. del-l’Agro. Za prihodnje leto pa bo občinski odbor zaprosil še za druge prispevke za zidanje ljudskih stanovanj V okviru drugega zakona pa bo občina zaprosila prispevke za pomoč 140 dijakom. Za dijake strokovnih šol so določili 20.000 lir pomoči vsakemu, za dijake višjih srednjih šol pa 30.000 lir. Pomoč bo dodeljena revnim in pridnim dijakom.
Na seji odbora so razpravljali tudi o gradnji novega dramskega gledališča v Ul. Giustiniano. Skle. nili so, da bodo naročili izdelavo dokončnih načrtov za gledališče arh Nordiu in Cerviju, ki sta že sestavila začasne načrte. Župan je poročal, da je minister za turizem in predstave že odobril začasne načrte, ki mu jih je predložila občina. V Ulici Giustiniano bodo zgradili novo stavbo, v kateri bosta gledališka dvorana za stalno gledališče in avditorij za Koncertno društvo. Po začetni ;;ami sli bo imelo gledališče 1200 sedežev. Dvorana bo tako prirejena, da se bo dala s premičnimi pregradami preurediti tudi v manjšo dvorano s 400 mesti za dramske predstave.
Ko bodo odobreni in potrjeni dokončni načrti, bo občinska u-prava takoj začela s prvimi deli, ker bo razpolagala s prvo vsoto 500 milijonov lir, ki jih bo dobila z najemom posojila in iz prispevkov vladnega komisariata.
2upan je na seji *udi sporočil, da je sedanji predsednik Združenja Stalnega gledališča dr. Ven.ier podal ostavko Zupan ga je zaprosil, naj ostane na svojem me stu do izvolitve novega predsednika.
zdaj nadaljuje poslovanje podjetja; do tega trenutka so Javna skladišča potrošila že 800 milijonov lir, s preostalimi 700 pa bodo lahko nadaljevala z delom do februarja prihodnjega leta. Takrat bo nastopilo najhujše, ako ne bodo med tem časom na ta ali oni način rešena vprašanja klasifikacije pristanišča, ustanovitve pristaniške ustanove, ali če ne bo država podelila podjetju posojila ali prispevka.
Poslovanje pristanišča se že vrsto let odvija s pasivo. Primanjkljaj iz prejšnjih let je znašal konec letošnjega junija 1 milijardo 380 milijonov lir. Strokovnjaki pravijo, da je za pasivnost poslovanja kriva tuja konkurenca — in pri tem navajajo zlasti pristanišča Koper in Reko, Bremen, Hamburg in Ant-werpen —, deloma pa dejstvo, da tržaško pristanišče še ni klasifici-rano. Ko je Italija prevzela Julijsko krajino, je namreč prevzela tudi dve pristanišči: Trst in Tržič (Portorosega). Takrat bi bili morali vladni organi uvrstiti obe pristanišči med ostale luke v državi, to pa se vse do danes ni zgodilo. Za Tržič se v zadnjem času govori, da ga nameravajo v Rimu priznati kot polnopravno pristanišče in ga torej klasificirati; za Trst pa ni še znano, kdaj ga bo vlada priznala za enakovredno drugim pristaniščem. Ena izmed najbolj otipljivih posledic klasifika-cije nekega pristanišča je ta, da se finančno breme, ki ga predstavlja ves železniški promet v njegovem okviru, avtomatično prenese na upravo državnih železnic. Za Trst se to breme zdaj suka na višini nekako 700 milijonov lir na leto. Ta izdatek pa težko bremeni poslovanje Javnih skladišč, ki po eni strani ne morejo prenesti na železnico stroškov, ki jih v Benetkah, Genovi in sploh v vseh italijanskih lukah mimogrede prenesejo nanjo; poleg tega pa ne morejo tako obtežena izvajati nobene prave konkurence nasproti drugim pristaniščem.
Sredstva iz sklada za Trst, to je omenjenih 1.500 milijonov lir Javna skladišča še niso materialno prejela, temveč predvidevajo da jih bodo lahko vnovčila v januarju; ta sredstva se nanašajo na leto 1966 in jih je treba danes imeti za zadolžitev prihodnjega poslovanja, odnosno za nadaljnji primanjkljaj. Položaj podjetja je torej nadvse resen. Poleg tega se zdaj bližajo pogajanja s sindikalnimi predstavniki osebja (pri Jav-nih skladiščih je danes zaposlenih okoli 1100 ljudi), ker je skupna delovna pogodba zapadla konec preteklega meseca. Pred podpisom nove pogodbe bodo predvidoma predstavniki delavstva zahtevali primerno povišanje plač in mezd v skladu z večjimi življenjskimi stro. ški. To bo nova težava, s katero se bo kaj kmalu srečalo vodstvo Javnih skladišč, zato se vprašanje radikalne rešitve celotnega vprašanja postavlja z vso resnostjo in aktualnostjo.
treba največja. Pri tem je poudaril, da bi morali predvsem čimprej sezidati novo bolnišnico v Trstu.
Socialist Giacometti je najostreje kritiziral zakonski osnutek in je na koncu svojega govora poudaril tud- odklonilno stališče socialistov do politike deželnega odbora, to je demokristjanov in socialdemokratov sploh.
Giacometti Je najprej omenil, da je pred letom dni socialistična skupina dala vrsto pripomb in nasvetov. kakšnim kriterijem naj bi sledili v tej zadevi ter je še pred kratkim predlagala deželnemu odboru, naj pripravi vsaj začasen osnutek deželnega načrtovanja glede bolnišnic. Zatem je dejal, da Je vsebina zakona nasprotna vsem pričakovanjem. Predvsem je v njej preveč razkropljenosti, saj bi hoteti zadovoljiti vse bolnišniške in zdravstvene ustanove. Zakon je nadalje nejasen in ha naglo skr-pucan ter ne upošteva bodoče ureditve bolnišnic v napovedani vsedržavni reformi; nasprotno, to reformo celo otežuje. Nenačrtno dajanje prispevkov in jamstev za dolgoročna posojila omogoča bolnišnicam, da postanejo neodvisne ter celo konkurirajo med seboj, kar Je često v nasprotju z deželnim in vsedržavnim načrtom za njihovo funkcionalno razporeditev.
Giacometti je tudi dejal, da je zakon pomanjkljiv, ker ne ustanavlja posvetovalnega tehničnega organa ter poverja delitev sredstev samo odboru. Zatem je rekel, da je sploh «duh zakona nasproten usmeritvi levega centra« ter Je obtožil večino, da gleda na vprašanja z ozkega in čisto upravnega zprnega kota, pri čemer često pozablja njihovp politično plat, zlasti pa, da je treba uresničiti pravo deželno načrtovanje.
Na koncu Je Giacometti dejal, da socialistična skupina ne more ((odobravati nesmislov in skrpucal tega čudnega deželnega levega centra, niti ukrepov kot je ta zakon, ki so zgrešeni in v popolnem nasprotju s političnimi in programskimi podmenami, ki jim slede socialisti na vsedržavni in deželni ravni«.
Liberalec Bertoli je dejal, da so liberalci nasprotni načrtovanju, a za bolnišnice priznavajo, da Je potrebno. S tega gledišča Je tudi kritiziral zakon ter rekel, da bi morali spopolniti le nekaj bolnišnic z vsemi oddelki in napravami, tako da bi vsaj v teh učinkovito de. lovali.
Socialist Moro je kot običajno predvsem odločno branil interese svoje Karnije, kjer razpolaga bolnišnica v Tumeču samo s kakimi 100 posteljami, prebivalci nekaterih krajev pa morajo hoditi po specialistično pomoč v Videm, kamor je tudi dalje kot 100 km. Na vsakih 1000 prebivalcev pride po 2,1 bolnišniške postelje, kar Je še slabše kot v Ghani (v Afriki).
Komunist Pacco je rekel, da Je osnutek preveč fragmentaren in «razpršilen». V deželi je potrebnih za bolnišnice 21 milijard lir, zakon pa določa le nekaj več kot eno milijardo. Kar pa je najslabše, zakon niti ne pove, kako mislijo to vsoto razdeliti. V drugih deželah so določili sredstva in Jasno nakazali, za katere objekte jih bodo porabili. Druga omejenost zakona je v tem, da sploh ni organičen Medtem ko se po vsej državi razpravlja o zdravstveni reformi in o načrtovanju, se s tem ukrepom podaljšuje v nedogled zastarelo stanje v nekaterih bolnišnicah ter se sploh ne omenjata ne reforma ne načrtovanje. Potreben bi bil poglobljen študij deželne stvarnosti. V ta namen je skupina KPI že v marcu predlagala ustanovitev deželnega sveta za zdravstvo, toda večina je ta predlog zavrnila. S tem zakonom hočejo v naglici zakrpati to, kar se da, toda naglica ni vedno koristna.
Demokristjan Zanin je dejal, da so na zdravstvenem področju vrzeli in naloga dežele je, da jih čimprej zapolni, čeprav prltiče to predvsem državi.
psiupovec Bettoli je kritiziral zakon in rekel, da bi morali osredotočiti vse prispevke predvsem za spopolnitev bolnišnic v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Rekel je nadalje, da bi morali ustanoviti deželni svet za zdravstvo ter voditi na tem področju načrtno politiko.
V razpravi so spregovorili še liberalec Morpurgo, misovec Morei-li, demokristjan Ginaldi in socialdemokrat Bisol.
Gibanje cen na drobno v oktobru
Po poročilu mestnih redarjev, so se cene na drobno v oktobru gibale v glavnem na ravni meseca septembra. Glede cene in prodaje mesa, pa je v poročilu poudarjeno, da še vedno mnogo ljudi, ki kupujejo meso onstran meje in v goriški pokrajini.
Tržaško združenje trgovcev je sporočilo, da je zahtevalo od vladnih oblasti, naj bi tudi na tržaško pokrajino raztegnili carinske ugodnosti pri uvozu mesa, ki jih uži va goriška pokrajina. Cena teleti ne se je z ukrepom prefekta zni žala, prav tako so bile v prete klem mesecu nizke cene perutnine
Olivno olje je ponovno zabeležilo rahlo povišanje v prodaji na drobno, v prodaji na debelo pa so cene nekoliko padle. Posledice znižanja cene na debelo pa bodo vidne v prodaji na drobno šele v tem mesecu. Namočena polenovka se je podražila za 60 lir kg. Povišale so es tudi nekoliko cene domačih jajc, sir parmezan pa se je podražil za 300 lir kg.
