Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 118. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjUUijODU V tlM, 27. DI9|a 1913.
Leio XLI.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej ., K 26'
za en meseo
2-20
za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
7,a celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ • > » 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1'70
= Sobotni izdaja: =
ta celo let<
T-
za Nemčijo oeloletno . „ 91— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
SLOV
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat
10
za večkrat primeren popnit.
Porotna oznanili, zahvale, osmrtnice lil.:
enostolpna petltrrsta po 18 Tin.
Poslano: "
enostolpna petitvrsta po 30 Tin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil ne' delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Voral red.
Bk»" Drednlitvo je t Kopitarjevi nlioi SteT. 6/HI. Rokopisi se ne Tračajo; nefranklrana pisma ie ne => sprejemajo. — Uredniškega telefona šteT. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Bacon poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 stran?.
ješilev" hrvoiskego vprašanja.
B u d i m p c š t a, 27. t. ni.
Rešitev hrvatske krize se bliža uresničenju. Čuvaj bo po četrtletnem dopustu svoje mesto odložil in se imenuje novi ban.
Čuvaj sc jc imenoval za komisarja Ua nasvet grofa Khuena zato, da se na Hrvatskem »vpostavi red«. Zdaj se pa zdi, da so se ocl hrvatske strani deloma podale garancije, da se zveza Hrvatske z Ogrsko vzdrži, vsled česar jc ogrska vlada začela s hrvatskimi politiki pogajanja.
Govori se, da se še tekom tega mc-seca hrvatsko vprašanje razplete. Za bana se imenuje najbrže grof Peja-ccvich. Včeraj je Lukacs konferiral s Tomašicem in Pejacevichcm in je konferenci prisostvoval tucli grof Khuen. Lukacs jc sklenil, da povabi na konferenco še barona Raucha, srbskega škofa v Karlovcih Grniča, dr. Sva-kumoviea :ini ministra za Hrvatsko Ge-zo Josipovicha.
Škofje v politični Ml.
Zgodilo sc jc nekaj izvanrednega. Gališki poljski škofje so s skupnim pastirskim listom posegli v politični boj in vsled lega je završal velik hrup, ne samo po Galiciji, ampak po celi Avstriji. O vsebini tega pastirskega pisma sc širijo po svetu vesti, ki nikakor ne odgovarjajo resnici. Tuji listi poročajo, da napadajo škofje na najostrejši način radikalne stranke, izrekajo še posebej anatema čez takozvane demokrate, agitirajo za velike plemeni-taše, udrijo čez splošno volivno pra-. vico itd.
Vse to je neresnično. Pastirski list jc pisan v mehkem, slovesnem tonu, kakor je navaden v pastirskih listih. Nobene trde besede, nobene osebne opazke, socialisti se omenjajo samo enkrat mimogrede, drugače pa govori samo v splošnih izrazih. Začenja se z: »Najdražji v Kristusu«. Potem omenja, da bodo sedanje volitve za deželni zbor jako važne, ker bodo odločevale o prihodnji volivni reformi. Poprejšnji načrt volivnc reforme je tvoril nevarnost, da bo cela dežela izročena raznim radikal-cem. Radi tega so imeli škofje radi njega resne pomisleke in ker je padel v vodo, bo treba narediti novega. Škofje se nc marajo vtikati v medsebojne boje političnih strank, hočejo samo, da bi vladala krščanska pravičnost.
Volilci naj presodijo sami, koga hočejo voliti, ioda premislijo naj dobro; kaj jim kdo obeta in ponuja. Škofje hočejo dati krščanskemu ljudstvu samo nekaj splošnih navodil.
Bog in božja pravica mora vladati tudi v javnem in političnem življenju, istotako kakor v zasebnem. Škofe jako veseli in žele, da pride ljudstvo, zlasti ludi delavstvo do svojih političnih pravic, Vendar hočejo opozoriti ljudstvo na nekatera škodljiva načela, ki se širijo. Razni agitatorji se včasih laskajo ljudstvu s tem, da mu zatrjujejo, da jc ono takorekoč vir vsake pravice, neodvisno tudi od Boga v nebesih. Toda to je napačno. Pomniti je treba, da jc najvišji vir pravice in postave: Bog.
Agitatorji trde, da v politiki ni potreba poslušati glas vesti in postavili so načelo, da v politiki človeka nc veže božja postava. Nekaj, pravijo, jc privatno, nekaj drugega pa javne življenje, V privatnem življenju velja: ne kradi! V politiki pa lahko barantaš z najdražjimi svetinjami naroda. Božja postava pravi: nc laži! V politiki pa pravijo ti ljudje, da se sme lagati in prelomiti dano besedo, ako jc to na korist stranke. Božja postava prepoveduje: opravljanje, obrekovanje, nc sme se storiti nikomur ničesar hudega, tudi, ako bi iz tega imelo nastati kaj dobrega. Nekateri ljudje pa pravijo, da sc v politiki sme vse to delati, samo da se doseže uspeh in vpliv. Krščanska vera zapoveduje ljubezen do bližnjega, nekateri politikarji pa širijo samo sovraštvo.
Na svetu ni dveh vesti in dveh mer poštenosti, ene za zasebno, ene pa za javno življenje. Ista postava moralnosti veže člo<-veka v privatnem kakor tudi v javnem življenju.
Potem govori pastirski iist o napadih zoper duhovnike in o lakozvanem kleri-kalizmu, s katerim se slraši malodušne katoličane. Dalje zavrača očitanja, da so škofje nasprotniki političnih pravic ljudstva in neprijatelji učiteljskega stanu ter opozarja vernike na požrtvovalno socialno delovanje duhovščine v raznih društvih in zadrugah.
V novem odstavku sc obrača pastirski list zoper nemoralne politične zveze, ako sc katoliška stranka zveže z nckato-liško strujo v dosego kakšnega trenolnega političnega uspeha. Zlasti je škodljivo, ako se posamezne stranke vežejo z Judi, ker judovska etika jc popolnoma drugačna od krščanske in ima škodijiv vpliv na katoličane. Vendar sc zavarujejo škofje zoper očitanje, da oznanjajo antisemitizem.
Istotako žele sprave med Poljaki in Rusini, obenem se pa obračajo tudi na Ru-sine s toplim pozivom, naj tudi oni od svoje strani pokažejo voljo do sprave in prenehajo s sovraštvom.
Slednjič se obračajo škofje na volilcc, naj volijo po svoji vesti in si clobro ogledajo može, ki se jim ponujajo, če so pošteni, vestni in krščanski.
To je. v kratkih besedah vsa vsebina pastirskega lista gališki!) školov. Popolnoma neosnovana so torej očitanja, da ta list oznantije sovraštvo, hujska ljudstvo itd.
Najlepši odstavek v njem, ki zamorc zadobiti veliko praktično vrednost in zgodovinski pomen za Galicijo je oni, kjer se govori o enotnosti vesti, poštenosti in mo-ralke v zasebnem in javnem življenju. Načelo dvojne moralnosti, ene za zasebno, a druge za javno življenje, jc bilo pogubno za razvoj poljskega javnega življenja. Možje, ki so v zasebnem življenju veliki poštenjaki, v politiki radi pozabljajo na načela krščanske moralnosti. Poljski narod je brez primere boljši, kakor so pa njegovi politiki. Dobro je torej bilo, da so škofje enkrat tako odločno pribili resnico, da veljajo iste moralne postave v politiki in v zasebnosti.
Drugi pomen skupnega pastirskega lista leži ne toliko v njegovih besedah kot v njegovi aktualnosti. Začenja sc ločitev duhov na dva taborja in pastirski list igra važno ulogo v tem razvoju.
Najbolj nezadovoljni s pastirskim listom so seveda Judje, ker jim čisti vodo, kjer so doslej lahko ribarili v kalnem. Zato se tudi najhujše kričanje dviga ravno iz judovskega tabora. Toda ta odpor je umeten in nima zaslombe v ljudstvu.
i zasieiH.
KONFLIKT MED ZAVEZNIKI SE POOSTRUJE.
NAPAD NA »AVEROVA«.
Atene, 26. maja. Vest, da so Bulgari streljali na »Avcrova- , sc potrjuje. Nepričakovani napad Bulgarov na grško brodovje, ki jc skozi celo vojsko Bulgarc tako izdatno podpiralo, je grško javnost zelo razburil. Vojaški krogi menijo, da hočejo Bulgari izzvati vojsko brez napovedi. Ministrski predsednik Venizelos pa meni, da se je napad zgodil vsled zmote, ker sc po njegovem prepričanju Gešov odkritosrčno trudi poravnali konflikt med obema državama.
Atene, 26. maja. Grški poslanik v Sofiji jc zaradi obstreljevanja »Averova« energično protestiral, grški poslanik v Belgradu jc pa včeraj konferiral s Pašičem in ga poživljal, naj sc grškemu protestu pridruži tudi Srbija.
