163- številka. Ljubljana, petek 19. julija. XI. leto, 1878 lakaja vsak dan, ii*"M>ii]5i i>oao)jka ir> 3>:eve po praznicih, zee ve'ja po p o i t i prfljou5*n sa avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 ghl. M četrt l&ta 4 gld. — Za Ljablj»»o Iren pošiljanja na doni %& oelo loto 13 j?ld., r.a eelrt Leta 8 gld. 30 kr., za en meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. *a 010*00. 80 kr, m loti I ler*. — »nje deieie toliko voč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja »nizana cena in sicer Zs Liti bij Ano *a tatrt lota S gld. 50 kr., po polti prejeinan za četrt leta 3 gld, — Za oznanila so plačuje od žntirisf.opne petit-vrste 6 kr., če se (Ktumllo onVr»t tr.sk*, 6 kr., fce s« dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj no izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. - - Ur o ri m i t vo ie t Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi J*. 3 „gledališka stolba". Op r a v u i s v o . na kutero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Berlinska mirovna pogodba. V imenu Boga Vsemogočnega! Njegovo veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, Nj. veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostoljski kralj ogerski, prvosed-nik francoske republike, Nj. veličanstvo kraljica zjedinjenega kraljestva velike britanskega in irskega, ce-arica indijska, Nj. veličanstvo kralj italijanski, Nj. veličanstvo car ruski in Nj. veličanstvo cesar otonianski, želeči rešiti v Bmislu evropskega miru po določbah pariške pogodbe 30. marca 185G, ona vprašanja, ki eo nastala v orijentu iz dog-odjajev zadnjih let in iz vojske, katera se ju končala s preliminarnim San- Štefanskim dogovorom, vsi se v tem strinjajo, da bi bil shod v kongresu najbolje sredstvo, mej seboj sporazumeti 8e. Vsled tega so Njikova veličanstva in prvo sednik francoske republike za svoje polnomo-čnike imenovali: Nj. veličanstvo cesar nemški in kralj pruski. Gospoda kneza Otona pl. Bis-marka, državnega koncelarja itd., gospoda Bernharda Ernsta pl. Biilova svojega državnega ministra v oddelku vnanjih stvarij itd., gospoda Klodviga Viktorja princa I lohen-lohe Schillingsfiirsta, kneza ratiborskega in korvejskega, svoji ga izrednega poslanika in polnomočnika pri francoskej republiki, velikega komornika bavarske krone itd., Njegovo veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolički kralj ogerski: gospoda grofa Andrassvja pl. K sik-Scen t Kiralvi in Krasznohorka, granda španjskega prvega razreda, pravega tajnega svetnika, svojega ministra cesarske rodovine in vnanjih stvarij, feldmaršal lejtenanta v svojej armadi, gospoda Ludvika grofa Karotvi pl. Nagy-Karolvi, komornika in pravega tajnika svet Bitva pri Salaminskem otoku. Tri Thermopvlah je bilo izdajstvo pre magalo junaško četo Leonidovo, in perzijanske trume so se valile črez Oitajsko gorovje grškej zemlji v osrčje. Atti ka dežela /. glavnim mestom Athenami vred je bila izgubljena, ker athenski gad (akropolis) je bil preslabo utrjen, da bi bil mogel tolikim trumam kljubovati, Z iaj se je vso poprijolo rešilne misli, katera se je b.la rodila v glavi previdnega državnika Themistokleja. Ko so namreč pri Delphskem preročišči bili oigovor dobili, du, naj se za „lesenimi zidovi'' branijo, jim je