Vreme v preteklem mesecu Je bilo naklonjeno ribičem, ki so nalovili precej rib. Zato je bila tržnica dobro založena in cene so bile zmerne. Tudi na zelenjadno tržnico je prišlo več blaga kot v septembru in so bile zato tudi cene v glavnem nekoliko nižje. Zlasti so se znižale cene karfijole, zelenega zelja, cikorije, koromača, solate, jabolk, paprike, paradižnika
GLASBENA MATICA V TRSTU
V	SOBOTO, 13. novembra ob 21. uri v KULTURNEM DOMU
SVEČANA AKADEMIJA
V	POČASTITEV 20. OBLETNICE OSVOBODITVE IN OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE
SPORED:
Govor — dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merku: Arija za šolski orkester
Platti: Koncert v G—duru za klavir in godalni orkester klavir Magda Kuret
J. S. Bach: Koncert v a—molu za violino in godalni orkester violina Žarko Hrvatič
Simoniti: Bosa pojdiva	Tenorist Rudolf Franci,
Simoniti: Samo en cvet	član ljubljanske Opere
Škerjanc - instr. Kjuder Uspavanka
Ota - instr. Kjuder: Vlak	Mladinski pevski zbor
Kjuder: Kolo	Mladinski in moški pevski zbor
Sedoj - instr. Kjuder: Večer na sidrišču
Sedoj - instr. Kjuder: Prišla je tudi k nam pomlad
Moški zbor in soli: Viktor Stoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Moški zbor
Vrabec: Zdravica
SODELUJEJO: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor p. d. Prosek - Kontovel Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, ka - Kontovela in iz Trsta
z Opčin, Prose-
Zbore so naštudirali: Erminij Ambrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergij Radovič in Nada 2erjal
Dirigent: OSKAR KJUDER
Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11. 14. ure.
Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66
Na splošno željo občinstva v nedeljo, 14. t. m. ob 16.
uri ponovitev predstave
IVAN CANKAR
HLAPCI
V tovarni «Vetrobeb se je ponesrečil
V tovarni «Vetrobel» v Zavljah se je včeraj ponesrečil 35-letni delavec Francesco Messidoro iz Ul. Tor Cucherna 5. Ko je opravljal svoje delo, ga je nenadoma v dimlje močno zadel tovor lesa, ki ga je pravkar s tal dvigal premični žerjav Zaradi sunka in bolečin se je Messidoro zgrudil na tla in obležal. Delovni tovariši so ponesrečencu priskočili na pomoč in mu nekaj minut kasneje pomagali v zasebni avto. Messidora so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na Drvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Pri nesreči je Messidoro za-dobil hude udarce v dimlje in verjetne črevesne poškodbe.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic za prvo predstavo Donizettijeve opere »Ljubavnl napoj«, ki bo za red A v vseh prostorih v soboto 13. tm. ob 20.30 (po začetku predstave vstop v dvorano ne bo dovoljen).
Opero bo dirigiral Franco Capuana, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Valeria Moriconda (Adina), Ren-7.o Casellato (Nemorino), Antonio Boyer (Belcore), Bruno Marangoni (Dulcamara), Fulvia Ciano (Gian-netta).
Orkester in zbor gledališča Verdi. Režija in koreografija Luciana No-varo. Zborovodja Giorgio Kirschner.
Pri blagajni gledališča se začenja tudi prodala vstopnic za drugo predstavo Verdijeve opere «Luisa Miller«, ki bo v nedeljo ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih.
SAŠA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKEŠ	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
V	četrtek, 18. novembra ob 16. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 20. novembra ob 16. uri (ABONMA PRVA PONOVI-
TEV)
V	nedeljo, 21. novembra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI PO-
POLDANSKI)
V	sredo,	24.	novembra	ob	20. uri	(ŠTUDENTSKI	ABONMA)
V	petek.	26.	novembra	ob	16. uri	(SINDIKALNI	ABONMA)
V	soboto,	27.	novembra	ob	16. uri	(ABONMA ZA	OKOLICO)
V	nedeljo,	28.	novembra	ob	16. uri
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
Ljudska prosveta
Nazionale 15,30 Todd AO 70 mm barve De Luxe in Alberto Sordl v filmu «Quel temerari sufle macchi-ne volanti« Sarah Miles, Irina De-mlch.
Arcobaleno 16,00 «A proposito di tut-te (jueste slgnore« Technicoior. — Bergmanov film.
Excelslor 16.OO «Glulletta degll splrl-ti« Glulietta Mašina, Sandra Milo, Mario Pišu, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 »Casanova 70» Marcel-lo Mastroiannl, Virna Lisi. Technl. color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «Lord Jim« Technicoior. James Mason, Peter OToo-le.
Alabarda 15.00 »VVeek end a Zuyd-coote« Colorscope. Jean Paul Bel-mondo, Catherlne Spaak, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatlco 16.30 «Amare» Nagrajen v Benetkah. Ariette Andersson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Senandoah la valle del-1’onore«.
Cristallo 16.30 »Lezlone d'amore alta svedese« Technicoior.
Garibaldi 16.00 «Non son degnD dl te« Gianni Morandi, Laura Efri-kian.
Capitol 15.00 «La donna che non sa-peva amare« Technicoior,
Impero 16.30 «Amori proibltl« Prepovedano mladini pod 14. letom
Vlttorio Veneto 16.00 ((Blanco, rosso, glallo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Stranl compagnl dl letto« Technicoior.
Zadnji dan.
Astra 16.00 «Le clttš prolblte«.
Astra 16.30 »Le avventure dl Scara-mouche« Technicoior.
Abbazia 16.00 «Sfida sotto j! sole« Technicoior. Ursiula Andress. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale Danes počitek. Jutri ob 16,00 «Batan» Robert Taylor.
Prosvetno društvo Barkovlje bo 1-
melo danes 11, tm. redno odberovo sejo.
Slovenska kultu rno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 1». do 14. leta. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa (.
V soboto, 13. tm. ob 19. uri bo v kulturnem krožku »Rodolfo Morandi« na Trgu San Giovanni predavanje o temi: «Ku Klux Klan — stoletje sramote«. Govoril bo Guido Fink bivši asistent za ameriško literaturo na univerzi v Bologni in po-verjenec za Italijansko literaturo na univerzi v Princetonu (ZDA).
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Antonia Kolar vd. Colonna, 59-letna Luigla Pe-tech por. Pilleri, 83-letna AdeleKrist-ler, 59-letna Maria Sodnich por. Pri-mosich, 77-letna Maria Pietra Rlve-ra, 72-letni Spiridione Soldano, 54-letna Blanca Bean, 70-1 etni Andrea Fattuta, 79-letni Francesco Balz, 79-letna Maria Predonzani vd. Blzzotto, 81-letni Giuseppe Carli.
LADJE V PRISTANIŠČU
E. Cosulich, C. di Catanla. San Marco, Settemari, Vicenza, Borea. A. Lauro. L. Lauro, Aura, Vesuvio. Au-sonia, Cellina, Vulcania, Saipa II, E-ros, Piave, Brick VII, Auriga, Ca-praia, Santagata (It.). Teuta, Mati (Albanija), K. Peleus, Cherryland (Liberija), Zemun, Plavnik, Orjen. Trbovlje, Drežnica, Rezekne (Jug.), Old Oak, Vindex, Coral, Audax, A-riel, Candida (Panama), P. Venetza-nos, Georgios, Bremerhaven (Grčija). T. Stavros (Marok), Gunnar Knud-sen (Norveška).
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike lz plastike ((BALATUM« in »MERA-KL' >N > Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» ln ((ARMSTRONG* Bežna vrata «ROLLP()rT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 11ALPLAST, trst, Trg Ospedalr št. 6 Tel 95-919
SOŽALJE
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (». 11. do 14. 11.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2-dr. Gmelner. Ul. Giulla 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini Ul. T. VecelUo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Od 13. do H. ure
Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14; PIz-zulrCignola, Korzo Italia 14; Prendini Ul. T, VecelUo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; INAM A) Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43-dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
Prispevajte n
DIJAŠKO MATICO!
Uredništvo In uprava Primorskega dnevnika ter osebje Založništva tržaškega tiska izrekajo globoko sožalje svojemu dragemu delovnemu tovarišu in nameščencu Silviju Princivalliju ob smrti njegove matere.
10. t. m. je preminila svojim dragim
Antonietta Princivalli
Pogreb bo v petek, 12. t. m. ob 15.15 iz mtrvašnice glavne bolnišnice.
2alostno vest sporočajo: hčerke, sinovi, sestra, brat in drugi sorodniki.
Iskrena zahvala zdravniku dr. Domenicu Caminciju za njegovo požrtvovalno zdravljenje.
Družini
PRINCIVALLI — ZUBAV
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Protestiral je zaradi hrane in udaril jetniškega čuvaja
Sodišče ga je zaradi napada in upiranja obsodilo na 9 mesecev zapora - Nakupljeno blago na obroke je takoj zastavil
20-letnega Claudia Sgubbija so vceraj karabinjerji iz celice v za-P°xu pospremili naravnost v sodno dvorano, Kjer se je proti njemu vrš.la raz.prava po hitrem postopka. Obtožen je bil, da se je ubrl kaznUmsKemu pazniku, mu Povzročil telesne poškodbe in ga zalil
4- novembra okrog poldne je »aznilnuki paznik Kaifacle Colel-h ob priliki praznika razdeljeval kaznjencem priboljšek. Vsakemu kaznjencu je delil Krožnike z me-funl’,	temi je bil tudi Sguo-
j ■ ,-t'a je same pogledal v krožnik n izjavil, da meso m dovolj kuhano. r-ri pr.či je Colelli povabil ‘Sgubbija naj mu sledi K predstoj-";ku. kjer naj bi se pritožil. Tona Sgvobi ni hotel siediti pazniku, zato ga je ta prijel za roko ■n ga izvleiiel iz. celice Nekaj čaka sta paznik in kaznjenec nodi-a Po hodni.m, toda pri tem se Je Sjubbi zbal, da ga bo paznik saprl v kazensko celico, zato se mu je začel upirati. Prišlo je do Pret,.pa in med ruvanjem je Sgub-bl-Pastjo udaril Colellija v o-
_ Prihiteli so še drugi pazniki, ter Pretepača ločili, med ruvanjem J“ bgubbi paznika tudi žalil. Predstojn ki v zaporu so uved 'Preiskavo in preiskovalni sod-■k je zaslišal tako paznika kot aznjenca. i otem je zaslišal še , fuge paznike in kaznjence, ki so ?ui v celici z Sgubbijem. Colelli Povedal, da je hotel Sgubbija Pospremiti do predstojnika kjer 11 bi povedal svoje pripombe k ede hrane, Sgubbi pa je vntraj
0	trdil, da Colellija n' žaljivo govoril ter da je bil paznik tisti
ki ga je porinil iz celice ter ga Po hodniku vlekel proti kazenski celici.
, zadevi so včeraj razpravljali oun-ki, ki so zaslišali paznike irt _fiznjence; Pri tem je treba orne-ti, da se je moral Colelli zate i' v bolnišn-co, kjer so ga spre,je
1	na zdravljenje zaradi več udar Jv po glavi. Sam Sgubbi pa ima a vesti precej prekrškov. Pred 'davnim ga je sodišče obsodilo u 4 leta in 5 mesecev zapora.