.BITKA« PRI PANGAIONU.
Atene, 25. maja. V praski pri Pan-gaionu jc bilo ubitih 56 grških mož in 3 častniki, 134 mož in 3 častniki pa ranjeni,
GRKI POTISNJENI IZ NIGRITE.
Solun, 26. maja. Boji med Grki in Bulgari preteklo sredo in četrtek so imeli na obeh straneh za posledico velike izgube. Grki so se omejili na defenzivo in sc na-hajo zdaj v postojankah, ki segajo od Pra-vište do Strume. V boju pri Angišli jc stopilo v akcijo 80.000 Bulgarov, ki so napadli davne grške pozicije pri Nigriti. Grki so sc 48 ur zelo vztrajno branili, so sc pa morali z velikimi izgubami umakniti. V Solunu samem se nahaja okoli 250,000
grških vojakov. Bulgari so pa svojo armado koncentrirali pri Serresu.
NADALJNJE PRASKE MED BULGARI IN GRKI. — SRBI KORAKAJO PROTI ŠTIPU IN SERRESU ?
Solun, 26. maja. Grške čete so Bul-gare potisnile čez most pri Ligovaru, Dva grška kavalerijska eskadrona, ki sta sc dozdaj nahajala v Serresu, sta bila odpoklicana v Langazo. Kar se tiče Srbov, je general Putnik odredil, da se imajo srbske čete v Bitolju pripraviti za odhod proti Serresu.
Soiija, 26, maja. Bulgari so pustili pri Čataldži samo 15.000 mož in dirigirali vse proti Grčiji in Srbiji.
Soiija, 26. maja. Tu menijo, da bo Srbija poizkusila udariti proti Serresu. Bulgarija je pomaknila veliko čet proti srbski meji. V Makedoniji sc jc baje že vršila velika bitka s Srbi (?).
Atene, 26. maja. Kralj jc v Solunu d (V ločil srbsko-bulgarsko razsodišče, ki naj preišče zadnje dogodke. Srbske čete zapuščajo Bitolj in korakajo proti Prilipu in Vclešu, dočim sc bulgarska glavna moč zbira pri Štapu. V Solun dohaja mnogo turških kmetov, ki so jih srbske in bulgarske čete pregnale z zemljišč.
SRBSKA NOTA BULGARIJI.
Belgrad, 26. maja. Srbsko-bulgarski spor se nahaja zdaj v odločilnem stadiju. Srbski poslanik dr. Spalajkovič jc izročil bulgarski vladi obširen spis, ki utemeljuje srbsko stališče definitivno. Po izročitvi te note jc zaslišal car Ferdinand bulgarskega poslanika v Belgradu, Vcševa, v daljši av-dicnci. Kakor se iz Sofije poroča, jc zborovala 25. maja ministrska konferenca, katere sc jc ludi Tošev udeležil.
PAŠIČ BO STALIŠČE SRBIJE RAZLOŽIL V SKUPŠČINI V ČETRTEK,.
Belgrad, 26. maja. Ministrski svet jc lc dni sklenil, da ministrski predsednik Pasič na interpelacijo o srbsko-bulgarskem razmerju nc bo odgovoril, marveč da bo v obširnem ekspozeju poročal sploh o zunanjem položaju. Pasič poda v skupščini ekspoze, katerega besedilo jc že sestavljeno, v sredo ali v četrlek. Obravnaval bo vsa vprašanja, ki se tičejo srbsko-bulgar-skega razmerja. Stališče, ki jc Srbi zavzemajo, namerava Pasič natančno in obširno označili, utemeljiti in naglašali, da je potrebno, da na trdnem temelju zgrajena balkanska zveza obstoja naprej. Poslanci nestrpno pričakujejo Pasičev ekspoze. Nekateri politični krogi trde, da skupščina šc ta teden proglasi aneksijo ozemelj, ki so jih Srbi zasedli. Z druge strani se pa zatrjuje, da le trditve niso islinile, marveč da hoče Srbija predvsem prijateljsko izposlo-vati revizijo srbsko-bulgarske pogodbe, oziroma dobiti odškodnino za to, kar jc izgubila na zahodu in v primeri s tem, kar je za zaveznike storila. Šele ko bulgarska
LISTEK.
Pismo iz Milina.
Kulturni praznik Morave.
V nedeljo, dne i. maja t. 1. je bil v Hodoninu na Moravskem otvorjen umetniški dom, o katerem smo na kratko že poročali, a nc bo odveč, ako si ga zbok njegove posebnosti in zanimivosti nekoliko natančneje ogledamo. — Blizu kolodvora zagledamo posebno stavbo brez oken, a s slikanim pročeljem.
Ta razkošna oknica je slikal naš Jano Kobler. Kako šele gledate, ko stopite noter. Za prijetno lopo se odpirajo tri prostrane dvorane, ena spodaj, dve zgoraj z gornjo svetlobo. — Vac karakteristično, vse naše. Arhitekt Blažek je zgradil dom v pristmnarodnem duhu in Jano Kohler ga je v istem zmislu okrasil. A te razstavljene slike! — Mojster in ustanovitelj moravske umetniške šole Joža Uurka s svojimi slovaški-
mi platni, njegov brat Franta z različnimi soharskimi umotvori, Kalvoda in Lokek s svojimi pokrajinskimi slikami, a vse očara s sedmimi velikimi slikami mladi Jakob Obrovsky, doma v Bistrici pri Brnu, ki jc prišel semkaj s svojo ženo. Že danes mu pravijo »Moravski Rubens«, pa on bo več- Drugi slikajo z barvami, on pa z barvami piše pravljice iz zlate dobe nedolžnosti, iz krajev toplote in solnca. Že sam Obrovsky je vreden, da si človek ogleda razstavo.
. Namen teh vrstic ni popisovanje bogate razstave Združenih moravskih umetnikov, ampak hočem omejiti svoje poročilo le na umetniški dom sam. — Neustrašeno so sc lotili umetniki težkega delu in brez denarja so dogradili umetniški dom, kateremu so se prišli poklonit c. kr. namestnik, deželni glavar in prijatelji umetmosti iz cele Morave. — Umetniški dom ima biti obenem šola naše pristne umetniške obrti. Moravski umetniki sanjajo o idealu. vrniti Moravo sebi, napolniti sta-I uovauja z domačo lenoto, izgnati vse
tuje iz hiš in src. Dal Bog, da bi v slogi brez nizkega politiziranja delovali v tem kulturnem delu.
Ali zakaj so postavili ta doni v Hodoninu, na kraj Morave? Iz naslednjih razlogov: V Hodoninu in okolici bivajo duše moravske posebnosti: Joža Uprka, dr. Alojzij Kolisck in učitelj Kavka. Ilodonisi jc most, k ogrskim Slovakom. Mesto je dobro tržišče za podobo, Dunaj jc blizu. Ilodonin leži v veselem slovaškem kraju, ki tako prekipeva barv in umetniške misli. Ilodonin je — dasi politično razdvojen — vendar z umetniškega stališča mesto radosti. Krasno uspela, razstava bo vzbujala, narodno zavest vrlemu slovaškemu ljudstvu iu mu rešila del pristne narodne. krasote, v lastnosti in radosti, in radosti, dosegla bo svoj namen v polnem obsegu. Čast možem - umetnikom, ki so poklonili Slovakom ta lepi kulturni praznik.
Naposled bi še rad omenil, kako zaključuje znani dunajski umetniški kritik Artur Roessler svojo tozadevno oceno. Koncem jako laskavega članka
pravi: »Dobil sem spoštovanje, do Slovakov, ko sem videl može, žene, mladeniče in mladenke, ki so raclovoljno pokladalL po 1 K v blagajno pred umetniškim domom in so potem po skupinah pred umotvori svojih domačih umelnikov občudovaje ali osuplo stali. Vsi li kmetiški obiskovalci so se popolnoma taktno obnašali. Pred podobami, ki predočujejo »akte«, ni bilo šepetanja in čebljanja, ni bilo mežikanja z očmi in ne praznega zijanja, ampak livale vredno molčanje in resno obnašanje. Opazil nisem niti enega nezadovoljnega obraza, nikjer sledu nesporazume-nja, pač pa sem videl pred popularnimi predmeti dostikrat znamenja pohvale. Jasno je, da je dovzetnost za umetniško pojmovanje presenetljivo razvita v Slovakih, ki doslej sami gojijo narodno umetnost po starodavnih tradicijah. Vsekako vpliva to uspešno na medsebojne odnošaje med slovaškimi umetniki in slovaškim narodom, zakaj umetniško slvarjonje živi in se bogalj z ljudskimi prvinami, ki nudijo ublažitev in umetniško poplemcni.lev,
vlada definitivno odgovori, bo sklepala srbska vlada o nadaljnjih svojih korakih.