Tbemistokles ta izrek tako razložil, da jim Delphski bog ukazuje na ladij ah svojo otetbo iskati. Čestitemu starešinstvu (areopagu) so nika, svojega izrednega poslanika in polnomoč nika pri Nj. veličanstvu nemškem cesarji, kralji pruskem, itd., gospoda baiona Henrika pl. Ilavmerle, pravega tajnega svetnika, svojega izrednega poslanika in polnomočnika pri Nj. veličanstvu, kralji italijanskem itd. Prvoseduik franeoske republike: gospoda \Villiama Henrika \Vaddingtona, senatorja, uda instituta, državnega ministra v oddelku vnanjih stvarij itd , gospo la Charlesa Knvmonda de la Croix de Chevriere, grofa pl. Saint-Vullier, senatorja, izrednega poslanika'in francoskega polnomočnika pri Nj. veličanstvu nemškem cesarji in kralji pruskem itd., gospoda Feliksa Ilippotvta Desprez, državnega svetnika, polnomočni minister prvega razreda, direktor političnih stvarij v minister-stvu vnanjih zadev itd.; Nj. veličanstvo kraljica zjedinjenih kraljestev velikobritauskega in irskega, cesarica indijska: jako spoštovanega Jieujamina Disraelija, grofi pl. Beaeonsfield, viscouut Ilughenden, petra v parlamentu, uda jako česti vrednega tajnega sveta Nj. veličanstva in prvi angleški minister itd., jako česti vrednega Robert Arthur Talbot Gascogne Cecil markiz pl, Salisburv, grof pl. Salisbury, viscount Cranborne, baron Cecil, peer parlamenta, ud velečestivrednega tajnega sveta Njenega veličanstva, glavni tajnik v oddelku vnanjih zadev itd. velečastivrednega lorda Odo William Leo pold Russela, tajnega svetovalca Nj. veličanstva, njenega izrednega poslanika in poobla ščenca pri Nj. veličanstvu cesarji nemškem in kralji pruskem itd.; Nj. vel. kralj italijanski: dali izvenredno oblast, da naj ravna izvršitev te misli. Grške ladije so priplavale k S:damini, in zdaj so šli poročniki na vse strani ozuanovat, da naj vsak Athenčan svoje ljudi spravi iz attiške dežele, kamor more. Žalostno j j bilo videti, ko je vse prebivalstvo, obloženo s premakljivim svojim imetkom, k morskemu obrežju drevilo, slovo jemaje od svoje domačije, ne vede, aH jo bode še kedaj videlo »li ne. Ladije so jih prevažale na otoka Salamino in A g no, največ Atbencanov pa seje prepeljalo v peloponeiko mesto Troizeo. Trojzenjanl so bili uže od nekdaj prijatelji Athenčanom; zato so njih žene, otroke in starčke kot goste prijazno sprejeli; kedor je živeža potreboval, temu so ga na svoje stroške dajali, otrokom so dovolili poljske in vrtne pridelke pobirati, še celo učitelje so jim plačevali. Na skalnatem otoku Salaminskem pa so bile athenske go- čestitega Luigi grofa Corti, svojega ministra, državnega tajnika za vnanje stvari in grofa Eduard de Launuve, svojega izrednega poslanika pri Nj. veličanstvu cesarji nemškem ; Nj. veličanstvo cesar vseh Rusov: gospoda Aleksandra kneza Gorčakovega, svojega kancelarja itd. itd., gospoda Petra grofa Žuvalovega, generala konjice, svojega gueneralnega adjutanta, uda državnega sveta in izrednega poslanika in polnomočnika pri Nj. britanskem veličanstvu itd., gospoda Favla d' Oubrila, pravega tajnega svetnika, svojega izrednega poslanika in polmočnika pri Nj. veličanstvu nemškem ce-saiji, kralji pruskem itd.; Nj. veličanstvo cesar otomanski: Aleksandra Karatheodorvja pašo, ministra javnih del itd., Mehemcd Ali pašo, muMrja svojih