informativni glasilo ravenskih železarj Ravne na Koroškem, 14. novembra 1981 Št. 21 Leto XVIII Doseženo je spodbuda k izboljšanju O poslovnih rezultatih treh četrtin leta smo bili konec oktobra obilo obveščeni s Poročevalcem št. 41, prek oglasnih desk in na zborih delavcev. Danes, slabih sedem tednov pred koncem leta 1981, objavljamo še nekaj tabel in grafikonov s komentarji, v uvodniku pa jih strnimo zato, da nam osvežijo zadane skupne obljube, kako jih bomo še izboljšali. Najkrajše povedana skupna značilnost naših letošnjih treh kvartalov je, da smo se na domala vseh področjih zelo približali 100 odstotkom načrtovanega, le pri izvozu smo bili nizko (54,6). Dosegli smo: — skupne proizvodnje 98,5 — proizvodnje jekla 96,9 — število zaposlenih 98,5 — produktivnost t/mesec na zaposlenega 97,9 Pri celotnem prihodku smo načrt presegli za 6,9 odst., pri dohodku za 12 odst. Ker sta se v tem času precej podražila material in energija, povečali pa smo tudi vkalkulirane stroške investicijskega vzdrževanja, so se porabljena sredstva povečala za 46,7 odst. Številke blizu sto ali nekaj nad sto izražajo danes gotovo toliko naporov, kot so jih pred leti visoko preseženi plani. V njih je zato poroštvo, da bomo z nadaljnjimi prizadevanji, z manj neuspele proizvodnje, z večjim izplenom, predvsem pa z večanjem izvoza naše rezultate do konca leta še izboljšali. Septembrska nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz NABAVA Znani tržni vplivi so tudi v septembru negativno vplivali na preskrbo in nihanje zalog starega železa. Tudi nabava belega surovega železa se ne izboljša, čeprav Poizkušajo to vprašanje rešili Slovenske železarne v železarni Smederevo. Izpad preskrbe z belim surovim železom povzroča težave v nadomestni povečani porabi starega železa. Precejšnje nihanje je tudi v redni preskrbi z materiali, odpornimi proti ognju, z gorivi, mazivi, najslabša pa je Preskrba s ferokromom z nizkim ogljikom. Stanje v preskrbi z izdelki črne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije ter izdelki iz kooperacije je možno reševati tako glede kvalitete kot dobavnih rokov le z neprestanimi poslovnimi stiki, z zamenjavami izdelkov ter urgencami. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je dosegla mesečno načrtovano realizacijo na domačem trgu. Zaradi velikih zaostankov (prezasedenosti kapacitet) šepajo dobave tudi tistim kupcem, ki z železarno združujejo devize. TOZD VALJARNA. TOZD ni dosegla mesečnega načrta reali- zacije na domačem trgu. Vzrok je predvsem v pomanjkanju vložka iz TOZD jeklarna, saj je izpadlo več šarž, na srednji progi pa so forsirano delali za izvoz. TOZD KOVAČNICA. Vrednostni načrt prodaje na domačem trgu ni bil dosežen. Zaradi izvoza visoko legiranih jekel je na domačem tržišču ostal le material, ki prinaša nižjo ceno. Pri krčilnih strojih pa je prišlo do občutnega pomanjkanja delavcev. TOZD JEKLOVLEK. Remont luščilnega stroja in pomanjkanje vložka za žico sta pripomogla, da prodaja ni potekala, kot je bilo načrtovano. TOZD ORODJARNA. TOZD je dosegla načrtovano realizacijo v višini 99,0 odst. V letu 1982 bo potrebno realneje postaviti prodajno ceno za proizvode te TOZD, saj je lastna cena nižja od prodajne, proizvodnja presežena, re- alizacija pa zaostaja za načrtovano. TOZD STROJI IN DELI. TOZD je dosegla le 82,0 odst. načrtovane mesečne realizacije na domačem trgu. Na slabši rezultat prodaje je predvsem vplivala proizvodnja stiskalnic za izvoz ter proizvodnja valjev, kjer predvideni mesečni načrt ni bil dosežen. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah izdelkov je zadovoljiva. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Mesečni načrt realizacije na domačem trgu je TOZD presegla za 27,0 odst. V TOZD se srečujejo s problemi neizpolnjenvanja pogodbenih obveznosti, saj so razpoložljive in rezervirane kapacitete za domači trg premajhne. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je presegla mesečni načrt realizacije za 13,0 odst. Povpraševanje po tovrstnih izdelkih (Nadaljevanje na 2. strani) Naša kakovost (Nadaljevanje s 1. strani) še vedno presega proizvodne zmožnosti. Prodaja proizvodnje poteka prek petih trgovskih hiš, s katerimi smo zaradi težke devizne situacije sklenili sporazum za odstop deviz v odvisnosti od količine, ki jih posamezne trgovine dobivajo. TOZD VZMETARNA. Mesečni načrt realizacije je bil presežen za 20,0 odst. Pri tovrstni proizvodnji bo precej težav v letu 1982, saj so stroški proizvodnje narasli, prodajne cene pa se bodo morale oblikovati v skladu z resolucijo in odlokom o oblikovanju cen proizvodov kovinsko predelovalne industrije. TOZD REZALNO ORODJE. TOZD je presegla mesečni načrt realizacije na domačem trgu za 9,0 odst. Zasedenost po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva. Kljub rednemu doseganju proizvodnje prihaja do precejšnjih zaostankov ter s tem do urgenc za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. UVOZ Neizpolnjevanje izvoznih obveznosti v vsej Jugoslaviji ter huda recesija v svetu sta pripomogla, da je po ugotovitvah dejanskega stanja po usklajenih planih zunanjetrgovinske menjave in dezivno-bilančnega položaja bil v septembru ustavljen ves uvoz. Pravico do uvoza, to je carinjenja blaga po že obstoječih prijavah, ne pa tudi prijavljenja no- IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO V SEPTEMBRU 1981 ODSOTNOSTI 19,36% FAKTURIRANA EKSTERNA REALIZACIJA V SEPTEMBRU 1981 140 130 120 IZVOZ V SEPTEMBRU 1981 V 8 110 130 120 110 100 90 80 % 60 50 40 30 - 20 >U EFEKTIVNE URE 80,64 ODSOTNOSTI 19,36% vih uvoznih poslov smo tako pridobili na podlagi izkazanega izvoza, to je vrednosti za vrednost po izvoznih carinskih deklaracijah in na ta način uspeli doseči vsaj carinjenje medtem že prispelega (delno pa tudi že uporabljenega) blaga. Med tem uporabljenim blagom so bile ponovno grafitne elektrode, manjša količina fero-volframa ter nadomestni deli. To carinjenje pa je bilo možno le nekaj dni, ker je veljala kvota, pridobljena na osnovi dejanskega izvoza le do 30. 9. 1981. Vendar nam je kljub temu uspelo, da je bilo ocarinjeno vsaj blago, ki je že bilo na carinskem skladišču in za katerega smo že imeli potr- jene prijave o sklenjeni pogodbi uvoza. Odprte pa so ostale vse pošiljke, ki s takimi prijavami niso bile pokrite, med tem tudi fe-rovolfram, ki ga že zelo primanjkuje in je TOZD jeklarna zaradi tega morala prelagati svoj proizvodni program. Do resnejših zastojev pa tudi v tem mesecu kljub skrajno kritični situaciji še ni prišlo, v naj hujših primerih nam je priskočila na pomoč ponovno carina z dovoljenjem za uporabo blaga izpod carinskega nadzora. Seveda igrajo pri tem tudi pomembno vlogo naši dobri poslovni odnosi z inozemskimi partnerji, ki so nam dobavljali blago še vedno na odprt DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA MESEC SEPTEMBER 1981 130 120 110 100 90 % 80 'V DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1981 IZVOZ ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1981 V $ 110 100 90 80 % 70 60 50 40 30 20 130 120 110 100 90 °0 30 40 ■u LETNI DOPUST 9,00% BOLEZNINE DO 30 DNI 3,93% OSTALE ODSOTNOSTI! \ 2,06% / BOLEZNINE NAD 30 DNI TOZD IZVOZ V SEPTEMBRU 1981 V jt račun, čeprav zunanje banke že kar pogosto zahtevajo odpiranje akreditivov. Edina rešitev za vsaj kolikor toliko nemoten uvoz je seveda naše izpolnjevanje izvoznih obveznosti. IZVOZ Četudi smo si že v minulih mesecih prizadevali, da dosežemo načrtovani izvoz, nam je to uspelo šele v septembru, vendar samo količinsko, kjer znaša prekoračitev 42,9 odst., vrednostno (v $) pa zaostajamo 5,0 odst. Količinsko so plan presegle TOZD valjarna 74,9 odst., jeklovlek 26,0 Železarski Kot kaže, tudi v novembru ne bo zatišja in ne malo razprav o poslovanju, o težavah pri izvozu in uvozu repromateriala ter o drugih aktualnih vprašanjih s področja samoupravljanja in družbenopolitičnega življenja. O čem so železarji razpravljali zadnje dni oktobra, pa smo zapisali v naslednjem prispevku. KDAJ BO GASILSKI DOM DOBIL STREHO »Oktobra smo poklicni gasilci ravenske železarne največ pozornosti posvetili preventivni vzgoji in pregledom delovnih mest, saj je bil teden varstva pred požari, ki je letos potekal pod geslom »varujmo domove in delovna mesta«. Treba pa je poudariti, da gasilci nismo aktivni samo v tem tednu, ampak je preventivna vzgoja delavcev za požarno varnost naša stalna skrb«, je uvodoma dejal poklicni gasilec Ivan Lenart, član osnovne partijske organizacije DS KSZ. »Drugače pa gasilci v železarni še vedno ugotavljamo, da odst., vzmetarna 3,6 odst. ter rezalno orodje rekordno 125,0 odst. S 100,0 odst. sledi TOZD kovačnica. Vrednostno pa so plan presegle TOZD valjarna 34,4 odst., jeklovlek 44,5 odst. in rezalno orodje 128,1 odst. V ZSSR so bile odpremljene tri stiskalnice, kasnimo pa pri dobavi industrijskih nožev in obdelanih valjev. Pri teh pogodbah pa se zamudnim penalom ne bomo mogli izogniti. V septembru se je že začelo izstavljanje ponudb za prvo polletje prihodnjega leta, predvsem s ponudbami za paličasto jeklo, nože, orodje ter za obdelane valje za zahodno tržišče. november ponekod naših opozoril in napotkov delavci kot tudi vodilni v tozdih ne jemljejo dovolj resno. Tako so dokaj neresni delavci pri blumingu v TOZD valjarna, kjer imamo registrina-nih največ začetnih požarov in primerov nejavljanja, da je bil ročni gasilni aparat uporabljen. Kljub temu pa je v železarni Ravne še kar zadovoljiva in učinkovita preventivna vzgoja, saj že nekaj let ni bilo večjih požarov in nesreč. Seveda pa nas to ne bi smelo uspavati, ampak moramo biti ob vsakem času pripravljeni preprečevati nastajanje požarov in nesreč,« je razložil naš sogovornik. Poklicni gasilci pa poleg vsakdanjega dela na področju preventivne vzgoje, rednih obhodov po železarni in vzdrževanju