POMIRJEVALNA AKCIJA RUSIJE IN FRANCIJE.
Peterburg, 26. maja. Bivši ruski poslanik v Carigradu, Čarikov, je odpotoval v Atene, da skuša grško-bulgarsKi spor kolikor mogoče hitro poravnati.
Soiija, 26. maja. Ruski poslanik Neh-Ijudov je obiskal cara Ferdinanda, potem pa Gešova.
Pariz, 26. maja. Minister za zunanje zadeve Pichon je v zbornici izjavil, da so se nasprotstva med balkanskimi zavezniki zelo poostrila, da pa trdno upa, da po skupni zmagoviti vojski ne bo prišlo do klanja med brati. Francija bo. ko bo treba, z vso odločnostjo nastopila, da se konflikt mirno reši.
TURČIJA ODSTOPILA CYPER AN-GLIJI POPOLNOMA.
London, 26. maja. Iz najboljšega Vira se izve, da je Turčija otok Cvper Angliji popolnoma odstopila.
SPORAZUM MED ITALIJO IN GRČIJO?
Pariz, 26. maja. Po posredovanju Francije in Nemčije se je dosegel med Italijo in Grčijo sporazum. Grčija sc zadovolji nasproti južni Albaniji z mejo, ki gre do Ptoiije in zagotovi, da obali ob krfski ožini nc utrdi. Zato pa obljubi Italija Grčiji svojo pomoč v zadevi egejskih otokov.
EGEJSKI OTOK5.
London, 26. maja. Govori se, da sla Nemčija in Italija privolili v oclstopi-tev egejskih otokov Grčiji.
SULTANA ODSTAVIJO?
London, 26. maja. Vest, da je dospel v Carigrad višji turški duhovnik iz Konije (Ikunium), se tukaj tolmači (ako, da nameravajo sultana Mohameda V. odstaviti in novega proglasiti.
Srbsko stališče glede konfliktov balkanski zvezi.
delgrad, 26. maja 1913.
(I z v i r n o.)
Danes so klubi posameznih strank imeli sestanke, na katerih so načelniki poročali o informacijah, katere jim je bil včeraj dal Pasič. Obenem se je poslancem za sedaj še zaupno razdelil obširen Pasičev ekspoze o položaju, ki ga bo Pasič v sredo podal v skupščini.
Ekspoze se bo izpremenil ali odložil le v slučaju, ako bi dotlej nastopila kaka nova dejstva, to je, ako bi to zahtevala obvestila iz Sofije. Izjave z bulgarske strani, ki so bile dane v ruske liste, da je Bulgarija kot zadnjo koncesijo pripravljena Srbiji odstopiti takozvano sporno cono, torej mesta: Kumanovo, Skoplje, Tetovo, Gostivar, Debar in Strugo, — ne morajo izpreme-niti situacije, ker zahteva Srbija revizijo pogodbe na novi bazi in se ne spušča v pogajanja na podlagi stare pogodbe.
Kakor se čuje, bo Pasičev ekspoze dokaj rezerviran in bo njegovo težišče v obrazlaganju neizbežnih razlogov, vendar pa ne bo vseboval vseh podrobnosti. Za sedaj bi bilo namreč neopor-tuno, postavljati pozitivne zahteve glede velikosti teritorija in se to zaenkrat tudi nikakor ne bo zgodilo. Glavno vprašanje je, da-li je Bulgarija pripravljena privoliti v revizijo ali pa to a li-mine odbija. Zato se za sedaj ne bodo navajale teritorialne zahteve Srbije. Šele potem, ako bi Bulgarija a limine odbila revizijo, bi bila Srbija postavljena v položaj, cla bi morala z gotovimi dejanji definitivno in konkretno odrediti meritorno rešitev teritorialnega vprašanja.
Z ozirom na to se položaj smatra za resen, vendar pa jc videti, da Bulgarija ne bo a limine odbila pogajanj za reevizijo. Ko je bulgarski poslanik v Rimu, Rizov, potoval skozi Belgrad v Sofijo in ob tej priliki obiskal Pasiča in politike, ni kazal več tiste intransi-gentnosti kakor preje. Zanimivo je tudi, da so bulgarski člani srbsko - bulgarskega odbora za gospodarsko zbtt-žanje, ki so še pred 20 dnevi odbfli nadaljno delo vse dotlej, dokler se ne razdcii ozemlje, — sedaj sami dali iniciativo za nadaljevanje dela.
Tudi ruski diplomatični krogi nikakor ne verjamejo, da bi prišlo do nepopravljivega spopada. Uverjeni so namreč, da se bo spor mirnim potom rešil. V tem zmislu se je danes izjavil Hartwlg. Diplomatični krogi računajo tudi s tem, da bodo velesile takoj, ko bodo podpisani mirovni preliminariji, z vsemi sredstvi pritisnile na zaveznike, da demobilizirajo, kur bodo le-ti tudi vsi brez izjeme storili. To bo v veliki meri odvrnilo nevarnost oboroženih spopadov.
Grško-bulgarski spopadi pri Solunu Srbije nikakor ne morejo pustiti hladne. »Samouprava«, ki se danes peča s temi spopadi, zahteva, da zvezne oblasti z najodločnejšimi odredbami najdejo in kaznujejo krivce ter preprečijo nakane neodgovornih izzivalcev spopadov. Izvojevati jo treba zmago nad lastnimi poželjenji, ker je edino tako mogoče zagotoviti uspehe in zmago nad zunanjim nasprotnikom. Neki list. trdi, cla jc na zahtevo Grčije v Sofiji posredovala tudi Srbija, da bi sc spopadi ne nadaljevali, ker bi nasilno prodiranje Bulgarov proti Solunu prisililo Srbijo, da stopi iz nevtralnosti, česar bi Srbija ne želela. Upati je, cla se nadaljni krvavi spopadi preprečijo, ker bi bil to drugače nedvomen dokaz, cla. Bulgarija začenja vojno z zavezniki, ali pa da sofijska vlada nima oblasti nad posameznimi oddelki vojske.
Izpred sodišča.
POROTNO SODIŠČE V NOVEM MESTU.
Prvi dan, 26. t. m., se vršeča obravnava: Na zatožni klopi sedi Janez Kuhar, 201eini pekovski vajenec iz Celin pri Raki, obtožen, cla je 10. marca t. 1. vrgel neko desko v zrak, cla je zadela v okno Ilrastnikovega hleva in vsled tega padlo okno na tla. Ko je Hrastni-kov sin Alojz zahteval, da. okno nasadi, ga je pri tem prijemal. Kuhar pa tega ni hotel storiti in Hrastniku lc vedno ponavljal: »Lojze, pusti me, drugače te bom za smrt zaklal,« vzel iz žepa štilet in z njim sunil Hrastnika v prša, da se je ta zgrudil in čez par minut umrl. Kuhar dejanje skesano priznava, pravi, da je ravnal v razburjenosti in pijanosti, ker mu Hrastnik ni dal miru. Zvedenca sta povedala, da je zadobil Hrastnik globoko ubodniuio v prša, katera je predrla levo pljučno krilo, osrčnik in srce, in cla je vsled izkrvavlje-nja umrl. Priče so izpovedale, da jc bil Kuhar nekaj pijan, a da ne bi vedel, kaj dela, ne, ker je dobro tekel in vrgel štilet v stran. Zagovornik predlaga milo kazen, oziraje se na mladost. Državni pravdnik pa, da naj se kaznuje radi uboja. Sodni dvor je Kuharja obsodil v lSmesečno ječo, uporabljajo iz-vanredno milost.
Dnevne novice.
-f Spor v Stranki Prava in Vseslovenska Ljudska Stranka. V. L. S. napram sporu v Stranki Prava ni zavzela še nobenega stališča in ga tudi zavzeti ni mogla, ker je zadeva še premalo razjasnjena. Vseslovenska Ljudska Stranka ni nikdar pripadala tej ali oni frakciji, temveč je stopila v zvezo le s celokupno, ujedinjcy\o Stranko Prava. Kaj stori Vseslovenska Ljudska Stranka, če sc razkol Stranke Prava resnično in definitivno izvrši, o tem bo sklepal kompetentni forum stranke potem, ko bocle jasno ustanovljen značaj krize.
Dotlej obstoji naša naloga zgolj v tem, da beležimo objektivna dejstva in izražamo iskreno željo, naj bi se našli vsi pošteni hrvatski možje, ki stoje iskreno na temeljo hrvatskega prava-škega programa.
Ne vmešavamo se tukaj do nadalje. To pa moramo — napram raznim dopisom v nemških listih — resnici na ljubo konstatirati, da ni res, da bi bilo srbsko vprašanje razlog za razkol. Še opatijski sestanek je pokazal popolno edinost vseh pravašev cele monarhije v presoji srbskega vprašanja. Cela stranka — Hrvati in Slovenci — je slovesno, soglasno manifestirala za politično hrvatstvo zoper politično srbstvo.