Dr a 1 so ga v zapor v Milanu in i pd Približno enim mesecem pre-
im fo ' v Trst- kier bi bil rtlHril1 te a rflzsovor s sorodniki. Prav dni pa so Sgubbija namerava , nosjati spet v Milan. Kar se je P loetTo, pa je prisililo oblasti v ' P°ru, da so odhod odložile. v. glavnem je Sgubbi včeraj po to. kar je že povedal pre -ovalnemu sodniku. Tožilec je r".preval, naj sodišče obsodi Sgub.
ia na J Leto in tri mesece za-žUz0, .”otL»če pa ni upoštevalo to-snfvih zahtev in je obtoženca ob-u ; 0 na 9 mesecev zapora zaradi Piranja javnemu funkcionarju in ? VZlf°gitve telesnih poškodb, o-1°®)° pa ga je obtožbe žaljenja radi pomanjkanja dokazov,
• * *
.b,tq sodišče v prizivni stopnji i,,, Vc'er"i v odsotnosti siidjJa,^?,
' npKa Massimiliana Cherina hrez “talnega bivališča. Cherina je 1(1 arca 1964 obsodil pretor na 10 mesecev zapora in plačilo 36.000 .‘r globe zaradi goljufije. Cherin ? Pr°ti obsodbi vložil priziv, ven-ke*" -mu '° n* ničesar koristilo, Vot socbšče včeraj potrdilo pr . no obsodbo ter ga kaznovalo ,1 na plačilo stroškov razprave P?e stopnje.
v «,erir) ie v oktobru 1963 prišel m o5°Y'n°. "Marion« v Ul Mazzi-ie v■ i 'P izkoriščajoč priliko, da ml 32-letni lastnik Mario Ma-
non iz Ul. Goldoni 2 odsoten, na kupil raznega blaga in oblek za 154.000 lir. 18-letna prodajalka Nadja Kozina iz Ul. Costalunga 263 je Cherina na videz poznala, ker je že večkrat prišel v trgovino. Vedela je tudi, da je Marion že nekajkrat prodal Cherinu blago na obroke, zato je kupcu zaupala ko ji je povedal, da bo blago plačal na obroke. Cherin se je istega dne popoldne še vrnil in na kupil tudi nekaj otroških cblek v vrednosti 58.000 lir Preden je odšel, je dal svoj naslov in sicer Ul. Madonnina 5 ter povedal, da se bo vrnil naslednjega dne, da se bo z lastnikom dogovoril o obliki plačevanja na obroke
Naslednjega dne pa Cherina ni bilo od nikoder. Zaskrbljena, je Kozinova .a v Ul. Madonnina, toda tam Cherina ni nihče poznal. Rozinovi ni preostalo drugega, kot da se je zglasila na letečem oddelku policije in goljufijo prijavila.
Agenti so Cherina nekaj dni kasneje prijeli in zaslišali Pri sebi je Cherin imel 10 polic zastavljalnice, iz. katerih je bilo razvidno, da je nakupljeno in neplačano blago takoj zastavil Na po diagi tega so policisti Cherina Odjavili sodišču in pet mesecev kasneje je sledila obsodba pretoi-ja, proti kateri je obtoženec vložil priziv, vendar brez. uspeha.
Plin se je vnel na visoki peči železarne itaisider
Na vrhu visoke peči štev. 2, ki deluje že od maja meseca v žele-žarni «Italsider» v Skednju, se ie včeraj ponoči iz še nepojasnjenih razlogov vnel plin, ki uhaja iz same peči. Ogenj na vrhu peči, je kmalu zajel trake za nakladanje rudnine in koksa, ki so dolki po 200 metrov vsak ter uničil del električnih in mehanskih aparatov za dovažanje In nakladanje premoga v visoko peč. Požar na vrhu vlso k e peči je povzročil približno 20 milijonov lir škode. V «Italsider» so prihiteli gasilci, ki so po nekaj urah dela pogasili nastali požar, škodo bodo v železarni popravili in že v jiekaj dneh bodo traki in aparati ponovno delovali.
Po stopnicah je padla
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s pridržano prognozo sprejeli 75-letno Tereso Pavli cer por. Zandegiacomo Iz starčev Bkega zavetišča v Naselju San Mau rp 131 zaradi zloma desne stegnenice. PavliCerjeva se je' ponesrečila že predvčerajšnjim okrog 18. ure, ko je stopaia navzdol po zunanjem stopnišču. Nenadoma se je spotaknila, izgubila ravnotežje in se prekopicnila po stopnicah. Pavllcer-j$va, jjrvotmj .mislila, . da .ne bo hudega ,toda včeraj zjutraj je zaprosila za zdravniško pomoč. V bolnišnico so jo odpeljali z rešilnim avtom RK.
Dim
v stanovanju
Ker je bližnji stanovalec napačno nastavil dimnik svoje peči, se je predvčerajšnjim popoldne začelo kaditi v stanovanju Luciana Šantlja v Ul. Caravaggio 8. Stanovanje se je napolnilo z dimom ln Šantl je bil prisiljen poklicati gasilce. Tl so prihiteli v Ul. Caravaggio ln najprej prezračili prostore, nakar so ugotovili vzrok tolikšnega dima Ir. končno dimnik popravili.
K IM O IKIS>> PBOSEIt
|*re!jvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 16 uri barvni film v CInemascope:
LAMORE E IINA COSA MGRAVIGLIOSA
(LJUBEZEN JE ČUDOVITA STVAR)
Jšrata: WILLIAM HOLDEN — JENNIFER YONES
Trčenje avtomobilov v Ulici Pascoli
Na vogalu Ul. Pascoli In Parini se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranila in poškodovala 33-letna Irma Orel por. Brandt iz Milj, San Flo-riano 1. Orlova je navzgor po Ul. Pascoli vozila avto «volkswagen» z evidenčno tablico Jordanija 141, ko pa je privozila na omenjeni vogal, je prišlo do trčenja. Iz Ul. Parini je z avtom fiat 1500 MI 658695 privozil Franzo Zorzinettl iz Covegll pri Vareseju, ki je bil namenjen proti' Trgu Garibaldi. Nesreča se je verjetno pripetila zaradi spolzkega asfalta. Pri trčenju se je Orlova v notranjosti svojega avta ranila in pobila po glavi in čelu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti dva tedna.
Smrtne posledice nerodnega padca
Na ortopedskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim popcldne podlegla zadobljenim poškodbam 60-letna Maria Predonzam por. Bizzotto iz Ul. del Bosco 34 Priletna ženska se je ponesrečila 31. oktobra, ko je nerodno padla v kuhinji stanovanja. Tedaj si je Predonzanijeva verjetno zlomila levo stegnenico. Prepeljali sd jo v bolnišnico, vendar so bile vse zdravniške nege zaman in predvčerajšnjim je nesrečnica izdihnila.
Ranjenec na pločniku v Ul. Rossetti
Sinoči okrog polnoči so s pridržano prognozo sprejeli na neuroki-rurški oddelek glavne bolnišnice 58-letnega Giuseppa Macorinlja iz Ul. Biasoletto 21, ki ga je v bolnišnico pripeljal s svojim avtom 22-letni Au-silio Cattunar z Opčin štev. 1075. Macorinijevo zdravstveno stanje Je zelo resno m sploh ni mogel govoriti. Na glavi je imel znake močnega udarca in rano na levi strani ter je še krvavel, ko so ga sprejeli v bolnišnico.
Cattunar je povedal, da je zagledal na pločniku v Ul. Eremo blizu vojašnice v Ul. Rossetti neznanca, ki je vzdihoval in klical na pomoč. Spravil ga je v avto in nemudoma odpeljal v bolnišnico. Iz bolnišnice so takoj obvestili agente Letečega oddelka, ki so začeli s preiskavo, da bi ugotovili, če gre za nesrečen padec, prometno nesrečo ali napad.
Kap ju je zadela
Včeraj zjutraj so v mrtvašnico glavne bolnišnice prepeljali truplo 79-letne Giovanne Ušaj iz Ul. Valdirivo 30, ki je ponoči med spanjem umrla zaradi srčne kapi. Njeno truplo so našli domači in poklicali rešilni avto RK. Toda zdravnik ni mogel ničesar več o-praviti.
Zaradi kapi ie včeraj popoldne izdihnil tudi 47-letni Santo llassi iz Ul. del Pozzo 2. Truplo je pregledal sodni zdravnik dr. Nicoli-ni in ugotovil, da je smrt nastopila nekaj ur prej. Truplo nesrečnega Bassija so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
[_ Goriško-beneški dnevnik
OB GRADNJI SIUOTISCA IN SOLE
Kmetje
v Podturnu se pritožujejo zaradi prisilne razlastitve
Postopek je v nasprotju z zagotovili predstavnikov prejšnje občinske uprave
S kolesom je'padel
V zvezi s protestno resolucijo, ki so jo sprejeli na zadnji seji vodstva združenja Coltivatori di-retti v Gorici i<n ki govori o razlastitvi zemljišča vrtnarjev in kmetov v Podturnu in sicer ob Ul. Garzarolli in Cipriani, kjer gradijo novo sirotišče Contavalle in novo osnovno šolo, smo obiskali predsednika tega združenja Lui-gija Nardina, da bi nam kaj več povedal o tej zadevi.
Tudi na področju Podturna imamo dobre vrtnarje, je poudaril Nardin, in naša zelenjava se je v preteklosti uveljavila tudi na mednarodnih tržiščih. Se pred kratkim smo dosegli na sejmu v Veroni z našimi pridelki lepe u-spehe. Zato bi bilo v resnici škoda, če pri odkupovanju ali celo razlaščanju zemlje za gradnjo novih poslopij, ne bi tega upoštevali.
Pri gradnji novega sirotišča Contavalle so kar z razlastitvijo odvzeli kakih 15 tisoč kv. metrov najboljše zemlje, iz katere je črpalo svoj glavni dohodek več pod-turenskih družin Zadeva je posestnike še toliko bolj prizadela, ker je prejšnjo zimo takratni pod. župan Lupieri, na nekem sestanku v prostorih otroškega vrtca v Podturnu obljubil prisotnim direktnim obdelovalcem, da ne bodo razlaščali zemljišč, ampak da se bodo s prizadetimi pogodili gle. de nakupa.