voznega parka in gasilnih naprav najdejo čas tudi za samoupravno dejavnost. »Septembra in oktobra smo tudi gasilci imeli nekoliko več aktivnosti na področju samoupravljanja. Tako smo razpravljali o pripravah na referendum, ki je v naši delovni skupnosti Iz dela O RAZŠIRJENI REPRODUKCIJI IN MINULEM DELU 22. oktobra 1981 je občinski svet ZSS Ravne priredil v železarni razpravo o osnutku zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Udeležili so se ga predstavniki republiškega sveta ZSS na čelu s predsednikom Vinkom Hafnerjem, predstavniki delovnih organizacij koroške krajine in predstavniki DPO občine Ravne. Posebno dobro smo bili zastopani železarji tako v dvorani kot s številom diskusij, ki so sledile uvodu tovariša Krnca. Temeljite in tehtne razprave so odkrile v osnutku vrsto pomanjkljivosti, dale pa so tudi precej konkretnih predlogov, mimo katerih sestavljalci zakona pravzaprav ne bi smeli. uspel. Nismo pa spregovorili, zakaj referendum ni uspel v vseh TOZD in delovnih skupnostih ravenske železarne. Menim, da bi morali poiskati vzroke in jih analizirati, predvsem, kaj je delavce motilo, da niso bili za nove »metode« nagrajevanja. Precej nezadovoljstva in negodovanja pa je med nami kot tudi med drugimi Ravenčani zaradi »polževe« gradnje oz. adaptacije ravenskega gasilskega doma. Mislim, da o gradnji ni treba mnogo kaj reči, saj neuspelo gradnjo opazujemo že dobro leto dni. Mislim pa, da odnosi gradbincev niso dobri in jim ne morejo biti v ponos, še posebno v teh zaostrenih gospodarskih časih. Kot kaže, bo gasilski dom brez strehe še to zimo. To pomeni, da bo »vrag« vzel še tisto, kar so doslej naredili, saj je že ob majhnem nalivu povsod v garaži mokro. Pričel pa je že tudi odpadati omet. Kot komunista in dolgoletnega delavca ravenske železarne me vse to zelo moti. čeprav vemo, kdo je kriv za takšno stanje v gasilskem domu, nam je malo mar njihovo negospodarsko in ne stabilizacijsko obnašanje,« je ogorčeno sklenil tov. Lenart. KOPIČENJE TEŽAV V TOZD JEKLOVLEK »Naša temeljna organizacija že nekaj let izvaža brušeno jeklo na zahodna in vzhodna tržišča. Kot kaže, bomo letos do- sindikata Dan kasneje smo lahko brali tudi v Delu kopico negativnih mnenj o predlaganem zakonu. Naslov članka »O razširjeni reprodukciji še preveč nejasnosti«. VINKO HAFNER V ŽELEZARNI Po končani razpravi si je tovariš Vinko Hafner s sodelavci najprej ogledal novo kovaško linijo, nato pa se je pogovarjal s političnim aktivom železarne. Člani poslovodnega odbora so ga seznanili z aktualnimi problemi našega vsakdanjega dela in poslovanja, predstavniki sindikata pa s politično dejavnostjo in z zadnjim referendumom. Tovariš Vinko Hafner je izrekel našemu kolektivu vse priznanje. Dobesedno: »Trdo delate, ampak poskušajte še bolj, da boste zaupanje še bolj opravičili.« O referendumu pa je pribil, da se moramo za naslednjega temeljito pripraviti. Vprašal je, ali nismo delavcem s (pre)številnimi predlogi odprli preveč dilem hkrati in prav zato nismo uspeli. Morda bi kazalo poudariti predvsem boljše nagrajevanje težkega fizičnega dela in najbolj ustvarjalnih delavcev, ne pa vseh. Pohvalil je še naše prispevke v razpravah v osnutku zakona, več pa je pričakoval originalnih predlogov in rešitev v zvezi z minulim delom. M. Kolar segli le okrog 70 odstotkov načrtovanega izvoza. To pa zato, ker nismo pravočasno dobili naročil in zaradi mnogih težav, ki jih imamo zaradi neredne dobave vložka iz TOZD valjarna,« je povedal Karel Kušej, izmenski delovodja v TOZD jeklovlek. V Informativnem fužinarju smo že nekajkrat poročali o težavah in problemih, ki jih imajo v tej temeljni organizaciji predvsem zaradi zastarelega parka, dokaj visokega odstotka bolniške in drugih odprtih vprašanj. »Zaradi iztrošenih brusilnih strojev imamo največ problemov pri kvalitetni obdelavi pa-ličastega jekla, po katerem je na zunanjih in domačih tržiščih veliko povpraševanja. Tako zaradi zastarelega strojnega parka ne moremo pravočasno in dovolj kvalitetno izročiti naročnikom potrebnih količin brušenega jekla. Takšno poslovanje seveda precej vpliva na obstoj našega tozda na svetovnih tržiščih. Zato bomo morali tako v našem tozdu kot v celotni železarni, predvsem pa v prodajni službi storiti vse, da bomo dobili pravočasna naročila in da se bo posodobil strojni park. Res pa je, da imamo v naši temeljni organizaciji precej rezerv v tehnološki in delovni disciplini. Predvsem bomo morali urediti termično obdelavo žice, saj v tozdu nimamo potrebnih peči. Nekaj pa bo treba ukreniti tudi na področju bolniške, čeprav v Rezanje STRUKTURA DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA IN C5TEGA DOHODKA ZA ŽELEZARNO RAVNE ZA TRICETRTLETJE 1981 CELOTNI PRIHODEK RAZPOREJEN CISTI DOHODEK DOHODKA. 7,9*/. CISTI DOHODEK 14.9 V. PORABLJENA SREDSTVA 77,2*/, POSLOVNI SKLAO 21,7*/. BRUTO OSEBNI DOHODEK SKLAD SKUPNE PORABE 10,5*/. CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA OBVEZNOSTI IZ DOHCOKA čisti dohodek-doseže n Mio din 8 088 6 246 642 1 200 CISTI DOHODEK OSEBNI DCHOOKI POSLOVNI SKLAD REZERVNI SKLAD SKLAD SKUPNE PORABE Mio din 1 205 774, 262 43 126 našem tozdu dela največ delovnih invalidov, ki smo jih pred leti »uvažali« iz težjih obratov. Rezerve so še tudi v organizaciji dela in delovni disciplini. Ugotavljamo namreč, da delavci nočejo spoštovati oz. realizirati akcijskega programa, s katerim naj bi dvignili produktivnost dela in uresničili stabilizacijska prizadevanja. Vemo, zakaj se delavci, vsaj nekateri, tako obnašajo. Tako nekateri, bolj pridni delavci menijo, da bi za opravljeno delo morali dobiti več. O tem smo v tozdu že večkrat razpravljali in ponovno ocenili delovne naloge in zadolžitve, vendar naših predlogov služba za sistem osebnih dohodkov še ni preučila,« je pripomnil tov. Kušej. V TOZD jeklovlek pa že nekaj časa tudi ugotavljajo, da se delavci radi izogibajo raznih funkcij v samoupravnih organih kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Kot je povedal tov. Kušej, so mnogi delavci rajši opazovalci, kakor pa aktivno vključeni v dogajanje. Radi pa kritizirajo druge, ki so poleg dela voljni opravljati tudi zadolžitve v samoupravnem življenju. NA PREVALJAH NOVA HALA ZA PROIZVODNJO KARBIDNE TRDINE? Ivan Pudgar, delovodja stru-garne v TOZD rezalno orodje na Prevaljah, je povedal: »Kljub vsem težavam, s katerimi se ta čas srečuje naša temeljna organizacija predvsem pri nabavi repromateriala, še kar zadovoljivo posluje. Čeprav v I. kvartalu nismo dosegli izvoznega plana, se je izvoz v III. kvartalu bistveno povečal. Kljub prizadevanju pa izvoznega programa do konca leta ne bomo izpolnili. Glede na možnosti, predvsem pa, če bi pravočasno dobili nadvse potrebni reproma-terial, bi lahko izvoz celo izpolnili.« Prav zaradi pomanjkanja raznega repromateriala so na Prevaljah že lani, predvsem pa letos pričeli načrtovati izgradnjo nove hale, v kateri naj bi stekla proizvodnja karbidne trdine za proizvodnjo lesnega orodja. »Novo halo naj bi pričeli graditi že v začetku letošnjega leta, vendar smo zaradi »zamrzit-ve« investicij dobili dovoljenje šele prve dni oktobra. Tako so že stekla dela pri pripravi zemljišča, saj naj bi Gradis Ravne vse potrebno za pričetek gradnje pripravil še letos. Z novo halo in proizvodnjo karbidne trdine bomo na Prevaljah nedvomno lahko proizvedli mnogo več orodja. Tako naj bi v začetku obratovanja nove hale 18 delavcev proizvedlo okrog 6 tisoč kilogramov karbidne trdine. Pozneje, ko naj bi proizvodnja povsem stekla, pa jo bo 30 delavcev proizvedlo že kar 28 tisoč kilogramov. Tako naj bi na Prevaljah proizvedli dovolj kar- bidne trdine za proizvodnjo lesnega orodja, po katerem je danes v lesni industriji veliko povpraševanje,« je razložil naš sogovornik. »S katerimi odprtimi vprašanji se ta čas srečujete na Prevaljah?« »V TOZD rezalno orodje že nekaj časa ugotavljamo, da de- Izhodišča Slovenskih Na začetku sta dve osnovni spoznanji: — nobeno leto še ni postavljalo pred nas toliko zahtev kot prihodnje — pogled na letošnje polletne rezultate poslovanja je bolj realno izhodišče za planiranje kot številke, zapisane v srednjeročnem planu za leto 1982. Vzroki za to so znani; povzemamo jih z izrazoma »zaostreno stanje v gospodarstvu« in »stabilizacijski ukrepi«. Proizvodnja. Izhodišča predlagajo, naj železarni Jesenice in Ravne ostaneta na letošnji višini, tj. okoli 485.0001 oziroma okoli 220.0001, železarna Store blizu 135.000 t ali skupaj 840.000 t. Končnih izdelkov bi planirali 830.0001 ali okoli 5 odst. več, kot upamo doseči letos. V količinskem pogledu naj tozdi planirajo 2—3 odst. višjo storilnost od letos dosežene. Tudi asortiman naj bi poskusili izboljšati (zahtevnejša jekla, večja stopnja predelave), da bi dosegli višje prodajne cene. lavci nimajo toliko vpliva na izvoz kot nekatere službe. Zato pričakujemo, da bodo službe v komerciali in pripravi proizvodnje pravočasno zbrale naročila, predvsem pa poskrbele za nabavo repromateriala, saj je proizvodnja skrb delavcev. V prevaljskem tozdu pa nimamo malo težav tudi zaradi bolniške in (ne) discipline. Da je pri nas dokaj visok odstotek bolniške, je nedvomno vzrok tudi v tem, da v naši temeljni organizaciji dela nad 50 odstotkov žensk, ki so zvečine matere, te pa mnogokrat vzamejo bolniško zaradi svojih otrok. Res pa je, da bi v našem tozdu bil odstotek bolniške mnogo nižji, če bi imeli stalnega zdravnika, ki bi poznal delavce in delo v tozdu. Pri delovni (ne) disciplini pa še vedno ugotavljamo, da delavci, zaposleni v strokovnih službah (upravi) najčešče zamujamo na delo, medtem ko delavci v neposredni proizvodnji ne toliko. Mislim pa, da na Prevaljah vodimo mnogo bolj natančno evidenco zamujanja na delo, zato tudi imamo toliko »zamudnikov«. Kljub temu, da je tudi v naši TOZD referendum uspel s 54 odstotki in da smo s tem delavci opravili svojo dolžnost, menijo nekateri, da je delo v neposredni proizvodnji premalo plačano. Zato bomo v bližnji prihodnosti tem vprašanjem posvetili več pozornosti, čeprav je pri nas referendum uspel, ugotavljamo, da smo za pripravo referenduma posvetili premalo pozornosti. Kot kaže, pa smo delavcem spregovorili oz. razložili zadeve preveč strokovno, namesto da bi jim povedali s preprosto besedo,« je sklenil naš sogovornik. Franc Rotar Prodaja doma ni vprašljiva, saj je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Prednost bodo imeli kupci, ki svoje izdelke izvažajo in železarnam odstopajo del pridobljenih deviz, pa tudi delovne organizacije v sozdu in v skupnosti za jeklo. Prodaja doma naj bi se povečala za okoli 5 odst. Ker pričakujemo nižjo inflacijo, planiramo v 1. 