Svojedobni pakt s hrvaško-srbsko koalicijo pa je bil sklenjen še pred fu-zijo s Slovenci, od celokupne Stranke Prava z izjemno pritrditvijo nekdanjih »frankovcev«. Več za sedaj o tem nočemo pisati, ker nam je lc na konsta-tiranju objektivne resnice.
Tudi »Hrvatski Dnevnik«, glasilo pravašev v Bosni in Hercegovini, izjavlja, da se bo glede spora pravašev v banovini držal popolnoma rezervirano, dokler se spor popolnoma ne pojasni.
-f Kamniška meščanska korpora-clja. C. kr. deželna komisija za agrarne operacije jc razsodila, da se uvede o premoženju kamniške meščanske kor-poracije agrarno postopanje.
-j- Značilno . . . Slovenski in hrvaški inženirji so imeli v Ljubljani svoj kongres. II komerzu v soboto zvečer je bil povabljen ljubljanski župan, ki pa sam ni prišel, ampak poslal namesto sebe podžupana clr. Trillerja in pred-sedstvenega tajnika viteza Bleivveisa. Na mestnem magistratu imajo tri diplomirane inženirie uri deželnem od-
boru pa okroglo 30. Kljub temu in čeravno so tvorili vočiino kongresa in ko-merza deželni inženirji, ni bil povabljen niti gospod deželni glavai*, niti de-želni odbor. In vendar jc bil predsednik kongresa in je tudi načelnik društva deželni višji stavbeni svetnik g. Klinar, društveni tajnik pa deželni stavbni nadkomisar g. Skabernc. Zelo značilno.
-f Živinorejska zadruga na Bledu.
Z Bleda, 26. maja 1913. V nedeljo popoldne je ooslancc g. Piber našim kmetovalcem	lorejcem govoril o potrebi in koris,,. paše; zlasti jc poljudno razložil planinsko in paši liško postavo. Žal, da so se zadnja desetletja tako brozmiselno razdelili skoro vsi skupni pašniki. Zle posledice niso izostale, kajti povsod, kjer se je to zgodilo, in to dokazuje statistika, jc živinoreja padla skoraj za polovico. — Ker so pašniki zlasti za plemensko živino neobhodno potrebni, zato je snovanje živinorejskih oziroma pašniških zadrug edino rešilno nadomestilo. Poslanec je snovanje živinorejske zadruge toplo priporočal. Upati je, cla se tudi vre'»uči, kar bo le v korist živinorejcem na Bledu. Hvala Bogu, teh je vendar še precejšnje število.
Kaj je elektrika. Glasilo naših socialnih demokratov »Zarja« sc peča danes v uvodnem članku s »klerikalnim gospod-stvom« v kranjski deželi in se mimogrede obregujc ob akcijo našega deželnega odbora glede izrabe vodnih sil s sledečimi besedami: »V deželi vladajoči klerikalci se bavijo z velikimi tehnično-gospodarskimi načrti, dasi je elektrika naravnost proti-klerikalen element!« Zdaj vemo, kaj je pravzaprav elektrika. Svojčas so jo imeli za nek fluidum, drugi za posebne vrste gibanje, zdaj jo izvajajo iz elektronov, gospod Etbin Kristan pa vidi njeno bistvo v — protiklerikalizmu. Gospod Etbin Kristan je dober govornik in literat in sploh zelo bister človek, samo v fiziki pa gotovo ni doma, vsled česar tej njegovi definiciji elektrike veliko ne zaupamo. Če je elektrika protiklerikalen element, je težko razumljivo, kako sta mogla Volta in Ampere, ki sta se prva z njo pečala, biti tako hudo klerikalca«, Protiklerikalen element bi moral vsakega klerikalca ubiti, tako pa so še vsi klerikalci, ki so se z elektriko bavili, ostali živi in zdravi, dokler niso naravne smrti umrli. Z iznajdbo »Zarje« torej ne bo nič in bo treba o bistvu elektrike razmišljati dalje.
— Proti izvrševanju rokodelstva v kaznilnicah. Obrtni odsek je podal v zbornici svoje poročilo glede omejitve izvrševanja raznih obrti v kaznilnicah oziroma v prisilnih delavnicah. Poročilo omenja predloge poslancev Man-diča in Einspinnerja, na podlagi katerih naj bi se kaznjenci porabljali raj še pri melioracijskih delih v Dalmaciji in na Primorskem in stavlja sledeče predloge: V kaznilnicah naj se izvrševanje rokodelske obrti omeji. Za taka najpotrebnejša domača obrtna dela naj se porabijo težki hudodelci in pa tisti, ki za zunanja poljska niso sposobni. Drugim je. treba odkazati dela pri melioracijah, pogozdovanju in poljedelstvu.
—Za uradniško pragmatiko. Včeraj, 26. maja, se je pod vodstvom poslanca dr. Wabra ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru predstavila deputacija avstrijskih uradniških zvez v zadevi uradniške pragmatikc. Kranjsko je zastopal nadupravi-telj g. Maks L i 1 e g. Ministrski predsednik je priznal težavni položaj in izjavil, da je tudi odkrita želja vlade, uradniško pragmatiko in finančno predlogo čimprej rešiti. Toda junktim med obema predlogoma je. nujna posledica ravnotežja državnega gospodarstva. Vlada hoče pospešiti pogajanja o finančnem načrtu in upa, da pride v zbornici koncem tega tedna do drugega branja finančne predloge. Tudi finančni minister je zagotavljal deputacijo, cla je največji interes vlade, da uradniška pragmatika stopi v veljavo. Zato se vlada trudi za pokritje in bo vsak predlog, ki bo omogočal uresničenje pragmatike, toplo pozdravila. Na vprašanje, če bi bila vlada voljna uradniško pragmatiko tudi brez sprejetja finančnega načrta predložiti v najvišjo s t ikcijo, je finančni minister Zaleski izjavil, da je to popolnoma izključeno. Popoldne se je uradniška deputacija predstavila tudi v zbornici in konferi-rala z načelniki klubov, ki so izjavili, da preide zbornica po proračunski razpravi k drugemu branju finančnega programa.
— Brzovlaki na progi Ljubljana—Novo mesto — Črnomelj — Metlika — Karlovec. Iz Novega mesta se nam poroča z dne 24. maja: C. kr. vodstvo državnih železnic v Trstu je dobilo nujni nalog, da mora takoj izdelati načrt za zboljšanja temelja železnične proge Ljubljana—Novo mesto, da bo ta proga sposobna za promet brzo-vlakov. Potrebna dela morajo biti izvršena
do otvoritve Belokranjske železnice, to jf, do 1. maja 1914.
—	Odpuščanje rezervistov. Korespondenca »\Vilhelm« poroča, cla jc železniško ministrstvo odredilo vse potrebno, da sc delavci na avstrijskih državnih železnicah, ki so bili poklicani k izjemni akcivni vojaški službi, sprejmejo nazaj v tlelo.
—	Državna policija na Viču. Od 2. maja posluje tu c. kr. državna policija. Z g. načelnikom je nastavljenih tu devet mož. Zdaj šele vemo, da jc bil skrajni čas, da smo jo dobili. Vsi miroljubni občani smo se oddahnili po prihodu varnostnih organov. To se je videlo na dan procesije, ker se ie vse tako lepo in nemoteno vršilo; to se vidi ob pogrebih; to sc zlasti čuti ponoči v gostilnah in na cesti. To čutijo zlasti dosedanji razgrajači, katerih ni bilo mogoče prej ugnati. Izpočetka so mislili, da se bodo z gg. stražniki igrali »mance«, a so se prepričali, da gre tu za res. Enkrat je bilo kar šest takih krokarjev v Marin-čičevi kleti, v nedeljo večer so se pa zopet štirje notri hladili. Tudi mi smo veseli prihoda c, kr. policije. Saj smo bili takorekoč brezpravni, zlasti ob času raznih prireditev in veselic, ko so vselej nastale kake rabuke vsled izzivanja nasprotnikov. Za naprej upamo, da se bo tudi z nami postopalo nepristransko, pravično.
—	Umrl je dne 26. maja pismonoša za Staro Loko g. Anton Košir v starosti 73 let. Svojo službo jc opravljal nad 30 let. Ranjki je bil zelo pošten in značajen mož.
—	Auto-zveza škoija Loka—kolodvor dobi s 1. junijem lep nov avtomobil. Ko dobimo še novo cesto, bode vožnja z avtomobilom zelo prijetna.
—	Poročil se je minulo nedeljo v Kra« nju gosp. Joško Vafacha, knjigovodja pri tvrdki Vinko Majdič v Kranju, z gospico Angelico Podrekarjevo, vulgo Mežnarjevo iz Kranja, nečakinjo ljubljanskega odvetnika dr. Kokalja.