Sedanji postopek pri razlastitvi je v nasprotju s temi izjavami in obljubami. Kar se zemljišča za sirotišče Contavalle tiče, so najprej vprašali prizadete lastnike zemljišča za ceno. Ti so zahtevali po 1400 lir za kv. meter in so bili pripravljeni na tej osnovi začeti s pogajanji. Predstavnik občine je obljubil, da bodo o njihovi zahtevi razpravljali v občinskem od boru in jim sporočili protijiredlo-ge. Teh pa ni bilo nikoli, pač pa so zemljišče kar razlastili in začeli na njem z gradbenimi deli. Zato je razumljivo začudenje prizadetih zemljiških lastnikov, ki so pričakovali odgovor in bili pri-pravljeni pogajati se na osnovi zahtevane odkupnine Nekateri bi še rajši zamenjali svoje zemljišče z drugim ustreznim, ki je last občine Občinska uprava Je sicer deponirala določeno vsoto, ki je na razpoLggp,; razlaščenim lastnikom., ki pa je mnogo manjša kot pa so zahtevali oni. Pa ne glede na to, gre za način, ki je v nasprotju 1.
Ko se je včeraj popoldne 22-let-ni uradnik Domenico Lai od Fer-netičev 16 na kolesui< peljal navzdol po cesti, ki z Repentabra vodi proti obmejnemu prehodu, je malo pred železnim drogom zavrl kolo. Pri tem je zdrsnil na dan;mj zagotovili, mokrem asfaltu, izgubil ravnotežje in se prevrnil s kolesa. Pri padcu se je pobil po desnem kolenu in si verjetno zlomil pogačico. Pobil se je tudi po glavi in levi roki, Z zasebnim avtom so Laia prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
Poleg tega bi morala občina pri teh dveh in pri vseh bodočih odkupih ali razlastitvah ločiti med zemljišči, ki pripadajo malim posestnikom, katerim nudi zemlja osnovo za življenje, in zemljišči raznih ustanov ali veleposestnikov, ki jih niti ne obdelujejo. Za-
to bi morali določiti večjo ali manjšo vrednost tudi s tega stališča.
Prihodnji torek stavka v Podgori
Na včerajšnjem sestanku pokrajinskih tajništev FILTA - CISL, FIOT - CG1L in UILtessili v Gori-ci so proglasili v Cotonificio trie-slino v Podgori eno uro in pol trajajočo stavko ob koncu vsake Izmene v torek 16. novembra. Stavko so proglasili v skladu z navodili vsedržavnih tajništev. Vršila se bo v vseh obratih skupine Togniel-la, da poudarijo nezadovoljstvo zaradi kršenja delovne pogodbe, po kateri bi morali delavci prejeti pro-
izvodno nagrado. Obenem so predlagali sklicanje prizadetih strank na pokrajinskem uradu za delo. Prihodnje dni bodo sindikalna vodstva sproti seznanjala tekstilne de-lavce z razvojem vprašanja.
S seje pokrajinskega odbora
Pod predsedstvom dr. Chienta-rolija je bila v torek običajna tedenska seja pokrajinskega odbora.
Na njej so proučili nekaj prošenj za avtobusne linije. Na predlog odbornika Bottegara so izdali tudi za letos dovoljenje za lov na ciplje v Tržiču, za dobo od 1. decembra do 31. januarja 1966. Lov ima v zakupu zadruga ribičev iz Tržiča na področju Fanzana.
OBMEJNO KULTURNO SODELOVANJE
Orgelski koncert prof. Berganta jutri zvečer v cerkvi na Travniku
Izvajal bo Bachove skladbe - Pričetek ob 20.30 - Poziv občinske uprave k udeležbi
V okviru kulturnih izmenjav med Gorico in Slovenijo, ki so se v zadnjem obdobju na moč o-krepi le, bo v petek ob 20.30 v cerkvi sr. Ignacija na Travniku orgelski koncert prof. Humberta Berganta, ki ga na pobudo Stanislava Jeri cija prireja Katoliška slovenska prosveta. Bergant, ki bo ves večer igral samo Bachove skladbe, je eden izmed najboljših jugoslovanskih organistov. Rodil se je v Kamniku pri Ljubljani. Študiral je v Ljubljani, kjer je diplomiral iz klavirja in orgel na Glasbeni akademiji. Koncertiral je v raznih jugoslovanskih mestih ter bil z ljubljansko Opero na turneji v Sovjetski zvezi in v Florenci. Prof Bergant se je za petkov koncert dalj časa vadil na orglah v cerkvi na Travniku, da bi mogel do kraja pokazati svoje globoko poznava-
iiiiiiimiiimiiiimiiiHiltiiMlilimiiiliiiiiiliiMimiiimiilimllllinmimllliiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiHittiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimifiiliiiimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiHi
NA KONFERENCI KP1 V ČEDADU SO UGOTOVILI;
Niti Čedad ni ničesar ukrenil za rešitev problemov Nadiških dolin
Na demokratičen način izvoljen «doiinski svet» naj hi imel možnost za učinkovit poseg
Preteklo soboto zvečer se Je vršila v dvorani 'gostilne «A1 giardi-no» v Čedadu okrajna konferenca KPI. Na njej so obravnavali gospodarsko in socialno stanje v Cedad-skem okraju ln Nadiških dolinah, v okviru deželnega ln državnega načrtovanja.
Na konferenci je bilo prisotnih mnogo Beneških Slovencev, pripadnikov različnih političnih strank Ker so na konferenci obravnavali važne politične, gospodarske, socialne in manjšinske probleme. Je prav, da tu nekaj o njej spregovorimo.
Konferenci je predsedoval poslanec Lizzero, glavno poročilo pa Je podal učitelj Aldo Muradore, sekretar sekcije KPI v Čedadu.
Potem, ko je govoril o mednarodnih problemih in o-stališču KPI do njih, je podal podrobno analizo o življenjsko važnih problemih če-dadskega okraja in jnadišklh dolih-Zahteval je ustanovitev konzorcija vseh občin čedadskega okraja, kateremu naj bi poverili široko avtonomijo in primerna sredstva za izvedbo in pospešitev načrtnih posegov na glavnih področjih krajevnega gospodarstva.
Glede nadiških dolin je med drugim poudaril, da te predstavljajo poseben problem, ker Imajo svoje etnične, zemljepisne, in gospodarske značilnosti. Ni slučaj, da ni
niiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiirriiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiniiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiinniiHiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuMiiiiiiiiiMiiiiiiHi
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 18. uri zgodovini SK1 barvni film v Cinemascope:
K

Igrata: MIKE FOREST - BARBARA MORRIS
KINO PKOSKK-KONTOVEL'
Predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope:
OBBIETTIVO RAGAZZE
(CILJ - DEKLETA)
Igrajo: TONY RENIS — MARI SA DEL FRATE — VVALTER CHIARI — FRANCHI in INGRASS1A
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TO.MATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - KLEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
ONIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi St. 4 tel 41-243 in Trg Goldoni St. I
Stara pravda kmetov iz Subida glede izterjevanja starih davkov
Zakaj ni bilo deželnega civilnega komisarja na napovedani sestanek s prizadetimi v Ahtenu? - Za zadevo se zanimajo tudi parlamentarci
in predvsem tudi komunistični poslanci. Tako kakor je postavil to vprašanje civilnih pravic fašizem, ne gre, in bi morala povojna demokratična država rešiti to vprašanje v korist upravičencev ne pa občinskih uprav.
Poročali smo že v našem listu, kako so ženske z otroki brez moških napravile 'rebeljon’ v Subidu, ko so hoteli uradniki davčne izter-jevalnice izterjevati zaostale davke na občinskem ahtenskem zemljišču, ki so ga uživali naši ljudje iz Subida, Maline in tudi Porčinja. Osem let ni nihče pobiral davka, ker so napravili nov kataster zemljišč, ki so prej nekoč spadale pod ’usi ci-vici’, služnostne pravice. Zaostalih davkov se je nabralo nekaj milijonov in so jih hoteli kar takoj dobiti. Ker ljudje niso mogli in tudi niso hoteli plačati velikih zneskov za uboge pašnike s slabim gozdom, sa jim davkarji zaplenili televizorje in radijske aparate. Iz tega je nastal upor žensk. Občinske in davčne oblasti so se umaknile ter so se vmešali v bitko poslanci in senatorji ter njihovi manjši kolegi: pokrajinski in deželni poslanci. Ti so z obljubami, da bodo vse na nek način uredili, za nekaj časa pomirili duhove. Toda občina je morala to vprašanje na nek način rešiti. Obrnili so se za rešitev na deželnega komisarja za civilne pravice, ki ima svoj sedež v Trstu.
Ni je vasi na širnem nekdanjem Primorskem od Predela do morja, ki ne bi poznal tega komisariata, ki ga je postavila italijanska vlada po prvi vojni, da bi urejeval civilne pravice skoro v vsaki podeželski občini.
Deželni civilni komisar v Trstu je sklical sestanek na županstvu v Ahtenu, da se pogovori z upravičenci. Velik del prebivalstva, predvsem seveda skoro same ženske, se je ob določeni uri pojavil- 23. oktobra v Ahtenu, toda o civilnem komisarju ni bilo ne duha ne sluha. Lahko si predstavljate, kako so bile ženske iz Subida ogorčene. Civilni komisar jim je sporočil, da bo sprejel zastopnike vasi Subid v soboto 30. oktobra v Trstu. Ljudje so bili zelo razočarani in so mislili, da se je ustrašil velike množice ljudi ter da je hotel lepo na varnem v Trstu sam razgovarjati le s posameznimi zastopniki vasi Subid.
Stvar se vleče naprej in se bo | še vlekla, ker pač ljudje ne bodo j mogli plačati velikanskih zaostan-! kov na davkih, saj je pol vasi v i emigraciji. Za stvar se interesira-1 tra v emigraciji, dobivajo ljudje I jo zdaj parlamentarci vseh skupin I precej pošte od svojih ljudi, a tu-
Župana občin Svet Lenart in Grmek: Josip Snidar in Lucij Zu-ferli sta bila v spremstvu deželnega svetnika Romana sprejeta pri deželnem odborniku za prosveto profesorju Giovanniju Vicariu in pri deželnemu odborniku za javna dela dr. Luigiju Masutti. Oba župana sta se obrnila za rešitev šolskih vprašanj, ki so sedaj aktualna kot n. pr. prostori in prevozi dijakov obvezne srednje šole in v strokovne šole. Nič pa nista ukrenila, da bi se izboljšal sedanji zelo slabi pouk in zato slabi šolski, rezultati, ker je izključen kot pomožni jezik materini jezik učencev. Demokristjanska šolska uprava ni še sledila lepemu zgledu katoliške cerkve, ki je spet uvedla slovenski jezik vernikov v cerkve in v poučevanje verouka. Koliko časa bo trajalo, da se bo demokristjanska šolska oblast ravnala po zgledu cerkve?
Lepa vas Kal v podobneški občini leži visoko gori med lepimi travniki in njivami. Ni pa imela te dni vode, ker ni padla ves oktober niti kaplja vode. Posušile so se kapnice, a vodovod Je že prej odpovedal. Občina je sicer daia izdelati načrt za nov vodovod, toda občinske finance so kot povsod prazne. Zaenkrat je rešilo vprašanje vode deževje, ki je začelo s 3. novembrom. Zdaj se ljudje sprašujejo, ali bodo za naprej zmagovali deževni dnevi ali pa se spet pojavi sušna doba, ki bo končno enkrat le nagnala občino, da le zgradi dohrirn ljudem v Kalu primeren vodovod.