1982 le za 20 odst. višje prodajne cene kot letos. Izvoz naj bi znašal okrog 100 tisoč ton ali dobrih 12 odst. planirane proizvodnje. Letošnja izkušnja pravi, da bomo od planiranih 100 milijonov $, od tega 55 milijonov $ na konvertibilno tržišče. Tudi za 1. 1982 planiramo 100 milijonov $, od tega 70 milijonov $ na konvertibilni trg. Ker se možnosti izvoza v ZRN, ZDA itn. manjšajo, bi bilo treba za 3—5 milijonov $ izvoziti v dežele v razvoju. Doslej so najbolj uspešno izvažali Veriga, Plamen, Store in Ravne. Za prihodnje leto naj bi planirali izvoz: Jesenice 40.0001, Ponos za letni plan železarn 1982 Ravne 24.000 t, Store 30.0001 in traktorje, Veriga 45001, Plamen 3000 t, Tovil 300 t in Žična 700 t. Treba je pripraviti pameten predlog za spodbujanje izvoza. Primerno se zdi okoli 30 odst. Blagovna menjava je pri uravnavanju izvoza z uvozom zelo pomembna, zato je treba povečevati njen delež v klirinškem izvozu in uvozu. Medsebojne dobave planiramo najmanj na takšni višini kot letos, tj. 55.000 t. Posebna pozornost velja zadostni nabavi valjane žice. Nabavi bo namenjeno veliko pozornosti. Pri osnovnih surovinah predvidevamo 20-odst. dvig cen v primerjavi s tistimi konec 1. 1981, pri energiji za 30 odst., pri uvoženih surovinah pa 5 odst. Uvoz repromateriala je predlagan največ do planirane višine za L 1981, tj. okoli 100 milijonov $, uvoz opreme za 20 do 30 milijonov $. Lastni izvoz naj bi znašal okoli 95 milij. $, to pomeni, da bi z njim pokrivali okoli 70 odst. uvoznih potreb. Preostalih 30 odst. bi pla- nirali kot skupni devizni prihodek predvsem v povezavi s kupci. Planerji naj upoštevajo revalorizacijo osnovnih sredstev za okrog 30 odst. Investicije naj bi načrtovali po srednjeročnem planu za 1. 1981 in tretjino investicijskih vrednosti, planiranih za 1. 1982. Celotni prihodek naj bi bil z dvigom prodajnih cen (20 odst.) z novo proizvodnjo (+ 5 odst.) in z izboljšanjem asortimana za okoli 30 odst. višji, kot bo dosežen letos. Osebni dohodki bodo še naprej zaostajali za gibanjem dohodka in bodo planirani za 25 odst. višje od letošnjih. Planirano je izboljšanje razmerja med OD in deleži dohodka, namenjenega razširjeni reprodukciji. Tudi tako zastavljeni cilji bodo zahtevali vse naše znanje in sposobnosti, da jih bomo dosegli. Obravnavi teh izhodišč pa moramo seveda posvetiti vso potrebno pozornost. V čistilnici (Vir: gradivo SOZD SŽ) za 9. sejo DS Naše samouprav Preoblikovanje delovnih skupin V centru za samoupravo so sredi oktobra sklicali sestanek, da bi se pomenili o delovnih skupinah, ki ne delajo dobro, ker so preobsežne, vodje in vodenje pa ne vedno primemo; to je splošna ugotovitev brez natančne analitične podloge. Vsekakor pa so bile take načelne ugotovitve dovolj spodbudne za razpravo, v kateri so precej govorili o funkciji delovne skupine. Dogovorili so se tudi za taka stališča: V statutu bi morali glede na pomembnost zaokrožiti tri osnovne funkcije, ki pa morajo tvoriti celoto. Pri tem moramo pod 1. upoštevati delovni vidik, torej, da je delovna skupina delovna in sociološka celota s takimi nalogami, ki usmerjajo dejavnost v tisto problematiko, za katero so delavci neposredno in direktno zainteresirani (delovno skupino obrniti v sebe) ter z nalogami, ki bi jih na določen način silile, da se redno sestajajo. Delo bo uspešno le, če bodo naloge in metode dela take, da bodo delavci v njih spoznali, da je prek njih zagotovljen vpliv na reševanje delovnih in drugih problemov ter zagotovljen vpliv pri samoupravnem odločanju; 2. samoupravni vidik; da je delovna skupina opredeljena kot najpomembnejša oblika informiranja in komuniciranja kot baza za delegate v delavskem svetu tozda (vsaka skupina mora nujno imeti svojega delegata) in kot odločitvena raven, kadar se več skupin sestane kot delni zbor in odloča po postopku, določenem za zbore; 3. politični vidik; samoupravna delovna skupina se identificira s sindikalno skupino. Pri tem je treba v vmesnem obdobju razprave o statutih doreči tudi način organiziranja in dela sindikata, zlasti kot politično-mobilizacijskega dejavnika, kot bi se na ta način skozi sindikalne skupine moral bolj pojavljati. Ko so preučili argumente za in proti temu, ali naj bo vodja samoupravne delovne skupine neposredni organizator delovnega procesa — delovodja oziroma drug delavec, je bilo izoblikovano stališče: — glede na dogovorjeno funkcijo bi prej zagovarjali posebne vodje skupin, samo izjemoma bi bil lahko tudi delovodja; v obeh primerih pa so vodje voljeni. Ob tem pa je bilo še dogovorjeno: — da je treba v samoupravne akte, in sicer v izhodiščih, ki bi jih ponudili za razpravo, skratka, na enem mestu, celovito opredeliti naloge odgovornih dejavnikov, ki nastopajo do delovne skupine. Naloge morajo biti konkretizirane in razmejene, v prvi vrsti delovodij, delavcev s posebnimi pooblastili, poslovodnih organov, delegatov v delavskem svetu in sindikalnih delavcev. Govor je bil tudi o reelekciji za določeno srednjo vodstveno strukturo, povezano z odgovornostjo za opravljanje nalog nasploh in tudi z nalogami, ki jih ta struktura ima do samoupravne delovne skupine oziroma do uresničevanja samoupravljanja. Vprašanje bo delno rešeno s spremembami statutov. Med drugimi vprašanji je bilo tudi poudarjeno, da glede na specifičnosti v posameznih tozdih števila delavcev v delovni skupini zaenkrat ne bi preostro omejili, upoštevali pa bi dana teoretična izhodišča. Za nadaljnji postopek je dogovorjeno, da sociolog na podlagi sprejetih tez pripravi konkretna izhodišča, ki bi bila posredovana v tozde. (Vir: beležka s seje) Kreditni odbor pri delavskem svetu železarne se je sestal 21. oktobra 1981. Obravnaval je poročilo o likvidnosti, se seznanil s kreditnim poslovanjem in združevanjem sredstev ter finančno realizacijo investicij. Sprejel je tudi finančno operativne sklepe. (Vir: zapisnik 1. seje kreditnega odbora) POROČEVALCI V OKTOBRU V oktobru sta bila natisnjena le dva Poročevalca. V št. 40 je gradivo za problemsko konferenco ZK o problematiki gospodarjenja z vidika uvozno-izvoznega pokrivanja. V št. 41 so tiskani rezultati poslovanja za tretje četrtletje 1981. REZULTATI POSLOVANJA ZA TRIČETRTLETJE 1981 CELOTNI PRIHODEK Indeks v 000 din PORABLJENA SREDSTVA Indeks 81/80 v 000 din 81/80 D 0 H O 000 din E K Indeks 81/80 JEKLARNA 2.374. 425 134,1 2.185. ,385 133,8 189. 040 137,7 JEKLOLIVARNA 404. 652 155,6 265. ,462 153,0 139. 190 160,9 VALJARNA 853. ,976 157,8 604. ,107 159,1 249. 869 154,7 KOVAČNICA 522. ,725 145,7 378. 989 157,3 143. 736 122,0 JEKLOVLEK 356. ,308 145,0 307. ,884 149,1 48. ,424 123,3 KALILNICA 42, .703 136,0 23. ,768 139,2 18. 935 132,1 ORODJARNA 64. ■°1 H 149,1 40. 157 ,3 23. 415) 122,9 STROJI IN DELI 724. ,28y 592. .966/ 131. 'VV INDUSTRIJSKI NOŽI 261. .247 132,5 184. .010 118,9 77. ,237 182,5 PNEVMATSKI STROJI 229. .447 166,9 121, ,785 126,1 107. .662 263,0 VZMETARNA 242. .300 134,4 187. .327 129,1 54. .973 156,0 REZALNO ORODJE 177, .637 129,1 100. .585 137,5 77. .052 119,5 KOVINARSTVO LJUBNO 86, .036 152,8 53. .165 166,7 32, .871 134,7 NERJAVNE ARMATURE 32, .714 - 24, .543 - 8, .171 - ENERGIJA 678, .013 184,1 637, .709 190,2 40, .304 122 ,6 ELEKTROTEHNIČNE STORITVE 270, .239 151,6 210, .268 160,3 59, .971 127,2 STROJNO-GRADBENO VZDRŽEV. 220 .980 135,9 116 .883 144 ,2 104, .097 127,7 TRANSPORT, 52 .734 128,4 22 .727 143,0 30 .007 119,2 PROJEKTIVNO IZVAJALNI INŽ. 21 .452 59,8 5 .230 49,5 16 .222 64,2 RAZVOJ PROIZV. IN TRGA 81 .033 121,3 20 .247 126,7 60 .786 119,6 KOMERCIALA 137 .391 135,8 67 .695 132,3 69 .696 139,4 KONTROLA KAKOVOSTI 82 .513 142,6 24 .858 134,2 57 .655 146,6 DRUŽBENI STANDARD 19 .049 146,2 9 .874 180,3 9 .175 121,5 DEL.SKUP. ZA GOSPODARJENJE 49 .647 182,4 31 .586 224,7 18 .061 137,3 DEL.SKUP. KAD. SPL. ZADEV 65 .800 146,8 23 .694 124,6 42 .106 163,1 DEL.SKUP. POS. FIN. SLUŽBE 9 .9847 139,1 1 121,6 8 .786) 142,1 DEL.SKUP. ZA RAČUNOVODSTVO 26 . 718j 3 • 512J 23 . 