—	Kako se zaplenja orožje. Orožnik je na lovu zasačil dva lovca, katerih orožna lista sta nekaj dni poprej izgubila veljavo. Prvi sc je takoj zavedel svoje [nemarnosti, da ni preskrbe! novega orožnega lista in zbežal, drugi je bil pa bolj možat in je stal orožniku na razpolago. Ta jc konstatiral, da nosi brez dovoljenja puško in mu jo zaplenil, potem pa zasledoval drugega lovca, ki jc bil urnih nog, tako da ga orožnik ni mogel dohiteti in seveda tudi ne zapleniti puške. Orožnik je napravil ovadbo in proti prvemu navedel kot dokaz zaplenjeno puško, proti druge* mu pa dal sam sebe za pričo, da je res pobegnil s puško in mu s tem delal težave. Tako sta prišla oba pred okrajnega glavarja. Ker sta bila oba lovca najemnika lova, sta si takoj po usodnem dogodku preskrbela orolna lista. Dočim si je moral prvi lovec kupiti novo puško, je drugi nosil ono dvocevko, s katero je orožniku ubežal. Orožnik je pa na dan, ko so se podali vsi trije k okrajnemu glavarstvu k obravnavi, tudi drugemu zaplenil puško in jo pri obravnavi položil pred na mizo pred okrajnega glavarja in pri tem izjavil, da se je prvi lovec nasproti njemu vedel dostojno, ga čakal in mu takoj izročil puško, dočim mu je drugi s item, da je zbežal, otežkočil izvrševanje službe. Predlaga zN ozirom na te okoliščine, da se prvega milejše kaznuje kot drugega. Okrajni glavar se je tudi pridružil temu mnenju, a soditi je moral po predpisu, ki veleva, da zapade samo ono orožje, katero se je za časa nošenja zaplenilo. Glavar je razsodil, da zapade puška prvega lovca, dočim je vrnil puško drugemu lovcu. Iz te razsodbe je prvi lovec sklepal, da je bolje, da v enakem slučaju ne čaka več orožnika, da bi mu izročil puško v zaplembo; orožnik je pa sklenil, da v bodoče za nikomur več me bo tekel, če bo zbežal s puško. Vsi tisti pa, ki neopx*avičeno nosijo orožje, so sklenili, da bodo pred orožnikom zbežali, da s tem rešijo svoje puške.
—	Zopet nesreča z možnarjt. V Ljubljano so pripeljali 15 letnega Petra Bidovca iz Zaloga pri Kranju, ki se je dne 26. t. m. ponesrečil v Goricah, ko so fantje streljali z možnarji. Bil je tako nepreviden, da je vsul smodnik v vroč možnar, nakar se je smodnik vnel in mu puhnil v obraz. Pri tem sta bila poškodovana še dva druga fanta. En fant je tako hudo poškodovan, da ga niso upali pripeljati v deželno bolnico.
—	Vodna zadruga za uravnavo reko Sore med Godeščaml ln Gorlfianl
pri Medvodah se jc ravnokar ustanovila. Volitev prvega odbora te vodne zadruge se bode vršila v četrtek, dne 5. junija ob desetih dopoldne v sorški šoli. Na podlagi pravomočnega skladnega katastra bode izvoljenih petero odbornikov in 1roje namestnikov. Glasovalo se bo ustno. Večina glasov — treba je nadpolovične večino — se ne bodo cenila po glavah, temveč po vrednosti zemljišča, ki sc varuje z uravna-
v o. Vabijo se vsi pri županstvih v Sori, Stari Loki in v Medvodah razpoloženem skladnem katastru vpisani zemljiški posestniki, oziroma Člani zadruge, da sc osebno udeleže volitve. Volitev razpisuje c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju na podlagi S 7. pravil voctae
zadruge.	.. . ,
—	Nesreča na žag«. V Gornji Kokn )e 22 let staremu Žagarju Jerneju Vrtačniku na žagi odrezalo tri prste.
_ Razpisane učiteljske službe. Krilu okraj : Mokronog, VI. uč., Št. Jernej, IV. uč., Škocijan, III. uč., Šmarjeta, III. uč., Dobovec, I. uč. Rok do 16. junija. — Postojnski okraj: Ubeljsko, II. uč. Rok do 10. junija.	♦
—	Avtomobilno vožnjo od železniške postaje Škofja Loka do Žirov je c. kr. okr. glavarstvo začasno ustavilo, dokler se temeljito ne popravi neki most, kjer se zdaj-pazdaj pripeti lahko velika nesreča.
—	Zima meseca maja. Iz Rateč na Gorenjskem poročajo: V noči od 19. na
20.	majnika smo dobili novo zimo. Tudi naslednji dan jc snežilo skoro cel popoldan. Po dolini je zapadlo tri prste snega. Planine so bile zametene do kolena, Živina, ki se je pasla v planini in je zaostala, je žalostno mukala in lastniki so jo morali iskati ter s težavo gnati domov. — Dne
21.	majnika smo imeli hudo slano in mraz, tako da so stoječe vode zamrznile. Ker je sadno drevje v bujnem cvetju, so ljudje zjutraj kurili na vrtovih, da bi drevje obvarovali slane. K sreči je bilo oblačno, ko je solnce posijalo v dolino. Ta slana ni škodovala drevju.
—	Strogost pri izkrcevanju v Ameriki. Ameriški listi poročajo iz New Yorka: Oblasti na Ellis Islandu bodo deportirale 201etnega Slovenca Franca Lenarta, doma iz Dolenjskega. Lenart jc močan, star šele 20 let in je bil namenjen k svojemu prijatelju, dobrosto-ječemu farmerju. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bil pred časom zaprt v stari domovini štirinajst dni, ker je v pijanosti vrgel svojemu tovarišu vrček v glavo.
—	Dober zaslužek. Za trajno večletno delo v pisarni se išče uradnika, ki je izvežban v zcmljeknjižnih poslih. Najbolje kak vpokojen sodni pisarniški uradnik. Obvestila na uredništvo »Slovenca«.
—	Brevir najden. Tc dni mi je prinesel železničar nov brevir, pars autumnalis, iz leta 1911., z rdečo obrezo; našel ga je začetkom zadnje zime na Zidanem mostu v vagonu, ga oddal železniški upravi in ga je šele zdaj nazaj dobil. V brevirju jc vložena slika Gemme Galgani; propria ni noter, imena lastnika tudi ne. — Župnijski urad Loka pri Zidanem mostu.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Včerajšnja ponedeljkova seja sc jc Vršila popoldne. Na dnevnem redu je prvo branje proračunskega provizorija. Poleg Daszinskega, ki jc grajal vladno politiko proti Jugoslovanom, je krtačil našo politiko zlasti Masaryk.
POSLANEC KLOFAČ NE SME V SRBIJO.
,V soboto je ogrsko-hrvaška mejna policija v Zcmunu ustavila češkega poslanca Klofača in ga kljub pravilnemu potnemu listu ni pustila preko meje v Belgrad. Baje jc zunanji urad ukazal vsakega češkega poslanca ustaviti.
. Štajerske novice.
š Naše prireditve prihodnjo nedeljo. V
Nazarju v Savinjski dolini bo v nedeljo 1. junija velik shod deklet Savinjske doline. Cerkveni govor kakor tudi govor na izven-cerkveni slavnosti bo imel naš dični mladinski organizator, priljubljeni ljudski govornik profesor dr. Josip Hohnjec, Ime go-vornikovo bo privabilo na zborovanje gotovo veliko število vrlih Slovenk. — Kat. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi prihodnjo nedeljo 1. junija v Lembahu pri Mariboru narodno veselico ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne g. Ro-biča. — V Jarenini nad Mariborom pa priredijo 1. junija Zarjani iz Gradca s sodelovanjem domačega Bralnega društva in pevskega zbora narodno slavnost. Slovenci iz Maribora in okolice, pridite!
š Volitve v okrajne zastope. Kakor izvemo, sc bo vršilo letos več volitev za okrajne zastope. Obžalovanja vredno je, da sc mnogi Slovenci, posebno pa slovenski (? !) liberalci šele tedaj brigajo za volitve, ko že dobe legitimacijo, ko je žc prepozno za vse priprave. Opozarjamo naše somišljenike, da pravočasno store vse potrebno, d a sc volitve povsod dobro izvršijo.
š Maribor. Konštantinova slavnost v kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru dne 18. t. m. jc prav lepo uspela. Veselje je bilo gledati mlade dijake, ki so z vnemo in veselim navdušenjem proizvajali lepo pevske, tamburaške, dcklamatorskc jn govorniške točke ter končno dobro uprizorili gledališko.igro v petih dejanjih: -Mlini pod zemljo ali Zadnje ure poganstva v Rimu .