armad, i. t. d., Saadulah Bey-a, svojega izrednega poslanika in polnomočnika pri Nj. veličanstvu nemškem cesarji, kralji pruskem itd., — kateri so se na predlog avstro ogerskega dvora, in vsled povabila nemškega dvora v Berlinu s pooblastili sešli, katera so bila v dobrej in spodob-nej obliki. Ker se je sporazumljenje mej njimi srečno doseglo, dogovorili so se v sledeče pogodbe : Art. 1. Bolgarija se povzdigne v samostalno tributno knježevino pod vrhovnim nadgospodstvom Nj. veličanstva sultana. Ono bode imelo krščansko vlado in narodno vojsko. Art. 2. Knježevina Bolgarija obstaja iz sledečega ozemlja: Meja gre na severu ob desnem bregu Dunava od stare srbske meje do jedne točke, katero ima posebna evropska komisija na sposke. Prvo, kar se je tu sklenilo, je bilo, vsem prognancem dovoliti, da se vrnejo iz tu j ine. V tako velikej nevarnosti, naj bi se nobenemu državljauu ne kratilo, zvestega sina domovine se i/kazati. Na Salaminskem otoku bo se zbrali grški poveljniki, sklicani od višjega poveljnika, Spartanca Eulyblada, v posvetovanje, kje da bi se naj spustili v boj s Perzijani. Mej posvetovanjem jim je ueki Athenčan poreč 1, da so Perzijani privreli B6 svojimi poveljniki. Ko so bili po vrsti in po časti posedal*, poslal je kralj Mardonija k posameznim poveljnikom povpraševat je, ali naj zgrabijo Grke na morji ali ne. Vsi so bili za pomorsko bitvo, le Arteini-sia, pogumna in previdna knegiuja halikarnaška, je svetovala, naj se po suhem dalje črez Isth-mos v Peloponnez podajo, potem da se bode tudi ladijevje razgubilo. Ako bi bil Xerxes Artemisijo poslušal, bi bili morda Grki izgub- Vzhodu od Silistrije določiti, in se ravna od tam proti Črnemu morju v jugu od Mangalije, ki je na rumunsko Oiem'je oslonjeno. Crno morje dela vzhodnjo mejo Bolgarije. V jugu se vzdiga meja od ustja potoka po dolini, kjer vasi Hodzakioj, Selam-Kib;, Ajvadžik, Kolibe, Sundžuluk leže, prestopa povprek dolino Deli Kamčik, gre južno od Belibe in od Kemba-lika in severno od Hadžmahale mimo, potem ko je Deli Kamčik prestopila, 2 l/i kilometer ob vodi navzdol od Čeogeji, doseza pogorje pri točki, ki je mej Tekenlikoai m Aidos Bredlo j in gre po njem (rez Karnabad-B.dkau, Pri- j ševica Balkan, Kaian Btlkan, severno od Kotla do Demir Kapu. Tukaj se nadaljuje na gltun j progi velikega Balkana naprej do vrhunca Kozice. Tukaj meja zapušča pogorje Balkana, stopa južno navzdol mej vasmi Pirtop in Du šanci, od katerih je jedna prepuščena Bolgariji, druga Vzhodnjej Ilumeliji, do reke Tuslu-dere, gre ob tej tekočej vodi, dokler se ne izliva v Topolnico, potem ob tej vodi do zliva 8 potokom Smovskio pri vasi Petričevo, pu-SČaje Vshodnjej-Rumeliji zono dveh kilometrov na jugu pritoka, vzdiga se potem proti mej potoci Smovskio in Kamenico, hodeč ob vodnem razhodu mej obema, da se potem jugovzhod obrača na višine Vojnjaka, in doseza direktno točko 875 avstrijske generalstubne karte. Meja prerezuje direktno zgorenji bisth reke Ihtiman, grej mej Bogdino in Karaulo skozi, tako da doseza vodno mejo, katera bašeae Iskra in Marice loči mej Čamurlijem in Had-žilarom, gre ob tej liniji črez vrhunec Veline-Mogile, gore 531, Smailica-Vrh, Sumnatieo, in doseza upravno linijo sandžaka sofijskega mej Sivri-Taš in Čadir Tepe. 01 Čadir-Tepe gre meja, proti