* » •
Poštna uprava v' špetru Je končno le dala modernizirati poštno poslopje. Za sistematizacijo in pre-uveditev so porabili milijon lir. Ker je vse polno ljudi tudi iz Spe-v
di sami jim pogosto pišejo. Zato je prav, da je pošta lepo urejena, ker imajo tam ljudje dosti opravkov.
« • •
V Reziji se sicer množijo televizijske antene na hišah zlasti v Ravene!, toda, kar ljudje vidijo, je bolj megleno in nejasno. Krog hribov okoli rezijanske doline ne dovoljuje, da bi televizijski valovi prodrli v dolino. Nameravajo postaviti na hrib Ruskič med Rezijo in dolino Bele televizijski repeti-tor, toda tudi s tem si ne obetajo bogve kako veliko izboljšanje na televizijskih zaslonih v Reziji. Problem je v Reziji še težje rešiti kakor v Kanalski dolini, kjer so si pomagali z repetitorjem na Vi-šarjih.
Dražba v zastavljalnici
V goriškl zastavljalnici v Ulici Carducci bo danes od 9.30 dalje javna dražba zastavljenih dragocenih in navadnih predmetov, ki so zapadli v septembru.
Obenem vračajo v uradu zastavljalnice tudi tiste zastavljene predmete, na katere so lastniki vzeli do 800 lir posojila. Ta posojila Je namreč mestna hranilnica brisala v okviru dneva varčevanja.
Globe v oktobra
V oktobru so mestni stražniki prisodili 455 glob. Ugotovili so 415 primerov kršitve prometnega zakonika, 24 pravilnika mestne policije, 13 pravilnika poljskih stražnikov ter po en primer kršitve pravilnikov o gradbeništvu, trgih in prevozni službi taksijev. V oktobru so nadalje zajeli 25 potepuških psov.
Razna obvestila
Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča svojim članom, da bo cenitev živali v nedeljo, 21. novembra.
nobenega programa zanje za bodočnost in celo Čedad, ki je središče okraja, ni nikoli ukrenil kaj konkretnega v njihovo korist. Komunisti zahtevajo, naj se v nadiških dolinah postavi poseben ((Dolinski svet«, katerega člane bi volili na demokratičen način domačini. Ta svet naj bi dejansko predstavljal to področje in naj bi imel možnost učinkovito podpreti njihove probleme, ki bi lahko imeli skupne koristi tudi z nekaterimi problemi goriške in tržaške pokrajine 'o-bramba eventualnih organizacij ln manjšinskih pravic, slovensge so le kulturne ustanove itd.)
Poslanec Lizzero Je s tem v zvtzl poudaril pomen potovanja predsednika vlade Mora v Jugoslavijo, ker bo služil za poglobitev ln okre pitev dobrih odnosov s sosednjo državo in s socialističnim svetom Upamo, da bo prispeval k rešitvi važnih problemov narodnih, manjšin, ki živijo na področju naše de žele. Kar se tiče Beneških Slovencev je treba rešiti njihove probleme, potem ko jim še vedno niso priznane njihove pravice, niti ne v tisti meri, kot so jih deležni Slovenci na Tržaškem ln Goriškem. Odločno moramo zahtevati, da se konča s takim zapostavljanjem Beneških Slovencev tudi na gospodarskem in socialnem področju. Pri tem naj nastopijo složno in enotno vse demokratične in napredne stranke ter katoliška levica, je zaključil svoj govor poslanec Lizzero.
O manjšinskih problemih in pravicah sta na konferenci govorila tudi Pavel Petričič, učitelj Iz St. Petra Slovenov In Izidor Predan. Ker je bil Predanov govor bolj obširen ter se skoraj v celoti tiče beneških Slovencev, ga bomo objavili posebej v prihodnjih dneh.
Jutri razgovor o vozninah na delavskih avtobusih
Sekcija ANAC za Goriško In videmsko pokrajino je poslala včeraj trem sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL vabilo za udeležbo na sestanku, ki bo v petek 12. t.m. ob 10. uri v prostorih trgovinske zbornice v Gorici. Na sestanku bodo obravnavali nameravano podražitev vožnje na delavskih avtobusih na Goriškem.
Sestanka se bodo udeležili poleg sindikalnih zastopnikov tudi zastopniki avtobusnih podjetij Sta-bile iz Gorice, Sponton in Petruz iz Romansa, Ribi ln Isonzo iz Gorice. Povabili so tudi deželnega odbornika za prevoze, predstavnika inšpektorata za motorizacijo, predstavnika prefekture in pokrajinske uprave.
Na dnevnem redu sta dve točki:
1.	Sedanje abonmaje naj bi povišali pavšalno za 100 lir; 2. v letu 1966 naj bi tudi na teh progah uvedli različni tarifni sistem, na katerega naj bi potem dali popust tudi preko 40 od sto. Postopoma vsake tri mesece naj bi povišali voznino in dosegli ekonomsko ceno ob začetku leta 1967.
Notranja komisija tekstilne tovarne v Podgori Je s tem v zvezi poslala predstavnikom oblasti, ki se bodo udeležili tega posveta, brzojavko, v kateri v imenu delavstva odločno protestira proti nameravani podražitvi avtobusnih voženj.
zdravniki pridržali prognozo; Civi-din ima zlomljen bok in levo stegnenico ter rano na glavi. Nesrečo so popisali karabinjerji iz Ul. Romana.
Obisk občinskih odbornikov v Revmi
Tajništvo goriške sekcije PSI sporoča, da sta se v torek 9. t.m. popoldne odzvala povabilu sekcije PSI ln Pevma in Oslavij občinska odbornika Lupieri In Tommassich, ki sta prišla skupaj z uradniki občinskega tehničnega urada in pokrajinskega odbornika Waltritscha v Pevmo. Tam so vsi skupaj proučili način za najboljšo rešitev nekaterih problemov, ki. se tičejo tega kraja. Z domačini so se pogovorili q nekaterih Javnih delih in delih zdravstvenega značaja. Prisotni odborniki so obljubili, da se bodo zavzeli za rešitev teh problemov v bližnji bodočnosti.
Sestala se je sekcija PSIUP v
nje Bachovega opusa in svoje virtuoznost na tem inštrumentu, Občinska uprava v Gorici, ki J« v pogovorih s slovenskimi predstavniki pogostoma zaželela okrepitev kulturnih izmenjav med sosednimi narodi, v celoti podpira to pobudo ter je prepričana, da bodo ljubitelji glasbe v velikem številu napolnili travniško cerkev, kjer bo koncert.
Ob današnjem praznovanju
«0b sv. Martinu mošt postane vinu»
Današnji praznik sv Martina ut na Goriškem še vedno precej povezan s tradicijami.
Na ta dan «mošt nostane vino», kar je važno zlasti za naše Brice. Zato velja današnji dan zanje kot pol praznika in po domačih gostilnah in zasebnih kleteh bodo pokušali novino. Letos sicer letina nj bila dobra in tudi kakovost pridelka občuti slabo poletno vr»-me, vendar je ta navada zasidrana v tradiciji.
V	Standrežu in drugod so na ta dan po navadi postregli z ajdovimi žganci in »pičulatom*. Se pred nekaj leti je domače prosvetno društvo povezalo to tradicijo s plesno zabavo Za mladino.
V	Sovodnjah imajo sv. Martina celo za svojega cerkvenega patro-na, ki pa ga bodo praznovali n nedeljo, kot je v Običaju Pač pa ga praznujejo kar na današnji dan v Martinščini, kjer bo danes vaški praznik in na katerega vabijo tudi svoje sosede z Vrha in do-berdobske občine.
Tudi Slovensko planinsko društvo, ki že nekaj let prireja martinovanje kot zaključek svojega poletnega delovanja, pripravlja za nedeljo 14 tm. tako prireditev v dvorani hotela »Zvezda« v Kobaridu. Za to slavje se je prijavilo že lepo število udeležencev.
Prosvetno društvo «Briški griče iz Steverjana priredi martinovanje za prijatelje in člane v soboto ob 20. uri v bivši šoli na Va-lerišču. Za dobro voljo bo poskrbel domači inštrumentalni ansambel »Briški slavček«.
Sestanek
50-letnikov v Ronkah
V Ronkah so ustanovili odbor, ki bo pripravil srečanje na čast pet-desetlenikov; predseduje mu dr. Giacconi. Meščani rojeni 1915. leta
Gorici, ki je proučila poročilo po- se bodo zbrali 20. novembra. Pri-krajinskega tajnika Rizzija ter razpravljala o bližnjem pokrajinskem kongresu.
jave sprejemajo v baru Giacomo v Ul. Roma do 14. novembra. Vsakdo bo za stroške prispeval 3.500 lir.
.........IIIIIIIIIH.
IZ DALMACIJE SO BILE NAMENJENE V AMERIKO
Tihotapec amfor odkrit na prehodu pri Rdeči hiši
Apolid is Švice je imel v «Ponliacu» 20 amfor v vrednotili več milijonov dinarjev
Jugoslovanski carinski organi na mednarodnem prehodu Rdeča hiša so prejšnji dan odkrili v neki inozemski limuzini 20 starodavnih amfor. Po sodbi starinarjev so bile najdene v morju nekje v Dalmaciji ter prodane tujcu. Vredne so bile več milijonov dinarjev, saj so bila napravljene pred kakšnimi 1600 leti.
Tihotapsko blago je v osebnem avtomobilu registracije ZDA znamke Pontiac odkril carinski uradnik Ivan Bilič. Apolid Bernard Robert, ki živi v Švici, Je najprej dejal, da ima v vozilu samo osebne stvari. Ko pa mu je carinik pregledal velik prtljažnik ter našel v njem amfore, je rekel, da jih je kupil v Turčiji.
Strokovnjaki Zavoda za zaščito spomenikov lz Nove Gorice so ugotovili, da so bile amfore šele nedavno tega povlečene iz vode (na njih so bili še sledovi vlage) in da izhajajo iz Dalmacije, kjer so edinole možne takšne najdbe.
Tihotapec je pozneje priznal, da so bile namenjene v Rotterdam, od tam pa čez Atlantik, kjer so pripravljeni odšteti težke denarce, da bi se dokopali do njih. Ker so carinski oi gani odkrili šele zadnji del verige, bodo nadaljevali s preiskavo, da bi ugotovili, kdo je še vmešan v tihotapsko afero. Bernardu so odvzeli amfore in avtomobil ter mu naprtili globo treh milijonov lir.