Dcklamirala sc jc Silvhi Sardenkova pesem »V katakombah iz poezij >Roma<-, ki je bila preludij za slavnostni govor: »Ob Konstantinovem jubileju«, h kateremu govoru je bil postludij igra: »Zadnje ure poganstva v Rimu« iz III. snopiča Zbirke ljudskih iger. Sprcmljevanje za deklama-cijo je bil Nedvedov mešan zbor: »Naša zvezda« iz pesmaricc Družbe sv. Mohorja, za slavnostni govor pa moški zbor Fr. Fcr-jančiča: »Naš prapor« (Zbirka: Moški zbori, izdala Katoliška Bukvama v Ljubljani). Za uvod je bila krasna tamburaška velika glasbena slika: >U posavskoj šumi« od V» G. Broža, za sklep pa H. O. Ogričeva mistično navdahnjena alegorija: »Kraljestvo tvoje«. Pri igri je nastopalo 23 oseb v popolnoma rimskih opravah, kar je bilo obenem nazoren zgodovinski pouk za gimnazijsko mladino, ki ima z Rimljani veliko opraviti. Prevzvišeni gospod knezo-škof dr. Mihael Napotnik je pri sklepnem nagovoru v prisrčnih besedah izrekel priznanje in zahvalo za prireditev lepe Kon-štantinovc slavnosti ter je polagal semc-niščanom na srce, naj se drže v pesmi izraženega prapora sv. križa, naj visoko cenijo labarum, bodisi da ta beseda znači to, kar je vzvišeno, bodisi da znači finis la-boris, konec truda in dela, naj ljubijo svetega očeta Pija X., katerega ime P in X, skupaj pisano —, znači Konstantinov rao-nogram XP, Kristus,
š Posnemanja vredno. Gosp. Franc Duhek, svečar in medičar v Mariboru (naslednik g. Jos. Dufeka), jc daroval podružnici »Slovenske Straže« v Mariboru lep znesek 50 K (petdeset kron). Gospod Duhek je. vnet naš somišljenik in vedno rad podpira naša društva. Naj bi naši župni uradi pridco podpirali vrlega moža v mnogobrojnimi naročili!
š Liberalci štejejo mnoge naše najboljše može krog Maribora za svoje zaupnike in so jim poslali na znani shod 18. t. m. lepa vabila, kateri se pa seveda niso odzvali, ker nočejo liberalnih naukov. Gosp. Kej-žar! Pri medičarju si naročite somišljenike!
p Poročil se je v prvačinski župni cerkvi c. kr. vadniški učitelj v Gorici gosp. Ivan Vovk z gdčno Grozdano Budi-novo iz Zalošč pri Dornbergu.
š Št. Ilj v Slov. goricah. Naše Bralno društvo je imelo 25. t. m. svoj občni zbor, na katerem je govoril odvetnik dr. Jos. Le-skovar iz Maribora.
š Oproščena detomorilka. Pred celjskimi porotniki je bila oproščena 21 let stara posestnikova hči Ana Skornik iz Dobrine, ki je zadušila svojega novorojenega otroka.
š Samoumor častnika. V nekem graškem sanatoriju si je z britvijo pre-rezal žile in izkrvavel stotnik Kari pl. Belik. Nazadnje je služil v 14. topniškem polku v Požunu. V smrt je šel najbrže iz obupa, ker je bil vpokojen.
Primorske vesli.
p Dan nesreče za Italijane. V nedeljo jc bil slab dan za vse italijanske liberalne nacionalce od Pulja za istrskim obrežjem pa do Trsta. Kako klavrno jc propadla laška camorra v Pu-Iju in h kaki lepi zmagi so pripomogli socialistu Lirussiju hrvatski in slovenski volilci in volilci avstrijske mornarice, o tem sc je že poročalo. Seveda je po takem pojmljivo navdušenje socialistov in poparjenost italijanskih krogov. Na svoj način so nato dajali izraza svojemu navdušenju socialisti, ki so sc vračali zvečer z brzoparnikom iz Pulja v Tržič. Volitve sc je bilo namreč, udeležilo kakih 30 delavcev iz tržiške ladjedelnice. Na parniku so imeli rdečo zastavo in ko je pristala, ladja v Po-reču, so prepevali in poveličevali Li-russija. Camorristom na obrežju to seveda ni bilo všeč in začeli so žvižgati in psovati Lirussija in socialistovske »izdajalce«, ki sc družijo s Hrvati. Na to so si socialisti na ladji privoščili ca-moiro, jo pošiljali »k vragu«, a z obrežja je začelo leteti kamenje. »Posadka« na ladji pa je začela z blokado. Na obrežje so letele, steklenice in vse,- kar jo bilo za to. Psovali so se vsi križem. Tudi v Rovinju je prišlo do spopada.
p Slovenska trgovska šola v Trstu. Trgovinsko ministrstvo je v sporazumu z učnim ministrstvom uvrstilo dvorazredno slovensko trgovsko šolo v Trstu med one, kojih absolutorij nadomešča dokaz predpisane učne dobe v trgovinski obrti.
p Italijanska demonstracija. Po shodu italijansko-liberalne stranke, ki sc je vršil v nedeljo v Trstu, so udeležniki malo po-dcmonstrirali po mestu. Njih demonstracija — prepevanje in vpitje — pa je zašla s časom v tak tir, da jc posegla vmes policija, ki je zaprla 10 oseb. Culi so sc iz vrst demonstrantov klici, ki pri Italijanih sicer niso nenavadni, ki pa dosedaj še niso priznani za izjavo avstrijske lojalnosti.
p Obsojena italijanska špijona. Na Reki so zaprli pred par nicscci žurnalista Marija dc Rocco in mehanika Napoleona Tuisa, ki sla bila okrivljcna špiionažc v
korist Italiji. Preiskava sc je vršila ves čas, v soboto pa jc bila obravnava, h kateri občinstvo ni imelo pristopa. Obdolžencema se je dokazalo, da sta hotela imeti vojaške listine in podatke o puljski trdnjavi. De Rocco jc bil obsojen v 18-mesečno hudo ječo in na 2000 kron globe, Tuis pa v osemmesečno ječo in na 800 K globe.
p Imenovan jc vinogradniški asistent Karol Goričan za vinogradniškega ad-junkta v X. čin. razredu za Primorsko.
p Pet umorov in samoumor radi dražbe. V Valah v Istri je bila pri posestniku Petru Marzello napovedana sodna dražba. Predno je prišla komisija, se je Marzello tako razburil, da je z nožem zaklal svojo mlado ženo, troje svojih otrok v dobi 3 do 9 let in svojo 26 letno svakinjo. Nato jc šel v podstrešje in se ondi obesil. Ko je prišla komisija, je našla lc šc šest mrličev.
p Skok v smrt. V ulici Goppa v Trstu št. 8 stanuje v četrtem nadstropju rodovi»ia Heidl, pri kateri jo služila še ne 17 let stara Lidija Del Pieri. V nedeljo ob 11. uri predpoldne pa je dekle kar naenkrat skočilo iz kuhinje na dvorišče, kjer je obležalo do smrti pobito. Čez dve uri je bilo v bolnišnici žc mrtvo. Kaj je Lidijo dovedlo do nesrečnega koraka, se no ve.
p Ciganska nadloga. V goriške zapore so prignali cigane Angela Mayerja, Alberta Ilelda in Avgusta Uziera, sanic godcc, in pa pevko Katarino Skalar. Vsi so obdol-ženi umora in težke telesne poškodbe. Njih vodja je 52 let stari Mayer; drugi so pa vsi pod 20 let stari.
p Pariz—Trst. Mednarodna družba za spalne vozove na železnicah namerava opustiti direktni promet iz Pariza preko Stuttgarta v Trst. Promet se je vršil eno leto, pa se ni izplačal.