206J SKUPAJ ŽELEZARNA RAVNE: 8.088.019 145,2 6.246.053 146,7 1.841.966 140,5 OSEBNI DOHODKI - NAŠI IN DRUGI Zaradi primerjave navajamo podatke o poprečnih neto osebnih dohodkih in padcu realnih osebnih dohodkov za prvo polletje 1981. OZD — DEJAVNOST Popr. OD (din) Padec realnih OD (v »/») Železarna Ravne 12.258 — 6,2 Železarna Jesenice 11.018 — 8,9 Železarna Štore 11.077 — 4,8 Crna metalurgija SRS 11.824 — 6,8 Gospodarstvo občine 11.390 — 8,2 Gospodarstvo SRS 10.302 — 11,6 Negospodarstvo občine 10.623 — 15,8 Negospodarstvo SRS 11.713 — 15,1 SRS — skupaj 10.521 — 12,3 Iz tabele je razvidno, da je imela železarna Ravne med primerjanimi najvišji poprečni osebni dohodek. V primerjavi z železarno Jesenice je bil višji za 11,3 %> ali 1240 din in od železarne Štore za 10,7 °/o ali 1181 din. Največja razlika v korist železarne Ravne pa je v primerjavi z gospodarstvom SRS, in sicer je bil poprečni OD v železarni za 19 fl/o ali 1956 din višji. Iz podatkov o padcu realnih osebnih dohodkov pa je razvidno, da je bilo v železarni Ravne ob polletju stanje v primerjavi z drugimi ugodno. Znižanje realnih osebnih dohodkov je znašalo 6,2 ®/o, medtem ko v gospodarstvu občine že 8,2 °/o in gospodarstvu Slovenije celo 11,6 «/o. Znaten padec realnih osebnih dohodkov pa je bil v negospodarstvu občine, in sicer 15,8 °/o. Vendar ta podatek ni preveč zaskrbljujoč, saj je bil poprečni OD relativno visok, če vemo, da v negospodarstvu občine ne delajo na štiri izmene, v izredno težkih pogojih dela ipd., kot je to primer v črni metalurgiji, rudarstvu, gozdarstvu itd. Podatkov za navedene dejavnosti za tričetrletje 1981 še nimamo, zato dajemo primerjave samo za železarne. Poprečni osebni dohodki v obdobju januar—september 1981 so bili: Železarna (din) Ravne Jesenice Store 12.411 11.406 11.319 Vidimo, da ima železarna Ravne za 8,8 °/e ali 1005 din višji poprečni OD od železarne Jesenice in za 9,6 «/o ali 1092 din od železarne Štore. Glede na to, da so pogoji dela v vseh železarnah zelo težki in imajo povsod izmenski ciklus dela, pa je višji OD v železarni Ravne med drugim posledica dobrih poslovnih rezultatov. Služba za sistem OD TEHTNI SKLEPI IN STALIŠČA DS SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE Misel za uvod. 9. seja DS SOZD Slovenske železarne je bila 23. 9 1981. Zapisnik o njej ima datum 29. 9. 1981. Datum na kuverti, v kateri je prispel na Ravne, je 15. 10. 1981, povzetek boste brali 14. 11. 1981. — Sklepi bodo resda takrat še veljali, vendar: ali ni škoda, da romajo take stvari počasneje kot v dobi poštnih kočij? SKLEPI Železarne in Elektrogospodarstvo iščejo skupni jezik. Ne strinjamo se namreč z dogovorom o urejanju medsebojnih odnosov pri preskrbi z električno energijo, zato je DS pooblastil poslovodni svet sozda, da izvede usklajevalni postopek z Elektrogospodarstvom. Analizo poslovanja sozda v I. polletju je DS sprejel, prav tako predlog skupnih izhodišč SZ za pripravo letnega plana 1982 DS je predlagal delovnim organizacijam in tozdom, naj take plane sprejmejo še letos, prihodnje leto pa jih po potrebi dopolnijo. Hkrati naj seveda sprejmejo tudi načrt ukrepov, kako te plane doseči. In še trije sklepi s tega področja: — odločitvam v procesu planiranja je treba posvetiti čimveč pozornosti V orodni kovačnici me za vsoto med 1,5 in 2 mio deviznih dinarjev. Za sovlaganja v RMK Zenica. DS je ocenil, da je uporaba sklada za pospešen razvoj manj razvitih republik in pokrajin za boljšo oskrbljenost proizvajalcev jekla v sozdu pravilna investicijska usmeritev, prav tako tudi vlaga- nje lastnih sredstev za boljšo oskrbljenost z žico. To zagotavlja trajno oskrbo in s tem stabilnejšo proizvodnjo. Zato je zadolžil poslovodni organ, naj pripravi samoupravne sporazume za sovlaganje v RMK Zenica. (Vir: zapisnik 9. seje DS SOZD Slovenske železarne) — izvršilni odbor naj sprejme metodologijo planiranja, kot so jo predložile strokovne službe sozda — v predlog izhodišč za sestavo letnega plana 1982 je treba vključiti tudi prioriteto investicij, kakor so jo že sprejeli samoupravni organi. DS je podprl bodoče usmeritve na področju računalniško podprtih informacijskih sistemov v sozdu. Za združevanje deviz. DS je sprejel poročilo s tem v zvezi, prav tako tudi dejavnosti poslovodnega sveta sozda pri izvajanju nalog na področju zunanjetrgovinskega poslovanja sozda v zadnjih treh mesecih letos. Prednost naši minilivarni. DS je dal vso prednost dokončanju investicije v minilivarno železarne Ravne še letos oziroma v I. kvartalu 1982. KPO sozda naj stori vse, da bodo dela čimprej končana. Sozd bo združil devize za uvoz repromateriala. Slovenske železarne bodo iz združenih deviznih sredstev za potrebe Metalurškega inštituta združile devize za uvoz repromateriala do enega milijona deviznih dinarjev in izdalo potrdilo o zagotovitvi deviz iz 10 odst. prilivov za uvoz nujne opre- PREDLOG TEMELJNEGA KOMPLETA KNJIG ZA KNJIŽNE KOTIČKE Ob številnih ponudbah, ki jih dobivajo osnovne organizacije zveze komunistov po delovnih organizacijah za nakup najrazličnejših knjig marksistične literature, se je včasih težko odločiti. Po sklepu MS ZKS za Koroško je Medobčinsko študijsko središče pripravilo predlog temeljnega kompleta knjig za tako imenovane knjižne kotičke v TOZD in DS. Seznam naj bo predvsem izhodišče, ki naj narekuje odločitev pri morebitnem nakupu knjig. Josip Broz Tito: O liku komunista Edvard Kardelj: Problemi naše socialistične graditve (komplet 9 knjig) V. I. Lenin: O kulturi in umetnosti B. Božič, S. Vlaj: Delavsko gibanje in socialistična revolucija v Jugoslaviji. Od ideje do prakse samoupravljanja M. Britovšek: Delavski razred — avantgarda — partija T. Ferenc, M. Kacin, T. Zora: Slovenci v zamejstvu I. Mihovilovič: Ustaški kralj N. Pašič: Nacionalno vprašanje v današnjem obdobju S. Kraigher: O minulem delu E. Kardelj: Samoupravljanje (komplet 5 knjig) E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema (socialističnega samoupravljanja Kšcla Draga: Krajevna skupnost N. Ljubičič: Splošna ljudska obramba — strategija miru D. Marin: Družbeni sistem informiranja M. Ribarič: Temelji delegatskega sistema J. Šinkovec: Sindikat v združenem delu F. Tominček: Družbenopolitični sistem SFRJ in SRS M. Kerševan: Religija in sodobni človek F. Šetinc: Socialistične sile, cerkev, religija B. Zupančič: Delavci in kultura S. Dolanc: Zveza komunistov Jugoslavije in socialistično samoupravljanje Statut ZKJ Statut ZKS — (Ponatis iz Informacij OK ZKS Ravne na Koroškem Z 1981/5) •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< Varstvo okolja v železarni Kavne Varstvo okolja, ki ga obdelujemo v tozd projektivno izvajalni inženiring, oddelek za razvoj energetike, delimo v dve skupini: — varstvo voda — varstvo zraka VARSTVO VODA Vodno gospodarstvo črpa del vode iz jaška rudnika Mežice, del pa iz komunalne mreže oziroma lastne črpalne naprave. V osnovi je naša voda grupirana na pitno vodo, ki se uporablja za higienske namene, in industrijsko vodo, katero v glavnem uporabljamo za hlajenje raznih industrijskih agregatov. Z uporabo vode v železarni se odpadna voda onesnaži: — toplotno — biološko — anorgansko z nečistočami V naši železarni nastopi zelo zanimiv primer redčenja odpadnih voda, ki so onesnažene, s čistimi hladnimi vodami. Po predlogu študije »Idejno programski elaborat čiščenja odpadnih vod Prevalje—Ravne—Kotlje« januar 1979, ki ga je izdelal Inženiring biro Maribor, bi bil kolektor iz železarne obremenjen s 87m3/d odpadnih vod in onesnaženje 1300 E, kar je 17,5 %> količinske obremenitve, in 38,3 % onesnaženja celotnih Raven na tehnološki porabi. Onesnaženje nastopi zaradi organskih odplak in v tehnologiji olje in maščobe. Onesnaženje je po meritvah manjše, kot zahtevajo predpisi. Osnovni koncept reševanja problematike čiščenja odpadnih voda po predlogu omenjene študije je naslednji: 1. Izgradnja kolektor j a ob strugi Meže, v katerem se zbira vsa onesnažena voda, ki se mora čistiti 2. Ločitev fekalnih sistemov odplak od tehnoloških v železarni 3. Vodenje lokalno razgradljivih olj v kolektor 4. Lokalno čiščenje težje razgradljivih olj na mestu uporabe Tej zasnovi sledi tudi investicijska dejavnost, ki pa se sooča z nemalo problemi, ki je predvsem v preteklosti v stihijskem priključevanju porabnikov na kanalizacijski sistem. Sedaj imamo na določenih izstopih v Mežo vse od fekalij, maščob do hladilne vode. Pri novogradnjah striktno ločujemo fekalije od ostalih vod. To smo izvedli v kovačnici, jekloli-varni za posebno litino, jeklarni in pri vseh novih projektih pnevmatike projekt »K« »Z«. Pri toplotno obremenjenih odpadnih vodah se bodo izdelale hladilne jame, kar bomo izvedli v jeklarni I. in II. ter kotlarni. Za vode, onesnažene z oljem ali maščobami, se predvideva v valjarni posebna pralna komora, v kateri bi čistili umazano vodo. Enak sistem bi lahko uporabili tudi v SGV za pranje maščobnih delov. Naprava je problematična, ker je vezana na uvoz, lastna izdelava pa na kompliciranost pranja valjarniških ogrodij. VARSTVO ZRAKA Glavni onesnaževalci zraka v predelu železarne — mesta Ravne so metalurške peči, dimni plin iz raznih kurišč in prašni delci, ki nastanejo pri rezanju in brušenju. Za kompleksno reševanje te problematike ni enovitega projekta tako kot za reševanje problematike onesnaženih vod. Marsikje se ta problematika rešuje indirektno, z uvedbo plinastih goriv se, recimo, zmanjša vsebnost SO, v zraku, ravno tako tudi centralno ogrevanje mesta indirektno rešuje to problematiko. Med najpomembnejšimi napravami za čiščenje zraka je v okviru projekta modernizacije jeklarne nova odpraševalna naprava za jeklarno I. in sanacija obstoječe odpraševalne naprave v jeklarni II. Z navedenima napravama se želi čistiti izstopne pline iz elek-tro peči. Stopnja očiščevanja je po podatkih proizvajalca 90%, kar je na nivoju takih naprav v svetu. V sanacijo obstoječe odpraševalne naprave bomo šli, ko bodo znani podatki za novo napravo, ker bo sanacijo izvajal isti izvajalec kot novo napravo. Ostalo lokalno odpraševanje, naj večja onesnaževalca sta čistilnica in valjarna, pa je vezano na domače proizvajalce. Le-ti pa niso v celoti kos zastavljenim na- št. naprava 1 izgradnja kolektor j a1 2 izgradnja čist. naprave2 3 odpraševanje jeklarna I. 4 sanacija odpraš. jeki. II. Ob vstopu v novo petletno razvojno obdobje 1981—1985 so bile priprave na področju investicij daleč boljše kot pred petimi leti. Čeprav pri izvajanju investicij nastopa vrsta zapletov in težav, kasnitev ter reševanja prekoračitev predvidenih vrednosti naložb, smo imeli ob vstopu v letošnje leto v realizaciji precejšnje število investicij, za katere je bilo v celoti rešeno financiranje. Razen tega je bilo 5 investicij, za katere so bila že dana soglasja samoupravnih organov o usklajenosti in upravičenosti, pa jih investitorji še niso pričeli izvajati. Za nadaljnje 4 so bili pa izdelani investicijski programi, katere so strokovni in samoupravni organi že tudi potrdili v prvem polletju letos. Dovolj osnov torej za realno načrtovanje naložb ob predpostavki, da ne bo nepredvidenih težav s financiranjem. Težave so pa večje, kot smo jih predvideli in tako je v prvih šestih mesecih plačano komaj nekaj nad 30 % vrednosti za letos načrtovanih naložb. Svoje investicije tako poznate, zanimalo vas pa bo, kako potekajo v drugih delovnih organizacijah v Slovenskih železarnah. Železarna Jesenice Naprava za neprekinjeno vlivanje obratuje že drugo leto in je objekt fizično dokončan ter bo investicija v kratkem odjavljena. Enako je s prvo fazo oskrbe s plinom, ki je prav tako končana. V jeklarni prav sedaj potekajo dela pri montaži strehe in lovilnih nap nad obema električnima obločnima pečema, ki ne bosta obratovali en mesec. Nova odpraševalna naprava bo tako pričela s poskusnim obratovanjem ob ponovnem pričetku dela peči. Novi računski center je od novembra 1980 v poskusnem obratovanju. Pred kratkim je pričela z delom tudi nova telefonska logam in zato pride do občasnih izpadov čiščenja. V celoti gledano pa so tudi ti viri zajeti in čiščeni. POTREBNE INVESTICIJE IN ROKI IZGRADNJE Za realizacijo posameznih programov sanacije stanja na področju ekologije bodo potrebna naslednja sredstva, ki jih prikažemo v tabeli. 