Hudo trčenje avtomobilista
v Tržiču
Pred hotelom Lisert v Colombovi ulici v Tržiču se je včeraj zaletel v drevo šofer fiata 500 26-letni Efrem Cividin iz Mariana. Vračal se je iz Trsta z avtomobilom, ki ni bil njegov. Zdrsnilo mu je na mokri cesti. Treščil je ob cipreso na desni strani. Hudo ranjenega mladeniča so s precejšnjim naporom osvobodili objema razbite pločevine. V bolnišnici v Tržiču so sl
Seznam štipendistov občine Gorica
Na oglasni deski goriškega županstva so objavljena imena dijakov, ki bodo po deželnem zakonu deležni finančnih podpor. V poštev pridejo dijaki poklicnih in srednjih šol druge stopnje.
Avtomobil se je prevrnil v predoru pod Gradom
V predoru Bombi pod goriškim Gradom se je včeraj prevrnil o-sebni avtomobil. Ranila se je potnica 28-letna Dolores Trapella z Rafuta 51. V bolnišnici so .jo .pri-
držali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi udarca v glavo.
Elvira Zitter, 44, žena mehanika Bruna Coceanija iz Ul. Giusti-nianni 3 se je ob 16. uri s fiatom 1300 GO 19937, ki je vpisan na moževo ime, peljala v družbi Tra-pellove s Travnika »kozi predor domov. Na polovici predora je vozilo nenadoma zavilo na desno stran. Trčilo je ob zid in se pre-vrnilo. Ranila se je samo potnica, ki se zdravi v bolnišnici, medtem ko je Coceanijeva ostala zdrava. Hudo škodo je utrpelo vozilo. Patrulja prometne -policije je vozilo našla v normalni legi. Po opisu nesreče so ga priklopili in odpeljali.
CORSO. 16.30, 19.15, 22.00: aPrima vittoria», J. Wayne, K. Douglas ln P. Neal; ameriški čmobeli kinemaskopski film.
VERDI. 17.15: «11 muro del dolla-ri», S. Pleschette in T. Hadin. Ameriški čmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00 «11 cadave-re in cantina«, Alan Bates in D. Elliott; angleški barvni film, mla. dini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00:	«Duello a Rio
Bravo«, G. McReady in V. Ralston.
CENTRALE. 17.00: «Lo sperone ne-ro». R. Calhoun in Linda Dar-nell; ameriški barvni kinema skopski film.
KINO RIO v Ronkah: «Donne in-quiete», Joan Crawford.
KINO EXCELSIOR: Danes zaprt.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VCERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,4 stopinje ob 12.45 url in najnižjo 5 stopinj ob 4. uri. Dežja je padlo 22,2 mm; .povprečna vlaga 85 od sto.
ODBOJKA
PRVENSTVO B LIGE
V	soboto prvi nastop moške šestorke Bora
Tekma z Gasilci iz Padove bo na stadionu «Prvi maj»
V	soboto 13 t.m. se bo začelo Italijansko prvenstvo B lige v moški odbojki, v katerem nastopa tudi šestorka športnega združenja Bor. Zaradi pomanjkanja dvoran bodo trenutno nastopi slovenske ekipe na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. V B skupini nastopajo poleg Bora še naslednje ekipe:
Gasilci «Menegola» (Modena) Coli. Čelana (Bergamo)
Gasilci Codognato (Mestre) CRDA (Trst)
CSI (Milan)
Zavattaro (Bologna)
Olimpia (Bergamo)
Gasilci «Gobbi» (Piacenza) Gasilci «Pagnin» (Padova)
Prvi nastop Borove ekipe bo v soboto ob 21.15, na katerega že sedaj vabimo vse navijače «plavih».
Celotni spored prvenstva B lige (prvi del) je naslednji:
1.	KOLO — 14. NOV.
Menegola — Čelana Codognato — CRDA CSI Milano — Zavattaro Olimpia — Gobbi BOR — Pagnin
2.	KOLO — 21. NOV.
CRDA — Menegola Čelana — BOR Zavattaro — Codognato Gobbi — CSI Milano Pagnin — Olimpia
3.	KOLO — 28. NOV.
Menegola — Zavattaro Čelana — CRDA Codognato — Gobbi CSI Milano — Pagnin BOR — Olimpia
4.	KOLO — 5. DEC.
Gobbi — Menegoia Zavattaro — Čelana BOR — CRDA Pagnin — Codognato Olimpia — CSI Milano
5.	KOLO — 12. DEC.
Menegola — Pagnin Čelana — Gobbi CRDA — Zavattaro CSI Milano — BOR Codognato — Olimpia
6.	KOLO — 19. DEC.
Olimpia — Menegola Pagnin — Čelana Gobbi — CRDA BOR — Zavattaro CSI Milano — Codognato
7.	KOLO — 16. JAN. 1966 Menegola — CSI Milano Čelana — Olimpia CRDA — Pagnin Zavattaro — Gobbi Codognato — BOR
8.	KOLO — 23. JAN.
Codognato — Menegola CSI Milano — Čelana Olimpia — CRDA Pagnin — Zavattaro BOR — Gobbi
9.	KOLO — 30. JAN. Menegola — BOR Čelana — Codognato CRDA — CSI Milano Zavattaro — Olimpia Gobbi — Pagnin
V GORICI
V nedeljo tekmovanja za «M«morial M. Filcja»
Po atletskem delu, ki se je zaključil z lepim uspehom, bo v nedeljo 14. t. m. dopoldne v Stever-janu tek čez dm in strn. Proga za naraščajnike je dolga 600 m, mladince pa 1200 m. Prijave sprejemajo v Gorici odborniki Olimpije, v števerjanu pa Marjan Terpin.
Vsako moštvo lahko nastopi z neomejenim številom tekmovalcev, za točkovanje pa veljajo rezultati najboljših treh. Nagrajeni bodo tisti, ki bodo zasedli prva tri mesta.
V ponedeljek 15. t. m. pa se bo v telovadnici na Katerinijevem trgu začel turnir v odbojki. Začetek ob 20. uri. Turnir se bo nadaljeval v četrtek 18. t. m. in v nedeljo 21. t. m. dopoldne. Moštva naj se prijavijo do nedelje 14. t. m. Svojo udeležbo so že napovedali Olimpija iz Gorice, Pevma, Steverjan in Standrež. Zmagovito moštvo bo prejelo prehodni pokal.
NAMIZNI TENIS
II. KOLO PRVENSTVA B LIGE
Hud poraz ekipe Bora v tekmi z Bor go Faenza
Moštvo mariborskega ŠD Invalid zmagovito v Trstu
Prejšnjo nedeljo so Borovi igralci Kuret Boris, Tavčar Adrijan in Bole Edi igrali v Faenzi tekmo drugega kola namiznoteniškega prvenstva B lige proti US CSI Borgo Faenza. Tržačani so se že pred odhodom zavedali, da ne bodo kos nasprotnikom vrste Betto-lija, ki je na lestvici GITeT štiri- ------------
najsti najboljši igralec v Italiji, drugakategornika Ravaiolija in tretjekategomika Girellija. Čeprav je bil poraz katastrofalen, ne mo-
.........."""""".................".n.""...........
V AMATERSKIH NOGOMETNIH SKUPINAH
Primorje uspešno v Gorici Poraz v derbiju z Vesno
Prosečani utrujeni zaradi treh tekem v šestih dneh
V nedeljo je bila enajstorica Primorja v sestavi Furlan, Gath Starc, Sardoč, Finoto, Delise, Frassinelli, Metelko, Unedu, Verginella živec v gosteh goriške enajstorlce Audax za tekmo prvenstva II amaterske kategorije. Domačini so takoj začeli pritiskati na goste s Proseka, ki so čakali samo na boljše priložnosti. Ena od teh je bila, ko
je Metelko streljal v kot, vendar pa je bil vratar Goričanov hitrejši od Verginelle in Uneduja. Dve minuti kasneje je moral Furlan poseči v akcijo, v nenadnem protinapadu pa je Metelko streljal nekoliko previsoko čez vrata Audaxa. Ker tudi Verginela in živec nista imela sreče, se je prvi polčas končal brez gola.
V nadaljevanju Je Primorje navalilo na Goričane, ki so le tu pa tam odgovorili z redkimi in ne preveč nevarnimi protinapadi, s katerimi je Furlan brez težave opravil. V tem delu igre je bila premoč Piimorja očitna. Prosečani so posebno s hitrim desnim krilom Fras-sinellijem večkrat ogrožali vrata Goričanov. V 21’ si je Frassinelli zapravil izredno priložnost, eno minuto kasneje pa je Delise s prostim strelom prevaral vratarja in žoga je končala v mreži. V 25’ je Frassinelli ponovno streljal, a vratar goriške enajstorice se je tokrat, čeprav s težavo, rešil v kotu. Tudi Starc je skušal priti do mreže, vendar je bil njegov strel previsok. V 32' nov silovit napad Primorja: Metelko je žogo predloži! Verginel-li, ki jo je z glavo preusmeril v vrata. Prečka je žogo odbila in rešila vratarja Audaxa. V 37’ je bil Frassinelli ponovno nevaren, vendar je vratar Goričanov njegovo silovito žogo odbil v kot. Metelko je s kota predložil žogo Frassinel-liju, ki jo je z glavo silovito usmeril v vrata. Tokrat je goriški vratar z akrobatičnim posegom prestregel usnje in tako ponovno rešil mrežo.
• • *
Nedeljski kraški deroy prvenst-
nedeljske tekme Vesna — Primorje.
nasprotnikov
Poseg Bogatca v akcijo
va III. amaterske kategorije med Vesno in Primorjem se je končal s prepričljivo zmago kriške enajstorice 4:0. Prvih 15 minut je igra potekala precej izenačeno z rahlo premočjo Primorja, ki si je v 4’ zapravilo gol, ko je Stoka na Segi-nov predložek poslal žogo v prečko. Cah se je pognal za njo in rešil mrežo. Takoj zatem je Primorje ponovno s hitrim prodorom ogrožal Sulčiča, a kmalu zatem so se Križani zbrali in so prisilili Prose-čane v obrambo. V 15’ si je napad Vesne izsilil kot. žogo, ki jo je Germani poslal na sredo kazenskega prostora, Je postala plen Hu-suja, ki jo Je prlzemno poslal mimo presečenega Bogatca v mrežo. Primorje je odgovorilo, vendar precej nepovezano, zaradi česar Vesni ni bilo težko obdržati vajeti igre v rokah, in v 35 priti s Košuto S. do drugega gola.
V drugem polčasu je Vesna vztrajala v napadu in je predvsem s hitrimi prodori preko kril večkrat zmedla branilce Primorja. Vesna si je zagotovila premoč prav na središču igrišča, kjer je gradila Igro in od koder je pošiljala zelo nevarne žoge pred Bogatčevo mrežo. V 18’ so Prosečani poskusili s protinapadom, vendar jim Je Cah preprečil vsakršen namen. Minuto kasneje pa so se Križani nevarno približali Bogatcu in Husu je z močnim strelom v zgornji levi kot vrat že tretjič pretresel mrežo pro-seških tekmecev. Obramba Primorja se je precej zmedeno branila in če ne bi Bogatca prečka dvakrat rešila, bi poraz zavzel katastrofalno obliko. V 40’ je Husu ponovno prišel do žoge, s katero Je preigral nasprotnika in Je nato podal Košuti R„ ki je brez oklevanja streljal ln Je žogo spravi! z razdalje 15 metrov v zgornji kot vrat sicer budnega Bogatca. Primorje je hotelo odgovoriti, vendar ni našlo moči, da bi doseglo vsaj častni gol.