Ljubljanske novice.
lj Načelstvena seja Jugoslovanske Strokovne Zveze jutri, v sredo 28. t. m. odpade. Prihodnja načelstvena seja se pismeno naznani.
lj Dramatično društvo razglaša tudi v »L a i b a c h e r Z e i t u n g«, da bo skoraj gotovo nadaljevalo svoje čedne Kino-predstavc v drugem lokalu. To je značilno. Ali pa misli gospoda na to, da bo potom morala tudi gledališke predstave v zimski sezoni izvrševati — v d r u g e m 1 o k a 1 u ? Zelo dvomimo, da bi deželni odbor dal deželno gledališče na razpolago društvu, ki se tako malo zmeni za. intencije deželnega odbora. Stojimo tedaj pred možnostjo, cla bo Ljubljana po krivdi Dramatičnega društva brez slovenskega gledališča.
lj Na oklicih so: Pavel Cvenkel, cand. iur., z gdčno Alojzijo Hafner, notarjevo hčerko. — Adolf Bernhar t, c. kr. ritmojster pri dragonskem polku štev. 5, z g. Marijo Kosler iz Spodnje Šiške. — Matevž K a p u n , c. kr. ognji-čar, z gdčno Marijo Piller, šiviljo.
lj Poroke. Poročil se je skladatelj gosp. Zorko Prelovc z gdčno Ano Kozlevčar. — Poročil se je g. Valentin Hribar iz Mengša z gdčno Katinko Mohoričevo iz Ljubljane,
lj Umrla je v Pragi redovnica Friderika sestra Evgenija Ravnikar, učiteljica v samostanu sv. Karola Boromejskega. — V Ljubljani je umrla zasebnica gospa Ana Huber, stara 84 let.
lj Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja svojim članicam in članom, da sc* yrši prihodnja! preizkušnja zaj vajence in vajenke oziroma pomočnike v clineh ocl 9. do 12. junija v navadnih prostorih. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je vložiti pravočasno pri na-čclst.vu zadruge in. priložiti učno ter šolsko spričevalo ter določeno preiskovalno takso. — Zadruga krojačev ima rtedni zadružni shod v nedeljo, dne 1. junija leta 1913, ob 2. uri popoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Na dnevnem redu je mecl drugim ustanovitev zadružne bolniške blagajne.
lj Stari rokomavh zopet pod ključem. Dobro znani obiskovalec Mestnega loga Lovrencij Muha, ki ima za mesto prepovedan povratek, pa se semtertja le še povrne nazaj, sicer se pa zadržuje na Viču in Glincah, kjer prazni s svojimi sovrstniki »šilce«, če imajo kaj okroglega v žepu, če pa ne, pa žc gledajo, cla se to (na drugačen način pridobijo. TuKli (predvčerajšnjim polnoči je poizkušal pri neki posestniei na Viču svojo srečo, ki mu je pa opotekla. Vtihotapil sc je v stanovanje in se. vlegel pod posteljo, čakajoč ugodne prilike. Pri tem je bil pa nekoliko neroden in se je zadel ob posteljo, nakar ,je posestnica začela kričati, česar se jo Muha prestrašil in ušel skozi okno. Drugi dan ga je policija izsledila, in vtaknila v zapor.
lj Tračnica v tobačno tovarno. C. kr. železniško ministrstvo je sporazumno z notranjim ministrstvom z ozirom ua držttvuogospodart-ko korist, dovolilo,
da napelje uprava tobačne režije ocl proge južne železnice v tamošnjo tobačno tovarno tračnico, po kateri so, bodo vozilo blago v tovarno in iz nje. Vsled tega bo največ oškodovana špe-dicijska tvrdka Ranzingcr, ki je dosedaj imela v najemu ves ta promet.
lj Pri c. kr. policijskem ravnateljstvo v Ljubljani naj bi gospodje podrejenemu moštvu žc vendar dopovedali, da v Ljub-jani nimamo ulic in cest z nemškimi imeni. Moštvo pride v neprijetne zadrege, ki večkrat ne zna ulic nemško prav imenovati, kongresni trg n. pr. so prekrstili v Kon-gresniplatz. Kako bodo neki prekrstili najnovejše ljubljanske idicc?
lj V prisilno delavnico so danes oddali malopridnega Ivana Marna, roj. 1877 v Zgornjem Brnku ter pristojnega v Cerklje, v kranjskem okraju. Sodišče je bilo Marna določilo že pred tremi leti za prisilno delavnico, a mu jc deželna vlada takrat spregledala, ker je obljubil, da se poboljša. Ker pa tega ni storil, so ga sedaj vtaknili v prisilno delavnico.
lj Nezgoda na vrtiljaku. 20 let stara vlagalka v »Učiteljski tiskarni« Angela Luzej je skočila z vrtiljaka v Latterman-novem drevoredu, ko je bil vrtiljak v teku, in si pri tem zlomila levo roko.
lj Preiskava mleka. Tržno nadzorstvo jc danes dopoldne na trgu preiskalo mleko v 38 slučajih. V petih slučajih jc bilo mleko zasirjeno in jo jc morali zliti proč. Vzrok temu je, da nekatere ženske ali ne znajo, ali pa nočejo paziti na pravilno ravnanje z mlekom. Kako se z mlekom ravna, da se ne pokvari, smo svojčas že povedali.
lj Na trg jo prinesla neka kmečka ženska tri mlado sove prodajat, katero jc prodala za 1 Iv 20 h. Ženske so redko perutnino radovedno ogledovale.
i m
Orožništvo v novili krajih Srbije. Srb« sko vrhovno poveljstvo je doslej v novih krajih nastavilo 4000 orožnikov, katero število se v kratkem poviša na 6000 mož.
Odlikovanje srbskih vojaških duhov« nikov. Srbski arhierejski sabor bo odlikoval vse vojaške duhovnice, ki so se udeležili vojne.
Stanje letine v Srbiji. Srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je iz vseh okrožij dobilo poročila, da jc polje večinoma obdelano in setve dozdaj prav dobro kažejo.
Davki v Srbiji. Meseca aprila so davčne oblasti prejele 1,293.312 dinarjev davkov, za 821.956 dinarjev manj nego lani v istem času.
sl Za spomenik v Albaniji padlim srbskim junakom se je v Kraljevu osnoval odbor, ki bo v to svrho nabiral darove, in sicer ne samo med Srbi, nego med Slovani sploh. Predsednik odbora je Mil. L. Milo-savljcvič, predsednik sodišča v Kraljevu, podpredsednik pa kraljevski župan Petar Bogavac.
Zgradba novih železnic v Srbiji se je
poverila Srbsko-francoski banki. V železniški upravi sc je osnovalo pet novih oddelkov za nadzorovanje novih železniških gradbenih del.
Desetletnico vladanja kralja Petra Ka^ ragjorgjeviča nameravajo v Srbiji prihodnji mesec na veleslovesen način praznovati. Sodelovala bodo vsa dobrodelna, domoljubna, pevska in književna društva.
Trije žalostni slučaji v Belgradu. Te dni so se v Belgradu drug za drugim pripetili trije žalostni slučaji, ki pričajo, da jc belgrajski milje ravnotako kvaren za mladino — zlasti žensko — kakor v drugih velikih mestih Evrope. Najprej je streljalo nase neko zaročeno dekle, ker ji je zaročenec prepovedal neke neumne navade; nato je pobegnila z nekim mladim fantom hčerka odlične belgrajske družine; takoj nato so pa v drugi odlični belgrajski družini pogrešili hčerko, o kateri nc vedo, kje je. Časopisje opozarja družine, naj bolj pazijo na žensko mladino, kateri preti v veli. kem mestu sto nevarnosti.
Na smrt obsojen jc bil v Belgradu te žak Stanimir Ristič, ker je izvršil dva umora.
Mlad vlomilec. V zlatarsko prodajal-nico Jakovljevič in Stciner v Belgradu je vlomil neki 16 leten deček in odnesel mnogo dragocenosti. Mladega vlomilca so kmalu izsledili in je takoj priznal. Povedal je, kam je skril ukradene stvari in so res vse nazaj dobili.
Občinska mlekarna v Zagrebu je znt«. žala ceno čajnemu maslu na 3 K za kilo. gram.
Suspendiran srbski profesor. Vlada jft suspendirala profesorja na somborskem učiteljišču Vaso Stajica, ker je baje med šolsko mladino širil protidržavne ideje.
Most čez Donavo med Novim Sadom in Petrovaradinom sc začne še letos graditi. Dosedanji pontonski most se pa na« mesti najbrže med Ilokom in Palanko.
Rumunsko meso v Zagrebu. Tc dni jt. prispel v Zagreb tretji vagon govejega mesa iz Rumunije; meso je prve vrste in se prodaja v mestnih občinskih mcsnicah.
Črne koze v Skadru se menda zelo žirijo; zdravstvene oblasti so na delu, da omeje in zatro nevarno kužno bolezen.
Radi vohunstva in razžaljenja veličanstva so zaprli v Kotom nekega bivšega orožnika, ki je zdaj lastnik opekarne.
Smrtna nesreča v bosenskem vladnem komisarijatu. V sarajevskem vladnem komisarijatu jc neki poduradnik poizkušal samokres, ki je bil radi izjemnega stanja v Bosni zaplenjen. Samokres, ki jo bil nabit, se je pa sprožil in zadel adjunkta pomožnih uradov Mandiča, ki je umrl, ko so ga peljali v bolnišnico.
ODPOR VOJAKOV PROTI TRILETNI
SLUŽBENI DOBI V FRANCIJI.
Radi zarote v 122. pešpolku v Ro-desu so zaprli 94 vojakov. V Charles-villu so zaprli šest vojakov, ker so peli protivojaške pesmi. V Narbonnu so priredili vojaki 30. pešpolka v vojašnici burno demonstracijo proti triletni vojaški službeni dobi. V Brinu je na dvorišču vojašnice 1200 vojakov domu striralo proti triletni službeni dobi.