jugozapadu tekoča, voduej meji mej baseni vode Mesta-Karasu po jednej strani in Strume-Karasu po drugoj strani, teče ob pogorjih Itodope črez vrhove Demir-Kapu, Iskosteje, Kadimesar Balkan in Aje-Gedika do Kapetnik Balkana in se strinja tako se starimi mejami Sofijskega sandžaka. Od Kapetnik Balkana gre linija mej vodno mejo po dolinah Rilske Rjeke, ter gre nadalje meja ob takozvanej Vodenica Planini, se ste-zuje v dolino Strumo kjer se ta reka z Rilsko reko ^taka, ter prepušča vas Barakli Turškej. Meja pelje potem južno od vasi delesnice, ter doseže po najkrajšem potu gorovje Golema Planina vrhu Gitke, pride do stare upravne meje sandžaka Sofije, a pusti celo dolino ob Suhej reki Turškej. O gore G tke gre zapadna meja k gori Crni vrh črez gore Karvena-Jabuka, ter gre tik stare upravne meje sofijskega sandžaka v zgorenjem delu zaloke Egrisu in Lepnice, gre potem na vrhove Babine Polone in pride do Črnega vrha. 01 Črnega vrha meji ?oda mej Strumo in Moravo črez vrhove Stre sara, Vilogolega in Mesul Planino, dospe črez Gačino. Crno travo, Darkovsko in Drajnico-Ravnino, potem DešČanico-Kladanec do vode mej /gorenjo Sukovo in Moravo, gre naravnost črez stol navzdol, in razdeli 10U0 metrov se-verozapadno od vasi Segase cesto o i S tije proti P.rotu. Od tu gre mejna črta niiravuost proti plauiui Vallic, od tu na goro Rtdočlno v gorovji Hodža Balkana, ter pusti S.bskej vas Dojkinci in Bolgarske) vas Sonakos. Od vrha gore Uidočine gre meja proti zapadu ob balkauskdi vrhovih Črez (Jibrovec B dkan in Staro planino do stare iztočno meje kneževine srbske pri kuli Smiljova Čuka in od tod ob starej moji do Dunava, s katerim se pri Rakovici dotika. Mejo bode postavila na mestu evropska komisija obstoječa iz signaturu h vlastij. Dobro naj se u meje: 1. da se bode ta komisija ozirala na potrebo Nj. cesarskega veličanstva sultana, da se bodo mogle meje balkanske in iztočno rumelijske braniti; 2. da se ne smejo nobedna utrjenja na 10 kil j metrov daleč okolo Sumokova napraviti. (Unije prh Angleži in evropske vlasti. Z Gorenjskega 16. julija [Isr. dop.] 11. — Slovanski protivnik! so uže dolgo časa povzdigovali Angleško kot zaščituico evropskih interesov v orijentu in pokroviteljic? grškega elementa na Balkanu, kateremu so prpi sovah nalogo, zavirati razširjenje in p o v z d i g o Slovanstva v južnej Evropi. Mnogo so se trudili Angličanje sami, kakor njih Slovanstvu sovražui prijatelji pridobiti Avstrijo za angleške protiruske namere, povdarjaje, da le, te se Avstrija in Anglija skupno in z njima, če bi trebalo, kaka druga evropska zapadna država se postaviti Rusiji v nasprotje, je mogoče Evropo oteti ruskega „barbarizma". Moj namen na tem m stu nij preiskovati, ali je Rusija faktično tako „surova", kakor je nam Slovanstvu sovražui lažnjivi časniki opisujejo: iu mislim, da je vsakemu bralcu »Slovenskega Naroda" dostojno znano, da nij istina, ter da ti Turkoljubi ne poznajo Rusije, a le iz sovraštva do Slovanstva razvijajočega se, klevetajo na najmočnejši in najštevilnejši slovanski narod, ljeni. Toda Xerxes nij dvomil, da bodo njegovi Perzijani razbili grške Indije, in nij si n.ogel kratiti veselja, da bi sam gledal z obrežja ta krasni prizor. Tuko je zapovedal ravnati se po mnenji večine, in se pripraviti na