106 din vrednost rok izgradnje 15,400’ 1985 24,126’ 1987 37,000’ 1981 21,000 1985 centrala, ki je sestavni del te investicije. Investicija bo še letos odjavljena. Železarna Štore V železarni Štore potekajo investicijska dela v jeklarni pri izgradnji aneksa, kjer bodo tudi bunkerji za dodatke in tehtalni sistem. Jeklena konstrukcija je montirana in pokrita je streha. Montiran je žerjav in v teku so dela za zapiranje hale. Vse naprave in novi prostori bodo služili svojemu namenu lahko šele v drugi polovici leta 1982. Rekonstruirana valjarna I že obratuje, ker je vgrajena vsa predvidena domača oprema in nova ogrevna peč. Hladilna miza bo dobavljena letos avgusta, do takrat bodo pripravljeni tudi temelji, tako da bo investicija že letos dogotovljena. Z izgradnjo jeklovleka so pričeli v začetku aprila. Ker so gradnjo dobro pripravili ter imeli z nekaterimi izvajalci in dobavitelji že pripravljene pogodbe, dela hitro napredujejo. Po treh mesecih je bilo izvršeno že 50% gradbenih del in dobavljene 20% opreme. Dela potekajo zaenkrat po terminskem planu, in če ne bo posebnih zaprek, bodo lahko pričeli s poskusnim delom drugo le- D to v maju. Realizacija investicije v dopolnilno opremo livarn in obdelovalnice valjev je v zaključni fazi. Večji del opreme obratuje z vso zmogljivostjo že nad leto dni. Velika kasnitev je pa nastala z dobavo žerjava, ki je prav sedaj v montaži, v montaži je tudi 16-tonska indukcijska peč, tako da bo celotna investicija zaključena, ko bo ta pričela z obratovanjem. Veriga Lesce ima v gradnji rekonstruirano pocinkovalnico oziroma novo napravo, ki bo nadomestila docela dotrajano staro, na novem prostoru. Hala je zgrajena in bo dala možnost postavitve dveh galvanskih linij, ki bosta zadostovali za vse potrebe Verige in še velik del potreb Plamena Kropa. Oprema za prvo linijo je že gotova in pripravljena za montažo, za drugo linijo je pa še treba rešiti financiranje. Tovil Ljubljana širi in modernizira proizvodnjo. Z dobavitelji opreme in izvajalci del imajo sklenjenih pogodb za 79% predvidene vrednosti vlaganj v osnovna sredstva. Del predvidene uvozne opreme niso mogli realizirati. Domača oprema je vsa v izdelavi ali pa že dobavljena. Gradbena dela na novem objektu so v zaključni fazi, medtem se pa v njem že montira regalno skladišče. Del prispele uvozne in domače proizvodne opreme je bil montiran v skladiščnem prostoru in že obratuje, del pa čaka na zaključek gradbenih del. Žična Celje. Razširitev proizvodnih zmogljivosti varjenih mrež. Proizvodnja že teče, vendar investicija še ni zaključena, ker domači dobavitelj še ni izgotovil dvigala, ki bo streglo liniji. Naložba bo predvidoma dogotovljena letos konec tretjega četrtletja. Letos bi morali pričeti po planu še vrsto novih investicij, v prvem polletju je bila pričeta le ena. Preostalih deset investicij pade pod udar zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981. Utemeljenost in upravičenost teh desetih naložb in še več manjših, katere zadeva zakon, bo treba dokazovati v postopku pri regionalni komisiji ali pri večjih vrednostih pri republiški komisiji za oceno investicij. Devizna bilanca, narejena za SOZD Slovenske železarne, kaže, da tudi letos ne bo kaj prida z možnostmi uvoza opreme še za tisto, za kar so investitorji oskrbeli soglasja. Po stanju ob polletju in možnostih realizacije do konca leta bomo verjetno kar močno zaostali za letošnjim planom investicij. Milan Marolt Z D R A V J E TEDEN OTROKA POSVEČEN PRIZADETEMU OTROKU Že od nekdaj je merilo uspeš- nja umrljivost zajema kar tri nosti otroškega zdravstva umr- četrtine vseh smrtnosti v prvem ljivosti dojenčkov. Ta je v SRS letu življenja, na ravni srednje razvitih dežel Skrb za še nerojeno in novo- (1,63%). Največ otrok umre pr- rojeno bitje je izredno velika, ve štiri tedne po rojstvu. Zgod- Potrebno je ohraniti življenje 1 Izgradnja samo kolektorjev na področju železarne 2 Izgradnja celotnega sistema čiščenja odpadnih vod ’ Vrednosti iz leta 1979 Roki so postavljeni glede na tehnične možnosti. Finančno stvari, razen odpraševanja jeklarne I., niso rešene. Imamo jih pa v srednjeročnem planu. Po sedanjih izkušnjah in pri obremenitvah, ki jih že imamo, posebej zaradi podražitev, lahko predvidevamo, da se bo izvajanje zavleklo za več let. Potrebno se bo pa dogovoriti o prednosti. TOZD PII Kako so investirali Jeseničani, Štorčani in predelovalci NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE S PODROČJA IZBOLJŠANJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA Ta natečaj razpisuje koordinacijski odbor sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Nagrade bodo podeljene 1. maja 1982 in znašajo: — dve 1. nagradi po 30.000 din — dve 2. nagradi po 20.000 din — dve 3. nagradi po 10.000 din Pravico udeležbe na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje pogoje: — izboljšujejo delovne pogoje — zmanjšujejo težke posledice poškodb pri delu — humanizirajo delo — izboljšujejo varnost delavcev pri delu — zmanjšujejo invalidnost delavcev — odpravljajo razne vzroke za obolevanje delavcev — odpravljajo ali zelo zmanjšujejo poklicna obolenja — odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje — zmanjšujejo ali odpravljajo možnosti poškodb pri delu — zmanjšujejo število beneficiranih del in nalog — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na izboljšanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati: 1. prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti 2. dokaz oziroma obrazložitev učinka inovacije po merilih natečaja, pri čemer je prvo zdravje delavca in izboljšanje delovnih pogojev 3. obrazložitev in dokaz ekonomskih in drugih učinkov 4. odločitev ustreznega organa o vrednosti inovacije 5. priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov 6. avtorjev naslov Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so že uporabljene v praksi. Prijave je treba poslati do 1. marca 1982 na naslov: Svet Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijski odbor za inovacije, Trg Marxa in Engelsa 5 Beograd. Druge podatke o nagradnem natečaju je moč dobiti po telefonu (011) 330-481, int. 313 ali 334-496. Koordinacijski odbor Sveta ZSJ za inovacije (Vir: Informator ZSJ, št. 33, 16. 9. 1981) za vsako ceno, tudi za ceno prizadetosti v razvoju otroka, zato se danes posveča velika skrb svetovanju in zaščiti. 1. Perigenetsko svetovanje V predzakonskih svetovalnicah se mladi bodoči starši seznanijo z obolenji, ki se prenašajo na potomstvo; nekaterim se potomstvo odsvetuje. 2. Predporodna zaščita ploda Ob obisku nosečnice v posvetovalnici za žene se bodočo mamico pouči o škodljivostih, ki kvarno vplivajo na razvoj nerojenega otroka. 3. Neonatologija (obporodna zaščita) Že četrto leto tečeta na Ravnah psihoprofilaktični tečaj in materinska šola z namenom, da se nosečnico čim bolje pripravi za porod. Vse nosečnice naj bi rodile pod strokovnim vodstvom v porodnišnicah, kjer je zagotovljena tudi stalna skrb in nadzor nad rizičnim otrokom, to je otrokom, ki se je rodil z nizko porodno težo, s prezgodaj rojenimi, z otrokom, ki je imel po porodu težave z dihanjem, s pre-nošenimi in tistimi, ki imajo po porodu močno zlatenico. Naša prva naloga je, čim bolj znižati obporodno smrtnost in s preventivnimi in kurativnimi ukrepi zagotoviti čim večjemu številu novorojenčkov duševno in telesno zdravje. Medicinska znanost je postopoma odkrivala dejavnike, ki v času nosečnosti, zlasti v času organogeneze (prvi tedni nosečnosti), na plodu povzročijo hude organske okvare. Te motnje so lahko dedno pogojene (zaradi metabolnih, encimskih ali hro-mosomskih sprememb) ali pa nastanejo zaradi mehaničnih vplivov, rentgenskih žarkov, ionizirajočih sevanj, različnih kemičnih substanc (npr. etilni alkohol pri materah alkoholičarkah), najpogosteje pa so posledica intravterinih okužb v času nosečnosti (rdečke, virus herpes, toksoplazmoza ...). Otrok, ki je zaradi katerega koli vzroka prizadet v telesnem ali duševnem razvoju, je potreben posebne skrbi in spremljanja. Najtežja naloga teama, ki otroka obravnava, je osvešče-nje staršev. Ko se starši zavedo, kako je dejansko z otrokom, jim je potrebno nuditi vso moralno oporo. Tako ali drugače prizadete otroke je potrebno zasledovati skozi vse zgodnje otroštvo in tudi pozneje pravilno usmerjati glede na stopnjo prizadetosti v šole s prilagojenim učnim programom. Le z vsestranskim sodelovanjem strokovnjakov vseh profilov, staršev in širše družbe je mogoče prizadetemu otroku zagotoviti primerno