Poraz Primorja je treba pripisati slabi obrambi in pa predvsem utrujenosti, ker je ta enajstorica igrala v šestih dneh kar tri tekme.
R. B.
PREJŠNJO NEDELJO
Rosandra - Campanelle neodločeno 0:0
Nedeljska tekma v Boljuncu med Rosandro Zerial in Campanelle Fides, ki je bila v okviru prvenstva III. amaterske kategorije, se je končala brez gola. Enajstorici, ki se potegujeta za vstop v višjo kategorijo, sta se na vse mogoče načine trudili, da bi prišli do uspeha. To pa se ni posrečilo ne mlaj-
šim silam Campanelle, ne bolj izkušenim igralcem Rosandre.
Napad Campanelle je v 10’ drugega polčasa zadel prečko, njihov vratar pa je z odlično parado kasneje rešil mrežo pred nevarno žogo Rosandre.
V petek, 12. t. m. bo ob 21 uri na stadionu «Prvi maj» se stanek predstavnikov vseh dru štev, ki so sodelovala na 8 slovenskem športnem tednu Razpravljalo se bo o skupnem sodelovanju pri prihodnjem športnem tednu.
SZ BOR
remo ničesar očitati borovcem, ker so se v vseh dvetih tekmah borili za vsako žogo in za vsako točko. Nasprotniki so bili res premočni, kar dokazuje dejstvo, da so borovcem prepustili, po zaslugi Kureta na škodo Girellija, samo en set. Pripomniti pa je treba, da je bil
v	nedeljo najboljši med plavimi Bole Edi, ki je z Ravaiolijem za las izgubil z 22:20 in 24:22. Boletova igra predstavlja presenečenje, saj ima igralec komaj 16 let in se je v Faenzi prvič znašel na važnejšem tekmovanju. Nedeljski po. zitivni nastop pa je dokaz tega, kar je Bole že pokazal med športnim tednom, kjer je tako v članski kot v mladinski konkurenci zasedel drugo mesto. Ce se bo Bole resno oprijel treninga, bo prav gotovo napredoval, kar velja seveda tudi za Kureta in Tavčarja.
Tudi v naslednji tekmi, ki jo bo Bor igral 21. t. m. v Bologni proti Fortitudu, ne smemo pričakovati uspeha, saj je bolonjska ekipa premagala Faenzo 6:3.
IZIDI
Bettoli Franco — Tavčar Adrijan 2:0 (21:11, 21:7)
Girelli P. Luigi — Kuret Boris 2:1 (21:8, 18:21, 21:12)
Ravaioli Gianni — Bole Edi 2:0 (2:20, 24:22)
Girelli — Tavčar 2:0 (21:8. 21:8) Bettoli — Bole 2:0 (21:13, 21:6) Ravaioli — Kuret 2:0 (21:18, 21:17) Girelli — Bole 2:0 (21:19, 21:14) Ravaioli—Tavčar 2:0 (21:10, 21:15) Bettoli — Kuret 2:0 (21:15, 21:17) * * *
V nedeljo sta se na stadionu «Pr.
vi	majo spoprijeli namiznoteniški ekipi Bora in ŠD Invalid iz Mari-
iiiiiimititiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|j|,iiiU,mi,|llllm,|„lll,IIIItm,llll,„ll|MI|„IIIIlml||1|||||t||t|||Hni|)||
V OKVIRU PRVENSTVA III AMATERSKE KATEGORIJE
Breg- Union neodločeno 2:2
Neučinkovita in zmedena igra Brežanov
Breg je v nedeljo gostil v Boljuncu v okviru prvenstva III. kate-gorije amaterjev ekipo Uniona iz Lonjerja in Podlonjerja. Za to priliko se je v lepem ln sončnem vremenu zbralo ob robu igrišča nad
300 navijačev obeh moštev.	—------------
Moštvi sta stopili na igrišče v tlč’ kl J-e 1?en?ČU’ V drugem P0-1^ naslednjlh postavah:	r
BREG — Komar: Kozina, Maver; Kariš, Zocchi, Kuret; Samec,
Rodella, Raiča, Valentič in Petaros.
UNION — Romagno; Cuttin, To-netto; Ciacchi, Dessenibus, Sosič; čok, Ghersin, Rosenkranz, Liessi in Nadllšek.
Brežani so takoj po začetnem žvižgu pričeli množično napadati in so za nekaj minut stisnili Union v obrambo. V 3’ in 5’ minuti igre je Raiča dvakrat silovito streljal ter obakrat za las zgrešil cilj. Nato so se igralci Uniona sprostili, ter pričeli prehajati v protinapade. Nekajkrat je moral tudi Komar resno poseči v igro. V vrstah Brega je zavladala zmeda in zlasti napadalci niso znali izkoristiti nekaterih prilik. V 30’ pa je prišlo do presenečenja. Na nepomemben prekršek je energični sodnik dosodil Kazenski strel pred kazenskim prostorom Brega. Streljal je Rosenkranz, ki je z nemočnim strelom ukanil Komarja in povedel Union v vodstvo. Brežani so se takoj pognali v napad in že v 33’ je Raiča s silovitim strelom zadel drog. 4’ kasneje pa se je Ciacchi dotaknil žoge z roko in sodnik je dosodil
enajstmetrovko. Streljal je Valen- Raiča.	-- r - —
su so Brežani spet napadali, zlasti pj zaslugi Petarosa in Valentiča. Po 7’ igre se je Valentič znašel v zmedi, ki je vladala pred mrežo Uniona in s šibkim strelom ukanil Romagna, ki se je sicer sijajno izkazal. Ta hladna prha je podžgala Union, ki je pričel takoj napadati. Brežani so le kdaj pa kdaj prehajali v napade. V 17’ je Samec za las zgrešil cilj z glavo. Zadnjo možnost pa so zapravili Brežani v 27’ ko je Romagno ujel Ralcinov strel.
Proti koncu tekme je postala igra groba in energični sodnik je moral večkrat poseči v igro. Laže so se tudi poškodovali Ciacchi in Zocchi. 5’ pred koncem je sodnik izključil Rosenkranza zaradi ugovarjanja, samo tri minute pred koncem tekme pa je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi prekrška vratarja Komarja nad Ciacchijem. Streljal je Tonetto, ki je z izenačenjem postavil končni rezultat.
Brežani niso zadovoljili, ker so igrali preveč zmedeno in nepovezano. Lahko bi z lahkoto zmagali, a so si precej priložnosti zapravili zato ker niso podajali soigralcem. Najboljši na igrišču je bil Valentič. Izkazala sta se tudi Kuret in Raiča.	k. V.
bora. Zaradi odsotnosti najboljših igralcev, ki so nastopili v Faenzi, so barve Bora branili Tavčar Milan, Bidovec Matjaž in Bole Emil, barve mariborskega kluba pa Štern, Gojkovič in Matijevič. Kot je bilo predvideno so Mariborčani visoko zmagali z 8:1. Edino točko za Bor je dosegel Tavčar Milan.
IZIDI
Marijevič — Bidovec 2:0 (21:10, 21:18)
Štern — Bole 2:0 (21:16, 21:11) Gojkovič — Tavčar 2:0	(21:16,
22:20)
Štern — Bidovec 2:0 (21:18, 21:16) Matijevič — Tavčar 0:2	(9:21,
16:21)
Gojkovič — Bole 2:0 (21:10, 21:9) Štern — Tavčar 2:0 (21:15, 21:11) Matijevič — Bole 2:1 (21:9, 21:23, 21:16)
T—ar.
MEPNAPOPNI NOGOMET
Po porazu na Škotskem
Italijani upajo na zmago v Neaplju
MILAN, 10. — Italijanski nogometaši, ki so včeraj izgubili prvo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s škotsko, so se danes vrnili domov. Med povratkom z letalom je tehnični komisar Ed. mondo Fabbri izjavil, da je bila tekma s škotsko pravcata bitka, pa čeprav igrana v lealnem duhu. škotska reprezentanca je Fab-brija presenetila: videl jo je 5 ali 6-krat, vendar je proti Italiji pri-
kazala popolnoma drugačno igro. Tokrat so škotje opustili orožje počasne in premišljene igre in so se poslužili sile, moči in hitrosti. Domačini so dobro vedeli, da gre za odločilno tekmo in prav zaradi tega so tvegali vse za vse. Ta taktika jim je prinesla uspeh v zadnjih minutah, -ko ga ni nihče več pričakoval. Fabbri, ki je prepričan, da bi neodločen izid bolje odgovarjal stvarnosti, pa čeprav so bili Škoti ves čas v napadu, je še pripomnil, da važnejše tekme ne bi smeli igrati ob luči žarometov. Po njegovem mnenju so imeli Italijani sredi igre priložnost za zmago, a je niso znali izrabiti. Morda so izgubljene priložnosti demoralizira.
le Italijane, ki so se zadovoljili z
•lliilltlllUIllliiimtlilliiiiiimiilllfiiliiiiiiiiiii     n m mi ■ Hlinili umih m m imiiiui ,111,1,11,1111 mn i,n
S športnega tedna
Ič&MI „
Ob nagrajevanju zmagovalcev športnega tedna: miza s govoru predsednika Bora Dušana Košute
pokali ob
neodločenim izidom.
Fabbri je izjavil, da upa na neapeljsko tekmo, ki bo odločilna za kvalifikacijo Italije v finale svetovnega prvenstva.
* * *
PARIZ, 10. — Španija je v odločilni tekmi kvalifikacijskega tur* nirja devete evropske skupine premagala danes EIRE z 1:0 in se tako uvrstila v finale svetovnega prvenstva. Gol je v 37’ drugega polčasa dosegel Ufarte.
• * *
TEL AVIV, 10. — V kvalifikacijski tekmi prve evropske skupine je Belgija premagala Izrael 5:0 (3:0). Gole so dosegli: v 24’ p. P. Van Himst, v 31’ Thi, v 33’ Van Himst, v 4’ d. p. Puis,. v 25’ Van Himst. Belgija je sedaj v vodstvu lestvice. Preostane še tekma Izrael-Bolgarija, ki jo bodo igrali 21. t.m. v Tel Avivu. Ni izključeno, da se bosta morala Bolgarija in Belgija potegovati v naknadni tekmi za vstop v finalno skupino svetovnega prvenstva.