boj za prihodnji dan. Perzijanska armada pa se je še tisto noč podala proti Isthmu, kjer so Pelopounezjanei z velikim zidom pregradili Isthmos, da bi jim tako pot zagradili. Ko so za ta odhod na Salamini izvedeli, se jih je zopet nemir polastil, in skrbelo je zlasti Peloponnezjance, kako se bodo na Isthmu ro jaki sovražniku ubranili. Zopet so se zbrali, in jedni so kričali, da morajo k Peloponezu odveslati, drugi, da morajo pri Salamini ostati. Ko je Themistokles videl, da se zopet na-gibljejo k sklepu, Salamino zapustiti, tiho izgine iz svetovalnice in svojega zvestega služabnika v čolnu pošlje k sovražnim poveljnikom Poslal me je athenski poveljnik Themi- stoklej brez vedenja drugih Ilellenov, (kajti prijatelj je kralju, in rajši bi vam privoščil vladarstvo, nego llelleuom), in vam poroča, da llelleni iz strahu sklepajo otiti. Z laj pa imate priliko, najlepši čin izvršiti, če jim ne daste uiti. Nijso namreč složni, in videli boste, kako se bodo mej sabo prijemali, vaši prijatelji in nasprotniki. Perzijanom se je prav verjetno zdelo, kar jim je Themistokles poročil. Hitro so veslali na mali otok Psvtalleia, ki je mej Salamino in Kopnino, da bi otimali in reševali Perzijane, in pobijali Grke, ki bi tu ot dbe iskali, proti poluuoči pa so vrste svojih ladij tako postavili in raztegnili, da so bile grške ladije zajete, in jim nij bilo moči uiti. Tako se je Themisto-klejeva želja izpolnila, da so namreč bili Grki prisiljeni, na tem mestu se poskusiti s Per zijani. V tem času, ko se je to godilo, so se narod ruski. Mi smo v svojih glasilih vedno dosledno pisali, da angleška orijentalna politika si prizadeva nasititi angleško kupcijsko dobičkaželjnost; in vedno svarili Avstrijo pred angleško zvezo, ker Anglija bi jo v najkritičnih trenotkih pustila na cedilu. In če zdaj prezmotrimo dogodke zadnjih d nij, vidimo, da smo imeli prav. V poslednjih dveh letih so angleški diplomatje se mnogo protivili proti povečanji in samostojnosti Črne gore, Srbije in Romunije, povdarjali celoskup-nost turške države; a zdaj so pa v vse to privolili in še snmi si prisvojili lep kos turškega ozemlja, otok Ciper, v sredozemskem morji, kateri ima veliko važnosti za orijentalno trgovino, in z novejšo pogodbo s Turčijo 4. junija si prisvojili vsaj neposre ino nadvlaat nad azi-jatsko Turčijo; in ostane le vprašanje časa, kedaj si te dežele popolnem prisvoje, če jim kaki nepričakovani dogodki ne bodo stavili ovir. Kaj ho pa ti angličansfci kričači storili za Grecijo, katero ro z mnogimi obljubami odvrnili od vojne s Turčijo. Nič! Na kongresu so jo pustili na cedilu In se celo ustavljali grškim željam in z osvojenjem gori omenjenega otoka en del grškega naroda spravili pod svojo oblast. Nič boljšega se tudi Avstrija ne bila mogla nadejati od angleške zveze, ko bi je bila mogočna Rusija stiskala od dveh ali treh Btranij, bi jo Angleška brez pomoči pustila ter tihotapno pazila, kje bi bilo mogoče po zvitih diplomatičnih spletkah si prisvojiti kak za trgovino važni kraj. Veseli moramo biti, da prizadevanja krščenega juda lorda Bi?aconsfijMa sklopiti angleško-avstrijsko zvezo, nijso bila vspešna. Važen političen dogo lek poslednjih dnij je osvojenje C pra po AogUčanih, b tem so si zopet sebični angličanski kramarji bolj utrdili svojo