so-cialno-ekonomsko življenje. V Slovenj Gradcu je bilo letos v septembru strokovno srečanje sester pediatrične sekcije. Vabljeni so bili vsi strokovni delavci služb zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok, pedagoški delavci osnovnih šol s prilagojenim učnim programom in delavci SIS za otroško varstvo. Celoten program je bil zelo lepo in smiselno pripravljen v slovenjegraškem umetnostnem paviljonu, združen z razstavo likovnega umetnika tov. Pečka, z razstavo del učencev OŠ s prilagojenim učnim programom in varovancev ZDUM iz Črne ter z manekensko predstavitvijo zaščitnih delovnih oblačil zdravstvenih de- Iz naših KS ČRNA NA KOROŠKEM: KS ŽERJAV USTANOVLJENA Medtem ko so se tudi Zerjavča-ni na spomladanskem referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, in ko so skozi poletje pripravili statut KS, so 23. oktobra 1981 imeli v Žerjavu ustanovno skupščino krajevne skupnosti. Za predsednika skupščine KS so izvolili Franca Zajca. V novi krajevni skupnosti Žerjav živi le 710 prebivalcev, že dalj časa pa se srečujejo z mnogimi odprtimi vprašanji na področju komunalne in družbene dejavnosti. Da je danes ta rudarski kraj komunalno neurejen, je povsem razumljivo, saj se vse do lani ni vedelo, ali bo ostal naseljen ali pa bo tod zrasla industrijska cona. V srednjeročnem obdobju naj bi dobili nekaj novih družbenih stanovanj. Prihodnje leto bodo začeli lavcev, izdelkov »Konfekcije« Mislinja. V strokovnem delu srečanja je bil obravnavan rizičen otrok od psihologa, pedo-psihiatra, pediatra in socialnega delavca. Za zaključek je bilo prikazano delo in življenje varovancev ZDUM iz Črne. Mislim, da lahko takšno obliko strokovnega srečanja pozdravimo in podpremo, saj nas privede do zaključkov, ki so v dobro predvsem našim najmlajšim, to pot prizadetim, bodisi v telesnem ali duševnem razvoju. dr. Marija Vodnjov krajev z gradnjo družbenega objekta, v katerem bosta otroški vrtec in podružnična osnovna šola Žerjav. Oktobra so v zaselku Šmelc v vaški skupnosti Podpeca končno uredili športno igrišče. Kljub temu, da so tamkajšnji krajani opravili precej del udarniško, so dela veljala okrog 400.000 din, ki jih je prispevala KS Crna iz krajevnega samoprispevka. KS MEŽICA: 88 VRTNIC ZA TITA Ob zaključku letošnjega tedna požarne varnosti, ki je bil od 19. do 25. oktobra, je novo gasilsko društvo Mežica pod pokroviteljstvom KS Mežica razvilo svoj društveni prapor. Pod pokroviteljstvom TOZD TOM in AKU pa je dalo v uporabo tudi dva nova gasilska avtomobila. Novembra bo mežiška krajevna skupnost v centru Mežice uredila Kdo hodi tod? cvetlični park, v katerem bodo nasadili 88 vrtnic v spomin tovarišu Titu. To bo že tretji spominski park v Mežiški dolini, saj sta ga doslej že uredili krajevni skupnosti Crna in Prevalje. KS KOTLJE: NOVI VRTEC ODPRT Zadnjo toplo oktobrsko nedeljo so se Hotuljoi zbrali na mitingu pod vaško lipo, podobno kot so to storili leta 1943 partizani. Ob letošnjem srečanju je bil slavnostni govornik Stanko Kotnik, predsednik skupščine KS Kotlje, ki je spregovoril o pomenu takratnega partizanskega mitinga, predvsem pa je govoril o napredku, ki so ga zadnja leta dosegle Prežihove Kotlje. Praznovanje je doseglo vrh, ko so slavnostno predali namenu nov montažni otroški vrtec s tremi učilnicami in sodobno kuhinjo. Gradnja tega objekta je veljala okrog 11 milijonov din. KS LEŽE: CESTA ŠE V REKONSTRUKCIJI Čeprav so delavci HPH podjetja iz Titovega Velenja pričeli z rekonstrukcijo leške ceste že 22. septembra in so 24. oktobra zgradili nov betonski most pri Tratniku, celotna dela (ureditev podpornih zidov in razširitev vozišča na 5 m) do konca oktobra niso bila opravljena. KS RAVNE NA KOROŠKEM: CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Potem ko so na Ravnah že 1. januarja letos oblikovali center usmerjenega izobraževanja, ki nosi naziv — srednja šola tehnič-no-naravoslovne in pedagoške usmeritve, ki bo imela kovinsko, metalurško, naravoslovno, mate- DOMAČA DELA Edvard Kocbek, Sodobni mislec, eseji in zapisi, MD, Ce, 168 str. 250 din. Zvečine gre v Kocbekovih esejih in zapisih za predstavitev velikih duhovnih, filozofskih ali literarnih postav. Avtorja so pritegovale, razmišljal je o njih in nastali so eseji, ki izpričujejo pisateljevo živo zanimanje za filozofska, literarna in druga vprašanja. Josip Vidmar, Esej o lepoti, znanstveno delo, ZTT, 218 str. 360 din. Pred nami je razprava, ki naj v lahki, splošno umljivi umetniški obliki poda avtorjeve poglede na lepoto in umetnost, ki so ga spremljali skozi pol stoletja pri branju, poslušanju glasbe, obiskovanju galerij in tudi matično in pedagoško usmeritev, so maja že tudi pričeli graditi prizidek h gimnaziji. V prizidku bo šolska kuhinja, ki bo lahko postregla z okrog 1000 malicami in 300 kosili. V nadstropjih pa bo osem sodobno opremljenih učilnic in štirje kabineti. Prizidek bo nared predvidoma februarja prihodnje leto. Dela bodo veljala okrog 30 milijonov din. Zadnje dni oktobra so ustanovne skupščine imele tudi vse štiri nove ravenske krajevne skupnosti. Delegati so izvolili organe in vodstva novih KS. Krajevno skupnost Čečovje bosta vodila Marjan Berčič, predsednik skupščine, in Stanko Rihter, predsednik sveta KS. Krajevno skupnost Javornik: Milan Zafošnik, predsednik skupščine, in Jože Samec, predsednik sveta KS. Krajevno skupnost Trg-Ravne: Edo Kričej, predsednik skupščine, in Dušan Brankovič st., predsednik sveta KS. Krajevno skupnost Strojnska reka bosta vodila Rudi Rane, predsednik, Jože Čas, predsednik sveta. Krajevno skupnost Dobja vas bosta vodila Alfonz Polajner, predsednik skupščine, in Zorko Kotnik, predsednik sveta KS. KS PREVALJE: NOVA VODSTVA PREVALJSKIH KS Tudi v tamkajšnji »stari« krajevni skupnosti so oktobra imeli ustanovne skupščine nove krajevne skupnosti. Krajevno skupnost Holmec bosta vodila Karel Pristovnik, predsednik skupščine, in Anton Vuš-nik, predsednik sveta KS. KS Polje-Prevalje: Ivan Vodovnik, predsednik skupščine, in Jože Trbižan, predsednik sveta KS. KS Trg-Prevalje pa bosta vodila Jože Močivnik, predsednik skupščine, in Anton Rane, predsednik sveta KS. F. Rotar pri vsakdanjih srečanjih z naravo, človekom — njegovo igro in razumom. Pavle Zidar, Razorožcni prerok, roman, DZS, Lj., 190 str. 450 din. Novi roman kaže avtorja spet v tisti očarljivi luči elementarnega, prodornega pripovednika, kakršnega poznamo v »Svetem Pavlu« ali v »Sohi z oltarja domovine«. PREVODI Lioncl Taccoen, Vojna za energijo se je začela, poljudnoznanstveno delo, CZ, Lj., 202 str. 110 din. V sedmih poglavjih ilustrira avtor s številkami in nazornimi opisi energetsko krizo, ki je zajela vse kontinente. Knjiga je napisana v živem, osebnem slogu in zelo neposredno; bere se kot pričevalska kronika aktualne problematike. Joseph E. Persico, Prodiranje v Rajh, dokumentarna pripoved, ZB, Lj. Knjiga je napisana na osnovi arhivskih dokumentov, ki jih je CIA več kot trideset let strogo varovala pred javnostjo. Polna je zgodb in usod, ki jih je 6637 Kostič M., Elementi teorije sistema i informacija 1979. 6638 Milenkovič V., Svetska pri-vreda na prelomu 1979. 6639 Stojič M., Kontinualni sistemi avtomatskog upravljanja 1980. 6640 Durič B., Mini i mikroraču-nari, 1980. 6641 Durič B., Tiristori 1980. 6642 Kohn R., Health Care An International Study 1977. 6643 Keler D., Elektromonterski priručnik 1975. 6644 Markovič I., Suvremeni transportni sistemi 1981. 6645 Grove E. L., Applied Atomic Spectroscopy 1., 2. 1978. 6524 Medveščak I., Nabava u industrij skoj radnoj organizaciji 1978. 6474 Deželak B., Teorija in praksa raziskave tržišča 1978. 6424 Peterson R. E., Stress Con-centration Design Factors. 6646 Diffusion 1973. Domače viže ne bodo izumrle 6647 What Does The Charpy Test Really Tell US? 1978. 6648 McGannon E. H., The Mak-ing, Shaping and Treating of Steel 1970. 6649 Petzow G., Metallographie Etching 1978. 6650 McGall J. L., Interpretive Techniques for Microstruc-tural Analysis 1977. 6651 Sulfide Inclusion in Steel 1975. 6652 Siebert A. C., The Harden-ability of Steels 1977. 6653 Chaner H. E., The »How To Write What« Book 1978. pisalo življenje v času, ko je vsak napačen korak izzval smrt. Victoria Holt, Tigrov skok, roman, PZ, MS, 422 str. Zabavno in zanimivo branje o doživetjih junakinje Sarah, ki jo avtorica spremlja v najrazličnejših okoljih in situacijah od življenja v svetu gledaliških umetnikov v Londonu do njene poroke in življenja na Cejlonu. (Po Knjigi 81) 6654 Jonhson W. C., Interfacial Segregation 1979. 6655 Influence of Metallurgy on Machinability 1975. 6656 Prvention of Structural Fai-lures 1978. 6657 Properties and Selection of Tove materials 1975. 6658 Bain E. C., Alloying Ele-ments in Steel 1966. 6659 Beeley P. R., Foundry Tech-nology 1979. 6660 Atlas of Isothermal Trans-formation and Cooling Transformation Diagrams 1977. 6661 Carburizing and Carboni-triding 1977. 6662 Gibbons R. C., Woldman’s Engineering Alloys 1979. 6663 Farago T. F., Abrasive Me-thods Engineering 1976. 6664 1979 International Metallo-graphic Exhibit 1979. 6665 McCall J. L., Metallography in Failure Analysis 1977. 6666 Shpigler B. E., Color Metal-lography 1977. 6667 Hydrogen Damage 1979. 6668 Source Book in Failure Ana-lysis 1974. 6669 Source Book on Materials Selection I, II. 1977. 6670 Source Book on Heat Treating I, II. 1977. 6671 Source Book on Cold Form-ing 1977. 6672 Source Book on Forming of Steel Sheet 1976. 6673 Source Book on Nitriding 1977. 4104/6 Metals Handbook 6, Weld-ing and Brazing 1979. 4104/9 Metals Handbook 9, Frac-tography and Atlas of Frac-tographs. 6674 Segel A., Vpliv toplotne obdelave legiranih jekel na njihovo obdelovalnost (pri vrtanju) 1981 6675 Novak J., Tehnologija utvr-divanja složenosti rada 1981. 6676 Šostar A., Raziskave obdelo-valnosti materialov pri fre-zanju 1980. 