.* * *
POKAL PRVAKOV
SOFIJA, 10. — V prvi tekmi osmine finala sta enajstorici Lev-skega in lizbonske Benfice igrali neodločeno 2:2 (1:1).
* * *
BUDIMPEŠTA, 10. — Atenski Pa-nathinaikos je danes igral neodločeno 0:0 tekmo osmine finala * Ferencvarošem.
POKAL SEJEMSKIH MEST
HANNOVER, 10. — V tekmi drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest je Hannover premagal s 5:0 (2:0) portugalsko enajstorico Porto.
POKAL POKALNIH NARODOV
DORTMUND, 10. — V prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal pokalnih prvakov je Borussla premagala CSKA iz Sofije 3:0 (2:0). * * *
BUDIMPEŠTA, 10. — V povratni tekmi osmine finala je praška Dukla premagala z 2:1 (0:1) domači Honved. Ker je madžarska enajstorica zmagala v Pragi s 3:2, se je uvrstila v naslednje kolo. Po novem pravilniku ne upoštevajo več izenačenega količnika, temveč se uvrsti naprej moštvo, ki je izven doma doseglo več golov.
♦ * *
ZAGREB, 10. — Vodstvo zagrebškega Dinama je kaznovalo s 100.000 dinarji globe branilca Lončarica, ki je med prijateljsko tekmo z La-ziom zakrivil nad italijanskim nogometašem Marijem grobe prekrške.
• • *
LONDON, 10. — V tekmi med-britanskega prvenstva je Anglija premagala Severno Irsko 2:1 (1:1).
Najboljša športnica tedna Olga Pavletičeva
nagrado
(Škamperle) sprejema
Najboljši športnik Vojko Cesar (Rocol) ob nagrajevanju
ŠAH
Šahisti iz Beljaka v Kopru in Piranu
Vzpostavljeni so prvi šahovski stiki med Koroško in koprsko oba-
lo.	V Kopru je bil namreč šahovski dvoboj med klubom Kelag iz Beljaka in domačimi šahisti. Koper je zmagal s 7:1. čeprav so gostje ostali brez zmage (le dva remija), so v začetku prikazali solidno igro. Močno pa so popustili proti koncu, bržčas tudi zaradi utrujenosti po dolgem potovanju.
Naslednji dan so se koroški ša-bisti pomerili v Piranu in zaigrali precej bolje. Domačini so namreč zmagali le s 5:3.
Oba dvoboja sta potekla v prisrčnem vzdušju in so si šahisti tudi izmenjali spominska darila. Spomladi bodo koprski ln piranski sa-histi gostovali v Beljaku.
JOSIP JURČIČ;
13.
LEPA VIDA
«Ženska!» zakliče Smučiper in z okorno, pa krepko pestjo prime vse vkup in bolnico preloži, da je bil obraz obrnjen po mali izbi, razsvetljeni zdaj s cerkovnikovo svetilnico in velikansko leseno trsko, katero Je bil oglar vžgal, da je visoko baklala in obsevala vsa kota.
Ko je župnik zagledal obraz bolne ženske, obledi in počasi ter, ne pogledavši od postelje, z levo roko nazaj od sebe mahne proti durim. Vsi trije možje so razumeli to znamenje tako, da zdaj se spoved začne, ter so odšli v vežo. Tam je Smučiper trsko ob tla usekaval, kadar je preveč utrinka imela, pa mrmraje molil češčenamarije za cerkovnikom za «srečno zadnjo uro».
Prve besede župnikove, ko je še enkrat, še dvakrat, trikrat pogledal raztrgani, suhi, razmršeni, a mladi bolni ženski v lice. bile so na pol glasno s tresočim se glasom in strahom izrečene: «Jezus, Marija — ona!»
Potem je sedel župnik poleg bolnice in zamišljen, z največjim zanimanjem, pa tudi s strahom poslušal, kaj govori mlada tujka v svojih bolezenskih fantazijah. Razumeti jo je moral, ker večkrat se je, čudeč se, stresni!, večkrat celo v pest naslonil in dejal na koncu:
«0 moj bog, tako Je tedaj, tako grozno!«
■v
Štirinajsto poglavje
V majhni izbici, kateri so bila okenca skrbno zagrnjena, slonela je v postelji mlada žena, poleg nje je sedela stara mati in solze veselja so se ji iskrile v očesu, ko je videla, da izgubljena, najdena, na smrt bolna hči Vida zopet ozdravlja.
«Kako sem prišla sem, mati?« vpraša z bojazljivim glasom bolnica.
«Tiho, tiho bodi, ne govori!« reče stara. »Gospod je ukazal, da ne smeš nič govoriti, dokler njega ne bode. In ko bi gospoda ne bilo, umrla bi nam bila. Zato nikar ne govori, ljuba moja, škoduje ti, rekel je, gospod je rekel.«
Ce je stara o «gospodu» govorila, vedel je vsakdo, da je to starejši Samorod, župnik.
«Tiho bodem. — Ali povejte mi... me li še zdaj ljubite, mati?«
»O Vidka, Vidka, kako to vprašaš? Kako dolgo te nisem videla, kako sem prejokovala noči in dni, mislila sem, da umr-jem, in hudo mi je bilo, ko nisem mogla. In nam vsem je bilo hudo, strašno! Ali tiho bodi, nikar ne govori, gospod je rekel, da bi ti škodovalo, potrpi, saj pride kmalu. Potem nam bodeš povedala, kje si bila, kaj ti je bilo, ti ubožica ti! Le tiho bodi!«
Temna rdečica zalije obraz bolnici, ki res molči dobro dolgo ter posluša mater, kako ji na njeno zopetno prošnjo pripoveduje o njenem sinku Tončku, kateri je že «velik» in lep. A župnik je tudi prepovedal, da ne sme prej k njej, preden on ne vidi, da je dovolj zdrava. Njega, gospoda, je pa treba poslušati, ker je najbolj moder med ljudmi.
«In kaj je on... Anton... rekel?«
«Vse ti povem, on sam ti pove, kadar pride k nam, a do zdaj še tudi ni smel zvedeti. Tiho bodi, škoduje ti,» prosi starka.
Mladi bolnici se oči zaiskre, sipo pogleda mater in jo še-
petaje ter naglo vpraša:
«Samo to še: ve li Anton, kje sem bila? Misli li kaj?«
«0 bog, kako bi vedel? Ni li rekel, da bi šel do konca sveta, v globočino morja, v deveto deželo pote, ko bi mu bil živ Človek povedal, kje si in med kakovimi ljudmi si. Ali nobeden ni prinesel poročila ne s suhe zemlje ne po vodi, tako da smo že mislili, bog te nam je vzel za vselej. — Pa lezi in miruj; kaj gospod poreče, ako zve, da ga nisva poslušali?«
«On ne ve nič, kje sem bila...« mrmra mlada žena kakor sama zase, zatisne oči, dene roko na čelo in umolkne za dolgo časa. Hipoma stegne roki in zakliče:
«Mati!»
Prestrašena se mati obrne k njej, toda ona molči in hladno reče čez nekaj časa: «Naj spim, spim in prespim.«
Starka meni, da je zaspala, in hoče za nekaj časa iz izbe izlesti, prav tiho po prstih stopajoč. Ali mlada jo opazi, iz svojih sanj se vzburi in kliče:
«Ne hodite proč od mene, zdajle ne, pomagajte mi misliti mati, misliti, veste? Kako je že tista povest, ki ste mi jo pripovedovali, ko sem bila še otrok, znate, o onem samcu možu ki je ob morju kočo imel, pa sta prišla vihar in povodenj- vihar je možu dom podrl, povodenj ga je odnesla v široko morje, a mož se je držal panja, na katerem je prej tesaril in panj ga je odnesel v čudno, daljno deželo, iz katere je nazaj prišel pa ni smel in ni hotel povedati... mati, mati, kaj je bilo to?«
Stara mati s skrbjo in začudenjem gleda v žareče hčerino lice in misli, da se ji meša v glavi.
((To je za otroke povest, ti si bolna, Vida. Čakaj kadar ozdraviš, hočemo take pripovedi pripovedovati, zdaj se umiri-o, bog ti pomagaj!«
In kakor da bi poslušna bila materini prošnji, zatisne bolna Vida oči in miruje. Le zdaj pa zdaj se ji ustne zagibljejo. kakor da bi tiho sama s seboj govorila ali molila. Tiha je ostala potem ves dan.
župnika ni bilo. Drugi dan pošlje mati Basnigojevka ponj. Ko hčeri pove, da pride ta dan, zgane se ta in se od matere z nekim strahom proč obme. Kmalu pa vpraša:
»Nisem li tisti večer, ko sem jaz odšla, ko me niste več našli, govorila o pomorskih razbojnikih? Ste li čuli? Kajne, da sem govorila in drugi so govorili?«
Mati ji to potrdi in pri tej priči radovedna ženska v njej pozabi ostrega naročila župnikovega in vpraša:
«Za boga svetega, tedaj so te bili vendar res tisti grdi ljudje ugrabili? In kam so te peljali? Kaj so ti hudega storili?«
((Kasneje vam povem, zdaj ne, pustite me,» reče Vida nekako razdražena, skrije glavo v zglavje in molči.
Petnajsto poglavje
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II, Telefon 33-82 - UPRAVA- trst _ Tir cu	---------------------
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50.— din, mesečno 1.000,— m letno 10.000 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškem,	,2,°™ Telefon 37-338
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250,osmrtrlfce 150^ lir	Trst 11-5374 - Za SFRJ:
Dva dni pozneje je župnik zopet prišel in našel Vido že močno okrevano v izbici. Sicer se je pa strogo po njegovem ukazu ravnalo, razen starih dveh ni nihče v hiši vedel, kaj je s tujo žensko in kdo je, ter tudi nihče ni še videl je.
«A zakaj^ jo skrivamo, zakaj ne bi brž po Antona poslali?« vpraša župnika stara majka na dvorišču, ko je bil prišel.
«Zakaj? Jaz sem se sam že tako vpraševal, ali treba je še premisliti kako in kaj, le potrpite,« reče župnik zamišljenega obraza.
Mož je vedel več, nego bi bil rad, a ni vedel, kako bi ravnal, da bi še večje nesreče ne bilo, nego je bila že.
((Pojdiva k njej,« reče potem in oba počasno stopata v hišo.
Ko Vida župnika zagleda, odloži svoje jelo, s katerim se je ravno pečala s slastjo človeka, ki se ravno okreva, ter vstane in pogleda župniku tako naravnost v oči, da bi bil sko-ro ta svoje povesil in da razen prvega hladnega pozdrava ni vedel, kako bi razgovor začel.
(Nadaljevanje sledi)
— NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej:
- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicltš Italiana«. - Odgovorni" urednik: STAN I SL A V ‘‘ RENKOizdaj a' "in tiškrZaložništvr^ržaškega^Hska TrsfglaSi tržaŠke ln goriške pokrajine se naročajo8 pri upravi.