trgovino v orijentnej južnej Aziji. Rusiji, kije poljedeljska drŽava in ima še zraven bogato trgovinsko polje v srednjej Aziji, to mnogo ne škoduje in se torej ne smemo čuditi, da je v to privolila, če pomislimo, da ruski drživnlki nijso prišli na kongre3 zado-voliti svojej dobičkažoljnosti, a braniti važnajše interese Slovanstva, se potegovati za osvobo-jenje in zboljšanje stanja b al k a ns k i h Slovanov. Rusija je lehko odjenjala v zanjo tako malo važnej Btvari, kakor je angličansko osvojenje C pra, da jej le Angleži nijso pri druzih „voprosih" prevelike težavnosti delali. Drugače druge evropske kontinentalne države, kakor Nemčija, Francija, Avstrija in grški poveljniki vedno burnejše posvetovali, pa o tem nijso še nič vedeli, da so zajeti. Kar nekdo v.\ttja po divjih i listinah — pa da bi se po dovršenem delu zdravi vrnili k nam nazaj. Zatorej zakličemo vsi, ki smo krščansko narodnega mišljenja, iz zvestih rodoljubnih prs onim vojakom, ki bodo ali so šli tja v Ilrce govino, ali Uosno: Z ......'jem in desnicu Nesito Turkom grom !! Iz 1 in iMTjiii 10. julija [Izv. dop.] Mej bliskom in gromom je c. kr. okr. šolski nadzornik g. Kaner, letošnjo uradno učiteljsko konferenco 3. t. m. ob {j. uri pred poludnem T čitalnici p tujske j odprl. Udeležili so se nje učitelji ptujskega, ormužkega in rogaškega okraja. Uda okr. šols. sveta, gg. dr. Plcj in župan dr. Breznik sta bila gosta. Razprava cele konference bila bi zanimiva le za kak šolski list, zarad tega omenjam samo nekoliko. G. nadzornik je govoril o napredku, pa tudi o slabostih šole in učiteljev. Polagal je učiteljem na srce, naj bodo izgled učencem in staršem, naj vadijo otroke snage, priljudnosti, i. t. d. Potem je še o posameznih predmetih razne svete dajal, ter posebno pri jezikoslovji se dolgo časa mudil. Omenil je, kako nezadovoljne so večkrat srednje šole z učenci prestopivšimi iz 3. ali 4. razreda. Svetoval je tudi prav mnogo spisnih vaj, kot naj imenitneji del jezikoslovja v ljudskej šoli. Referenti so svoje naloge prav dobro reševali. G. Ravšelj je govoril o „vrejenih rodo-viuskih razmerah in o vplivu učitelja na ro-dovine. „ Omenil je, in dobro prerešetal dolžnosti do Roga, do cesarja in do bližnjega. (A do naroda in domovine? To se pa pozablja! Uredn.) Na koncu je še misel izprožil, kako da bi bilo, ako bi se učitelji v državne uradnike namreč na takovo stopinjo izpremenili, v čem so mu pa gg. Robič, Košar in Žiher nasprotovali. Prav dobro so še referirali gg Žinko, Kocmut, Robič in Košar. — Cela konferenca bi bila še bolj zanimiva, ko bi se bilo več učiteljev pri debatah udeleževalo. G. nadzornik je prav izvrstno vodil konferenco, samo, ko bi nam mej obravnavami nekoliko minut več proBtega časa bil dal, bi nam bilo dobro dejalo. Domače stvari. — (Ljubljansk rezervist ustreljen.) V Sisku je bil pred par dnevi nek vojak našega domačega polka Kuhnovega z imenom Svetlin, mesarski pomočnik iz Ljubljane, zaradi nepokorščine in nevarnega žu-ganja k smrti obsojen in ustreljen. Omenjeni mesar Svetlin je bil poznan surovež. Uže večkrat je bil civilno kaznovan zaradi tepežev in drugih pregreh. Pred odhodom iz Ljubljane 18. t. m. so je nesrečnež vstavil svojem stotniku, nečemu sicer res ostremu Strohmajerji. Pred kolezijsko kasarno se je