3 Kraut B., Strojniški priročnik 1981. 6677 Vasic S., Veština govorenja 1980. 6678 Kalve L. Z., Rolan Bart. Je-dno političko gledanje na znak 1976. 6679 Del H., Etnografija komunikacije 1980. 6680 Kaler D., Sosir osnivač moderne lingvistike 1980. 6681 Radovanovič M., Sociolingvistika 1979. 6682 Bemstajn B., Jezik i društvene klase 1979. S KNJIŽNE POLICE NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI KULTURA RAZSTAVE Konec oktobra je v avli upravne zgradbe razstavljala tapisarije in vozlan j a naša sodelavka Lidija Fišer. V jedilnici na upravi so pripravili razstavo učenci OŠ Juričev ega Drejča. Pokazali so nam različne risbe, lepljenke in ročna dela. Od 23. do 31. oktobra je bila v likovnem salonu na Ravnah »Stiska, ki se doma imenuje zaostreni pogoji gospodarjenja v času ekonomske stabilizacije, in ki od zunaj, s sveta prihaja kot minevanje obdobja brezskrbnega potrošništva, nosi s sabo jasne znake zmanjševanja knjižne produkcije in s tem hude dni za knjigo.« V tako čistem in lepem jeziku se začenja sporočilo Cankarjeve založbe njenim delegatom, in naznanja krčenje založniškega programa za prihodnje leto. »Zle slutnje, predvidevanja o slabih suhih pašah za založništvo se uresničujejo; stiska se širi in poglablja, kar je mogoče kaj hitro prebrati v povečanih zalogah knjižnih skladišč, v neprodanih izvodih po knjigarnah.« Skrb zaradi pomanjkanja papirja in deviz se razteza v strah in negotovost, kako premagati za knjigo tako neprijazni čas. Od tod prizadeto vprašanje: »Kaj storiti, kaj tiskati v takem neknjižnem času?« ki je tembolj upravičeno, če se ve, da založniki nikakor nočejo poceni rešitev in se na drugi strani ženejo za odprtost v širni prostor knjižnega. Stiska ne polni sklede do roba, ne toči izbranega vina in v peči raje tli kot prasketa, ven- PRVENSTVO ŽELEZARJEV V MALEM NOGOMETU Za letošnje prvenstvo železarne se je prijavilo 24 ekip. Razdeljene so bile v šest predtekmovalnih 6683 Li Vorf B., Jezik, misao i stvarnost 1979. 6684 Bugarski R., Lingvistika o čoveku 1975. 6685 Hol E., Nemi jezik 1976. 6686 Zupan M., Politična ekonomija 1980. 6687 Studenčnik J., Analiza vpliva tehnoloških parametrov na čistost jekla EC 80 in pro-kron 11 1981. 6688 Marin M., Novinarska stilistika 1980. 6689 Servan-Schreiber J. J., Svetovni izziv 1980. 6690 Schwalbe K. H., Bruchme-hanik metallischer Werk-stoffe 1980. razstava iz zbirke slikarskih kolonij železarne Ravne od 1970 do 1980. SEMINAR Od 26. do 31. 10. je na Ravnah potekal republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v OZD in KS. Udeležilo se ga je 55 kulturnikov, iz vse Slovenije. O podrobnostih bomo objavili daljši zapis v naslednji številki. V. R. dar daje enim plemenitost, druge tira v zločin. Denimo, da bo stiska v založništvu raje plemenitejša kot zlovešča, kajti zares bi bilo hudo, »če bi zmanjšanje pomenilo črtanje tistega, kar pomeni odkrivanje sveta, človeka, odpiranje novih možnosti, novih tenkočutnosti duhovnih ravni, pa najsi gre za lepo besedo umetnosti ali za prodorno misel znanosti.« že pred leti so se pri Cankarjevi založbi odpovedali širjenju na račun kvalitete, a na račun česa se naj odpovedo sedaj, ne da bi bil kdo ali karkoli prizadeto, se zastavi vprašanje delegatu. Odgovorjeno mu je z odločnostjo, da števila del domačih avtorjev ni mogoče krčiti niti odrivati novega, seveda pa od vsega izbrati najboljše. Toda zadrega ostane in terja odločitve. Za leto 1982 so pri Cankarjevi založbi odločili, da odpade zgodovinski roman, zbirka dokumentarnih pričevanj, biografij, izbrana dela velikih piscev našega stoletja (doslej so izšla dela Hesseja in Sartra). Vseeno je zapihano, da program prihodnjega leta ni slabši od onih iz prejšnjih let, ali kot rečeno ob pomislih in dilemah: »širina naj ostane tudi v pogojih ožine.« M. Kolar skupin. Zmagovalci skupin so postali: orodjarna, energija, rezalno orodje, pnevmatični stroji, industrijski noži ter stroji in deli. Te ekipe igrajo med seboj po eno-krožnem ligaškem sistemu. 6691 Wirth N., Računalniško programiranje 1980. 6692 Serpel R., Uticaj kulture na ponašanje 1978. 6693 Gahagen D., Interpersonal-no i grupno ponašanje 1978. 6694 Bošnjak B., Pisanje i moč 1977. 6695 Grin D., Mišljenje i jezik 1978. 6696 Fransela F., Potreba za pro-menom 1978. 6697 Fidler K., O prosudivanju dela likovne umetnosti 1980. 6698 Krleža M., 99 varijacija, le-xicographica eseji i zapisi 1972. V 1. in 2. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: energija—orodjarna 2:1 ind. noži—rezalno orodje 2:1 stroji in deli—pnevmatični stroji 2:1 energija—rezalno orodje 5:1 orodjarna—stroji in deli 11:2 ind. noži—pnevmatični stroji 4:2 EKIPNO PRVENSTVO Železarne v plavanju Na letošnjem prvenstvu železarne v ekipnem plavanju so pravila tekmovanja odločilno vplivala na to, da ni bilo množične udeležbe. Določeno je bilo, da morajo biti v šestčlanski ekipi trije plavalci do 35 let, po eden med 35 in 45 oziroma nad 45 let ter ena ženska. Predvsem zaradi tako predpisanega sistema je bila udeležba kompletnih ekip skromna. Prvo mesto je osvojila valjarna, druga je bila ekipa rezalnega orodja, na tretje mesto so se uvrstili pnevmatični stroji, četrta pa je bila komerciala. Zmagovalna ekipa valjarne je nastopila v postavi: Slavica Klančnik, Roman Polajner, Mirko Ulcej, Drago Polanc, Zdravko Videršnik in Franc Kranjc. Š. F. SLOVENSKA ALPINISTIČNA HIMALAJSKA ODPRAVA »DAULAGIRI 81« V zgodovini koroškega alpinizma še nismo bili tako visoko kot danes, saj je v Himalaji, najvišjem pogorju sveta, slovenska šestčlanska odprava, katere član je naš alpinist ROK KOLAR. Zavzeti bodo poskušali še deviško južno stran DAULAGIRIJA (8167) v kateri so se poskušali največji alpinisti sveta (Cassin, Messner ...), vendar se jim ni posrečilo, zato držimo pesti, da bi naši uspeli. Tako majhno število članov odprave v Himalajo pri nas ni običajno. Toda alpinizem je prišel tako daleč, da je ekspedicijski stroj postal preokoren in predrag. Zato je na vrsti alpski stil. To je tako, da moraš čimprej preplezati steno in se hitro vrniti. Vse moraš opraviti v nekaj dneh. To je naša prva tako majhna odprava in bomo videli, kakšen bo uspeh. Predstavimo še našega udeleženca. ROK KOLAR je začel z alpinizmom leta 1975 v začetni alpinistični šoli na Uršlji gori. Čez čas se je pokazalo, da ima nekaj v sebi za razgibano življenje. Najprej je z Brankom Verboletom plezal v Raduhi, včasih pa so skočili tudi v Kamniške. S pokojnim Milanom Kolarjem sta poskušala prečiti celotne Kamniške Alpe pozimi. Šlo jima je za nohte. Pri nadaljnjem plezanju je opravil več težkih ponovitev, kot Šmidovo v Matterhomu, Casinovo v Torne Trieste (Civetta — Italija), Rumeni raz s Casinovo v Treh Cinah ... Pri nas je plezal Helba s Čopom v Triglavu, Akademsko v Vežici, Direktno v Štajerski Rinki... Mnogo je plezal tudi pozimi v Raduhi in v Kamniških, nad Jezerskim v Dolgem hrbtu smer Ši-menc-Škarja. Lani pa je bil član koroške alpinistične odprave v Peruanske Ande v pogorju Cor-diliera Villcanota in opravil dva dobra vzpona — Jugoslovansko smer v Pico Tres in Titovo smer v Pachanti. Skupaj ima nad 250 vzponov. TRUBAR BI SE OBRNIL REKREACIJA IN ŠPORT Želimo mu, da bi dobro zastopal Korošce v tej odpravi, kot je vedno znal. ALPINISTIČNE NOVICE 18. oktobra 1981 je naveza Janez ŠTORNIK, Igor JEZOVNIK in Stanko MIHEV preplezala novo smer v Veliki Raduhi desno od stebra. Smer poteka po žlebu in vodi desno od stebra na vrh. Po skoku zavije po zgornjem žlebu Gobar na greben. Z njega navzdol v 7-metrski tunel in na previsno, po njej na zaobljen greben in od tam na vrh. Ocena je II.—III., nekaj mest IV. Plezali smo 3 ure. Ime je dobila po prekrasni jeseni. S. M. KARATE KLUB POROČA 3. oktobra je bilo na Ravnah regijsko mladinsko prvenstvo v karateju. Rezultati naših — lahka kategorija 1. Milan Mravljak — polsrednja 2. Tone Polovšek, 3. Branko Repotočnik — srednja kategorija 2. Ivan Mravljak — poltežka kategorija 2. Maks Sadovnik, 3.—4. Emil Rubin — težka kategorija 1. Roman Breznik, 3.—4. Ivan Belaj in Dani Marin. V Novem mestu je bilo 3. oktobra republiško prvenstvo za starejše in mlajše pionirje posamezno in ekipno. Rezultati naših Starejši pionirji so ekipno zasedli 3. mesto in si s tem pridobili pravico za nastop na državnem prvenstvu. Pri posameznikih se je Veselin Vukovič uvrstil na 8., Boris Zančar pa na 9. mesto. Republiško mladinsko prvenstvo je bilo na Ravnah 10. oktobra 1981. Naši so se uvrstili takole: 3. Milan Mravljak v lahki kategoriji. V srednji, polsrednji in poltežki kategoriji naši po prvih treh mestih niso posegli. V težki kategoriji je bil 2. Roman Breznik, 3.