Prirodopisno-natoroznansko polje        
                Največja ptica.                                   
Afriki in Aziji, ne toliko v Ameriki, so mnogi kraji, po katerili ni vode, nego sama krševiua in pesek. Zna se, da po takih krajih je tudi rastlinstvo, če ga je sploh kaj, jako borno ia kržljavo. Ker je zeralja po takih. ki-ajili popolnoma neplodna, ne morejo tii ljudje živeti.   Take kraje imenujemo pustinje. Največja taka pustinja na zemlji je v Afriki mej Egiptom in Atlantskim oeeanom, Bevberijo ia Sudanom razprostrta.   Ta pustinja se imennje Sahara.
                                                                                                                                                                         
Da-si po takih pustih \a neplodnih krajih ni nobenega gozda in nabene b   trave. le tu  pa tam kako grmičevje iu kaka neznatna rastlinica,  vender žive tu riojr, mrhojedci, gazele, žirafe,  hijene, panterji ali afrikanski tigri, šatali, levi in velblodi, ki se po pravici imenujejo: ,,pustinjske ladije."
Deuašnja podoba ram kaže tako pustinjo z nekoliko uoji, ki si iščejo hrane.          -J
Noj je najrečja ptiea. visok je dva in pol metra. Glavo ima majheno, golo iu jfl pJosko, ki je uasajeua iia dolgem, jako gihičuem in tudi golem vratn. Truplo raii ^M je pokrito i mehkim in jako ralilim peijera. Eepna iu letalna peresa so mahadrava^^^H in puhask, beia. krasjia i» drngoeena.                                                                     l^^^M
Noji se hranijo s travo, žitom, ovoejem, listjem, a vrhu tega požirajo tudi^^^B kamenčke, črepine, stekJo, žreblje i« Jes, ter jim vse to prav nič ue škoduje.            ^m
Marsikdo bi si mislil, da je uoj jako požrešna žival, ali temu tii tako; ouo ^M malo hrane, kar jo sne ta ptica, ai v aobenej primeri z velikostjo njeaega telesa. ^M In 6e se pomisli, da noj žiri v takih krajih naše zemlje, v katerih skoraj nie ne      ^|
—-•< 198 >¦• —
rase, ki imajo ubogo malo hrane bodi si za katero koli žival, moramo priznati, da se tako velika žival, kakeršna je noj, z vsako, tudi najbornejšo hrano zadovoljuje.
Noji žive v družbi ponajveč v Afriki in jnžnej Aziji, neka vrsta teh orjakov pa živi tndi v južnej Ameriki in se imenuje »Nandu."
Plitka jama v pesku je nojem gnezdo. v katero položi samica 15—18 bel-kastih, po 15 kilogrania, rekši po 2 funta. težkih jajec, katerih jedno satno zaleže toliko, kolikor 24 kokošjih. Jajčja lupina je trda, zato jo rabijo ondotui prebivalci za posode.
Zaradi telesne teže ue inorejo noji leteti, zato pa so toliko urnejši vnogah; teko, da jih konj komaj dohaja. Perje iz repa in perot, ki je belo kakor sneg, rabi se v nakit ženskih klobukov in je zelo drago
Noji so sicer boječi, ali vendor modri in previdui. Mladi se udomačijo, in potlej leJhko na njem jezdiš, kakor na kakera konji. Hraiie mu je treba na dan po 2 kilograma; najraje ima ječmen. Vode popije na dan po 12 litrov, a rad se v njej tudi koplje.                                                                                            e.   .