baje pijan izpozabil tako daleč, da je stotniku nastavil puško ter javno grozil, da ga hoče s prvo kroglo usmrtiti. Prišlo je pač drugače. Prva krogla je morda izprožena bila — a zadela je njega, ki jo je obljubil Bvojemu predstojniku. Pijanost iu navadna razgrajalnost je moža uničila. — (Za sirote otroke in žene) vojaških rezervistov, ki so zdaj na vojsko šli, je deželni odbor odločil 2000 gld. — Ali kaj to izda u primeru veliceinu številu poklican.h. Zatorej naj rodoljubi za nabire skrbe. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 1«.). julija cb 51 po poludoe sejo. Na dnevnem redu je mej družim tudi nasvet dr. Abačičev, naj se še jedenkrat glasuje o šolskem poročilu glede jezika. — (Matura na ljubljanskoj realki) se je pričela 15. t. m., ter bo trajala več dnij. Oglasilo se je 28 abiturijentov. Predsednik izpraševalnej komisiji je dež. šolski nadzornik dr. J. Zindler. — (Iz Celovca) se nam piše IG. jul.: Danes je izmarširal zadnji oddelek Maroičice-vega polka ki je namenjen v Bosno. Vriskanje je bilo vojakom prepovedamo. Vendar pa jeden zajucka, oficir ga udari ee sabljo, pa ob enem vojakovo puško zadene, sablja se razleti in eden konec zadene vojaka tako nesrečno, da je najedenkrat ves krvav. Nesli so ga brzo v bližnjo hišo in ga spirali. Oficir je pa moral na mesto v Bosno — v zapor. — (Iz ptujskegaokraja)je — tako se nam piže — tudi več učiteljev moralo k vojakom odriniti. Kaj bodo zdaj šole? — Mnogo posestnikov, očetov, more zdaj v najhujšem času, o žetvi, vse pustiti in se proti Dalmaciji odpeljati. — (Ptuj čani) so dali odhajajočim pijo-nerjem 20 veder vina. — (Strela.) Dne 3. t. m. ob !/»0. uri pred poldnem je v Gomilah pri Vurbergu strela udarila v hram posestnika Strgarja. Strela je prišla po dimniku, zadela gospodinjo, in užgala hram, ki je ves zgorel. Žtsna bode morda ozdravila, samo poškodovana na očesu bode zmirom. — Pol ure dahe je pa strela ravno ta dan udarila v drevo, od drevesa pa v streho in kuhinjo jedne posestnice. Streha je začela goreti, pa llletua deklica je hitro gorečo slamo izpulila, ter tako hram ohranila. — Tisti dan je na mnogih krajih po Slovenskih goricah udarila, in tudi mnogo hramov zgorelo. Tudi toča je več škode naredila. — (Iz Konjic) se poroča 15. julija: Včeraj je bil pri nas silen vihar in toča, ki je po nekod, zlasti po višje ležečih vinogradih škodo naredila. — Krompir gnjije. — (Na reškej hrvatskej gimnaziji) se je sedemdnevni pismeni zrelostni izpit pričel b. julija in nehal dne 13. t. m. K maturi se je javilo javnih dijakov šest in en privatist. Ustni izpit bode v soboto 20. t. m — (V morje p o g r e z u i 1) se je — kakor se nam iz Reke 10. t. m. poroča — v nedeljo popoludue najskrajuejši del pristra-niščnega nasipa, iu sicer v dolžiui preko 130 metrov. Škode je blizu tri sto tisoč. Strokovnjaki so izrekli, da bode še le v kacih 6 mesecih mogoče takov nasip zopet napraviti, da si se pogodba izteka uže se septembrom t. 1. Posebna sreča je še to, da se je pogrezuilo baš na nedeljo, ko nij bilo ljudij, ki vedno ondi delajo, pri poslu. V obče pak je tudi dobro, da se bode pa zdaj bolj na temelj pa žilo, ker na goli pesek se mora uže prilično krepkeje graditi nego bi to trebalo na skalnatih tleh. V obče pak mnogo kedo, ki je poznal Reko nekdaj