—4. Ivan Belaj. B. B. KADROVSKE VESTI OŽIVLJANJE DELOVNIH SKUPIN Perspektiva samoupravljanja je predvsem odvisna od neposrednosti, ki bi jo z ustrezno organiziranostjo samoupravnih delovnih skupin lahko dosegli (samoupravne skupine sestavlja manjše število članov, ki so med seboj povezani v relativno zaokroženem delovnem procesu, je zanje mogoče meriti delovno uspešnost, imajo s statutom določene samoupravne pravice in obveznosti, problemi so bližji članom, lažje in bolj učinkovito se razpravlja itd.). V železarni smo uvedli delovne skupine že pred 12 leti, zdaj pa se pripravlja njihovo reorganiziran j e v treh vidikih: — samoupravnem, — delovnem in — političnem. Pri pripravi sprememb sodeluje tudi kadrovska služba, ki je za javno razpravo (stekla naj bi še letos) pripravila teze. Pri tem izhajamo iz spoznanja, da samoupravna delovna skupina predstavlja obliko, v kateri se povezuj ej o tehnološko-organizacij ski, samoupravni in politični (sindikalna organiziranost) vidiki dela. Omogoča uresničevanje vzajemne povezanosti teh vidikov v prak- tičnem vsakdanjem delovnem procesu. PROIZVODNO DELO Učenci prvega letnika SREDNJE SOLE TEHNIŠKO-NARA-VOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE bodo začeli s proizvodnim delom oziroma delovno prakso 8. februarja 1982 in končali 14. junija 1982. Proizvodno delo in delovna praksa morata v izvedbi omogočiti, da učenci znanja iz tehnologije s praktičnim poukom ter znanja tehnike in proizvodnje poglobijo, razširijo in utrjujejo s konkretnim delom v materialni proizvodnji. Z neposrednim vključevanjem v proizvodni proces pridobivajo učenci praktična znanja, si oblikujejo delovne zmožnosti in navade, pravilen odnos do dela, do tehnike in tehnologije itd. Zato naj bi v celotnem času šolanja korak za korakom spoznali tehnologijo in proizvodnjo, panoge v njih celovitosti in značilnosti smeri izobraževanja. V prvem razredu naj učenci z enostavnimi deli spoznajo značilnosti dela v usmeritvi ali panogi, v višjih letnikih pa delajo na delih in nalogah smeri izobraževanja. Ena pomembnih sestavin proizvodnega dela oziroma delovne prakse je vključevanje učencev v samoupravne odnose. Le na tak način si bodo lahko razvili sposobnosti za samoupravno odločanje o pogojih, ocenjevanju in rezultatih dela. Učence se na proizvodno delo razporeja po delovnem načrtu vzgojno-izobraževalne organizacije, praviloma oddelek kot celoto istočasno. Posamezna skupina bo štela največ 10 učencev. Na konkretna dela in naloge se razporeja učence posamično ali skupinsko glede na naravo dela, tako da odgovarja inštruktor (izvajalec proizvodnega dela) za največ do 10 učencev. Vseh učencev kovinarske usmeritve usmerjene srednje šole, ki bodo v železarni opravljali proizvodno delo, bo 146. Proizvodno delo bo skupina opravila v 10. delovnih dneh. TOZD stroji in deli bodo permanentno usposabljali po eno skupino učencev na obdelovalnih strojih in na obrobkanju, zato potrebujejo profesionalnega mentorja. Tozdi pnevmatični stroji, industrijski noži in orodjarna pa bi prevzeli drugo skupino. Tudi za to skupino bi potrebovali mentorja. Delavci, ki bodo izbrani za tako pomembno družbeno vlogo, kot je mentorstvo, se bodo udeležili seminarja za inštruktorje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. Na tem seminarju bi se pedago-ško-andragoško usposobili za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. Uspeh proizvodnega dela in delovne prakse lahko pričakujemo, če bodo delavci za zaupano delo tudi pedagoško-didaktično pripravljeni. Pri elektrikarjih TOZD -DEL, SKUPNOST SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACIJA SKUPAJ PLAN ŠTEV. DEL. DEJ. ŠTEV, 1 ZA P'. INVAL, ŠTEV,DEL. V POSTOPKU I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ 0DP0V, JLA DRUGO JEKLARNA 8 8 1 1 2 4 357 350 12,28 11 JEKLOLIVARNA 3 3 1 1 509 527 11,75 19 VALJARNA 1 1 1 3 1 1 2 434 442 12,21 18 KOVAČNICA 8 8 1 1 2 278 233 12,44 5 JEKLOVLEK 104 102 15,68 2 KALILNICA 53 50 16,00 - ORODJARNA 1 1 1 1 66 70 - - STROJI IN DELI 4 4 1 1 480 504 8,33 5 INDUSTR.IJ.NQ2I 1 1 205 211 12,79 3 PNEVMATIK.STROJI 1 1 1 2 3 202 202 12,37 6 VZMETARNA 1 2 3 142 132 9,84 5 REZALNO ORODJE 1 1 295 287 7,31 6 KOVINARSTVO 5 5 10 135 135 2,22 - ARMATURE 8 8 • 5 5 86 99 2,0 - ENERGIJA 2 2 110 108 5,40 1 I T s ‘ “ “ 1 2 3 1 2 3 204 218 4,12 • 2 S G V 1 1 3 5 4 4 436 422 6,39 3 TRANSPORT 113 113 3,53 ■2 P I I 1 1 1 1 2 50 47 4,25 - F ~ 1 2 3 3 1 4 226 238 12. 60 4 KOMERCIALA 1 2 3 1 1 2 255 262 14,12 6 KONTROLA KAKOV, 1 1 1 1 202 4 fcBENI STAN. 3 47 42 6.66 - RAČUNOVODSTVO 1 1 2 113 115 6,95 gospodarjenje j - - K S Z 1 p ] 207 .. ^ - p F s 42 40 2,50 - SKUPAJ 11 6 40 52 14 4 29 8 51 5423 5479 10,10 106 Pri seštevku prihodov in odhodov ni vštetih 5 prerazporedit NAŠI UPOKOJENCI , i Antonija First, roj. 28. 12. 1922, v železarni od 15. 4. 1964, nazadnje v tozd jeklarna kot čistilka. Star. upokojena 30. 9. 1981. Anton KarniČnik, roj. 14. 1. 1931, v železarni od 1. 8. 1953, nazadnje v tozd SGV kot ključavničar — mazalec. Star. upokojen 27. 9. 1981. Ivan Pečovnik, roj. 4. 5. 1924, v železarni od 24. 10. 1969, v tozd valjarna kot rezalec. Inval. upokojen 13. 9. 1981. Alojz Verbole, roj. 17. 6. 1921, v železarni od 26. 11. 1953, nazadnje delovodja za okroglo in ostro brušenje v tozd rezalno orodje. Star. upokojen 31. 7. 1981. FILATUi.UA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA^FILATELUA FILATELIJA FILA Sest desetletij POSTNE HRANILNICE Letos mineva šest desetletij od ustanovitve poštne hranilnice Jugoslavije. Ob tej priložnosti in z željo, da se oznamuje svetovni dan varčevanja 31. oktober, je skupnost jugoslovanskih PTT izdala priložnostno znamko za 3,5 dinarja. Znamka je bila natisnjena v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu po likovni rešitvi Dušana Lučiča, ki je za motiv vzel znak poštne hranilnice. Natisnjena je bila v dvojni ofset tehniki v prodajnih polah po 25. V prodajo je Šla 31. oktobra, istega dne pa tudi priložnostni ovitek oziroma ovitek prvega dne FDC. 125-LETNI C A EVROPSKE DONAVSKE KOMISIJE Ob 125-letnici Evropske donavske komisije izdaja skupnost JPTT dve priložnostni znamki za 8,00 din — ladja KARLOVEC, in 13,00 din — SIPSKI PREKOP. Leta 1856 je bil v Parizu kongres, na katerem je bila med drugim sprejeta konvencija o razglasitvi Donave za mednarodno reko po načelu plovbe ladij vseh držav. KARLOVAC je najmočnejša in najsodobnejša ladja na Donavi, ki pluje pod zastavo Jugoslovanskega rečnega brodarstva Beograd. Med najpomembnejšimi projekti je bil SIPSKI PREKOP ob desnem bregu Donave, ki je bil zgrajen v obdobju 1890—1896. Izbira motivov in strokovna obdelava za to serijo je delo Miodraga BLa-gojeviča, likovna rešitev znamk pa je delo Dušana Lučiča. Natisnjene so bile v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofse-ta v polah po 9. NOVA REDNA ZNAMKA Od 9. oktobra je v prodaji pomožna poštna znamka s pretiskom nove vrednosti za 3,50 dinarja v črni barvi iz serije redne izdaje turistični motivi (Vranje, sivo zelena 3,40 dinarja). Znamka je bila v enobarvni ofset tehniki natisnjena v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v prodajnih polah po 100. f. u. LISTAMO PO KNJIGAH IN ČASNIKIH Stanko Pogorevčnik, roj. 21. 10. 1923, v železarni od 3. 3. 1947, nazadnje v del. skupnosti KSZ kot obhodni nadzornik. Star. upokojen 30. 9. 1981. TUJKE V TEJ ŠTEVILKI FUŽINARJA analizirati — razčlenjevati anorgansko — neorgansko, neživo adaptacija — preureditev deklaracija — slovesna razglasitev načel ali pravic elaborat — pisni izdelek, ki natančno obdeluje kako vprašanje ekologija — nauk o odnosu živali in rastlin do vnanjega okolja funkcija — opravljanje česa; delo, delovanje fekalije — blato, iztrebki humanizacija — človečenje kalkulirati — računati kapaciteta — obseg, prostornina koordinacija — smotrna uskladitev kolektor — zbiralec kvartal — četrtletje metodologija — nauk o metodi ofset — posredni tisk preventiva — preprečevanje prioriteta — prednost po vrstnem, časovnem redu realizacija — uresničevanje, izvedba rezultat — izid, znesek, plod, uspeh reprodukcija — obnavljanje stihijski — izvirajoč od slepih naravnih sil sanacija — zdravljenje, izboljšanje stabilizacija — ustalitev, utrditev termično — toplotno urgenca — siljenje, opomin FRANCOSKI MORALISTI Pascal La Rochefoucauld La Bruyere Vauvenarques Montesquieu Chamfort Rivarol Izšli v knjižnici Kondor 166, Mladinska knjiga L J., 1977. PASCAL Vse človekovo dostojanstvo je v misli. Toda kaj je misel? Kako je neumna! Misel je torej po svoji naravi čudovita in neprekosljiva. Imeti bi morala kaj čudne napake, če naj bi prezirali. A saj jih ima, in še take, da ni nič bolj smešnega. Kako vzvišena je po svoji naravi! Kako nizkotna v svojih napakah! LA ROCHEFOUCAULD — Vsi imamo dovolj moči, da prenašamo tuje nesreče. — Sirokosrčnost vse odklanja, da si vse prilasti. — Nemogoče je znova vzljubiti nekaj, za kar nam je ljubezen v resnici odmrla. — V ljubosumju je več samoljubja kot ljubezni. — Svetu vladata igra sreče in glas krvi. — Kdor pretirano ugaja sebi, težko ugaja drugim. — Všeč nam je, če razkrivamo druge, toda ni nam všeč, če drugi razkrivajo nas. LA BRUYERE — Na veliko ljubezen naletimo pogosteje kot na popolno prijateljstvo. — Ljubezen in prijateljstvo se med seboj izključujeta. — Iz odpora prideš prej do ljubezni kot do prijateljstva. — Kdor hoče imeti koga dolgo in povsem na vajetih, mora imeti nežno roko in mu dati kar se da malo čutiti njegovo odvisnost. — Na svetu sta samo dve možnosti, da prideš naprej: ali z lastno iznajdljivostjo ali z neumnostjo drugih. — Ničesar si ljudje bolj ne želijo ohraniti in z ničimer bolj ne razsipavajo kot z lastnim življenjem. — Kdor drugim laska, ne more imeti dobrega mnenja ne o sebi, ne o drugih. Francoski moralisti. Knjiga misli, ki jo je lahko ustvarila samo burna doba sedemnajstega in osemnajstega stoletja, in to samo v Franciji. Toda misli, ki jih lah- ko z vedno novim zanimanjem prebira vsak, zmeraj in povsod. Ne le tiste, ki so izpestovane v visoki klasiki »iz večnosti za večnost«. Tudi hipne domislice poslednjih, ker so zrasle v območju tako dognane zvrsti, da je celo njena zadnja veja zmerom znova zeleneča. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata čistilnice TOZD jeklolivarna in OO sindikata za darilo in izkazano pozornost. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Rihard Poročnik ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega očeta, dedka in pradedka Roka Breznika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za vence TOZD pnevmatični stroji, OŠ Prežihov Voranc, postaji milice Holmec, ZRVS Ravne 1, sošolcem delovodske šole Ravne, IO OO sindikata KZ Laško, tovarišu Miklavžinu iz rudnika Mežica in g. kaplanu za tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Jožica, hčerke Marija, Mira, Anica, Slavica in sinovi Jože, Ivan, Tone in Maksi z družinami Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Fotografije za to številko so prispevali: F. Kamnik, F. Rotar in Z. Strgar.