Rožne slvori.
50 letnica socialne demokracije je bila 23. majnika t. 1. Takrat je namreč ustanovil znani Ferdinand Lassale v Berolinu splošno nemško delavsko društvo. Zanimivo jc, da so bili tako ustanovitelj so-cialno-demokraške organizacije Lassale, kakor tudi ustanovitelja socialno-demo-kraške teorije, Marks in Engels, bogati možje. Ustanovitelj krščanskih delavskih organizacij, katoliških društev rokodelskih pomočnikov, je pa bil duhovnik Kolping, ki je bil, predno se jc posvetil študijam, priprost čevljarski pomočnik.
Velik slepar je Jožef Julij Jankovich de Jessenice, ki je bil rojen 1. 1860. v Raczalmosu na Ogrskem kot sin c. kr. ko-mornika Julija Jankovich de Jessenice. Med pustolovci je slepar znan kot »Nabol pl. Pucko«. V Rimu jc v družbi nekega Adolfa Sensa in Orbana Offenheima napravil urad, iz katerega je pošiljal po svetu sleparske okrožnice, da bi iz Francije pregnani redovi radi naložili rešeni denar v zanesljiva podjetja. Sleparjem je nasedlo mnogo ljudi. Tudi je izdal delo o papeževem jubileju, katero je usiljeval župnim uradom po 6 K, Kdor bi kaj vedel o teh sleparjih, naj sporoči.
Ruski milijonar zblaznel. Ruski mili-onar Badansky je poslal cesarju Viljemu kot dar za njegov vladarski jubilej pol milijona mark.
Rezultati raznih lahkoatletskih mee-tingev. Kakor smo že poročali, priredi S, F. K. Ilirija v mesecu septembru I. mednarodni lahkoatletski meeting. Da čitatelji vidijo, kake uspehe se lahko pri vztrajnem treningu doseže, prinašamo danes rezultate od dveh takih tekem. Tako o avstrijskem lahkoatletskem meetingu: tek na 100 m 112 sek., na 400 m 554/,0 sek., na 800 m 2'74/io min., na 1500 m 4'22,/I„ min. in na 5000 m 16'59 min., skok v daljino z zaletom in brez deske 6'49 m., skok ob palici 3'30 m, met diska 42'58 m (najnovejši avstrijski rekord) in metanje krogle 13'25 m (istotako najnovejši avstrijski rekord). Isti dan priredila jc tudi S. K. Slavija lahkoatletski meeting in so sc dosegli sledeči rezultati: tek na 100 m 117 sek., na 1000 yardov 2'36 min., skok v višino z zaletom in brez deske l'66'/2 m, skok v daljino z zaletom in brez deske 5'61 m, skok ob palici 2'90 m, met kopja 45 m, diska 38'98 m in krogle 11*15 m.
Ruski car se je vrnil 26. t. m., ob 9. uri dopoldne v Carsko Solo.
Tajni svetnik je postal solnograški deželni glavar prelat Winkler.
Nezgoda v irancoski mornarici. V Toulonu je med vajo zadela linijska ladja »Justicc« z linijsko ladjo »Dide-rot«. Obe ladji sta poškodovani.
Nesreča na vojaškem strelišču. V Ostrogonu so vojaki na strelišču streljali. Kroglje so brenčale v neki skupini delavcev, ki jo blizu strelišča delala. Delavci so bežali, ona kroglja je pa zadela v glavo in usmrtila nekega llletnega dečka.
3 milijone lir zapuščenim otrokom je volil v Peglipi, Benečansko, bogati Julij Kaenazzo. Denar se izroči škofu Pelizzu, da se zgradi zavetišče, namenjeno zapuščenim otrokom.
Poštne znamke po 14 vin. pridejo glasom naredbe trgovskega minister-stva z dnem 7. t. m. v promet.
Dve človeški žrtvi radi psa. V primorskem mestu Rhos v Nordvalesu sta se nedavno ob morju sprehajali 54 letna kuharica Elizabeta Gaskill in 20 letna hišina Jenny Robinson. S sabo sta imeli malega gospejnega psička. Bilo je viharno vreme in morje je gnalo velike valove, ki so butali ob obrežje. Psiček je veselo skakal in se zaganjal proti valovom; ženski sta se zastonj trudili, da bi žival spravili dalje proč od obrežja. Končno skoči žival po obrežnih stopnicah in v naslednjem hipu
ga je zagrnil val in odnesel v morje, Ženski, ki sta vedeli, kako rada ima gospa psička, sta bili takoj pripravljeni vse tvegati — za žival. Prva je skočila v morje mlada hišina in skušala psa rešiti; toda tudi njo je odnesel val proč od obrežja. Nato skoči v morje še priletna kuharica, da bi pomagala hišini. Morje je obe odneslo. Mnogoštevilnih gledalcev se je polastil strah. Na pomoč sta hitela ženskama policaj in neki drugi moški ter ju z nevarnostjo lastnega življenja po dolgem trudu spravila na suho; bili sta pa že mrtvi,
Zadnje vesli.
VLADARSKI SESTANEK V BEROLINU.
Kolin, 27. maja. Oseba, ki je z dvorom v zvezi, izjavlja, da sestanek nemškega cesarja, ruskega cara in angleškega kralja ni bil samo iamillarnega značaja, ampak da so se vladarji trdno domenili, da vsak evropski konflikt, naj se na Balkanu ali v Aziji zgodi karkoli, preprečijo in ohranijo svojim narodom mir.
ZAVEZNIKI SE BODO MIRNO PO-RAVNALI.
Belgrad, 27. maja. V dobro poučenih krogih se govori, da Bulgarska ne odklanja principielno srbske zahteve glede revizije srbsko-bulgarske pogodbe, ampak je izjavila, da je pripravljena razpravljati o vprašanju revizije pogodbo. Vsled tega izražajo merodajni srbski krogi upanje, da bo možno rešiti vse konflikte med zavezniki mirnim potom celo brez razsodbe Rusije. Srbska vlada je prepričana, da se tudi sofijski kabinet resnično trudi, da omogoči mirno rešitev diferenc med zaveznikoma. Tako Srbija kakor Bulgarska stojita pod vplivom Rusije, ki na vsak način želi ohranitev balkanske zveze in neprestano opominja obe državi, naj se poravnata mirnim potom. — Neka merodajna oseba srbskega poslaništva v Sofiji je izjavila zastopnikom bulgarskega časopisja, da je skoro izključeno, cla bi prišlo med zavezniki radi sedanjih diferenc clo vojne. Nasprotno je on trdno prepričam, cla bocio diference mirnim potom poravnane. — Iz Soluna se poroča, da so ondi mnenja, cla neka velesila v Sofiji vpliva na to, da bi Bulgarija ostala intransingentna, da pa so vsi veljavni politiki na Balkanu o potrebi in pomenu balkanske zveze, ki jo nekateri želo razbiti, tako trdno prepričani, da se bo spor poravnal.
MIROVNO VPRAŠANJE IN KONFLIKT MED ZAVEZNIKI.
London, 27, maja. (Reuter.) Bulgarski delegati so že 14 dni pripravljeni mir s Turčijo podpisati. Ker Turčija noče sprejeti izprememb, kakor jih želijo Grčija, Srbija in Črnagora, se dela zdaj na to in se vrše žc med Bulgarijo in Turčijo tozadevna pogajanja, da bi Turčija in Bulgarija sklenile separatni mir, velesile bi pa Turčijo varovale napada od strani Grčije. — Kar se tiče grško-bulgarskega spora, izjavljajo bulgarski delegati, da se je poveljnikom na obeh straneh ukazalo, sc nadaljnjim konfliktom izogibati. Pač pa je srbsko-bulgar-ski spor resnejši, ker Srbija noče izpolniti pogodbenih dolžnosti.
NAJNOVEJŠA FAZA SPORA MED ZAVEZNIKI.
Sofija, 27. maja. Avdijenca ruskega poslanika pri caru Ferdinandu je imela velik pomen. Sodi se, da bo Rusija kmalu odločno intervenirala, da bratomorno vojsko prepreči. Grčija jc zadnjemu predlogu Srbije, naj so v očigled dejstvu, da Bulgarija odklanja revizijo pogodbo, skliče konferenca balkanskih držav, ki naj zboruje v Parizu, Londonu ali Peterburgu, pritrdila. Srbija želi, cla se spor kmalu reši, ker so razmere v Makedoniji nežno i io. Ena. izmed držav je izjavila, da bo začela z ofenzivo, ako se stvar kmalu ne uredi. Bulgarski radikalci zahtevajo, da Srbija zasedeno ozemlje takoj zapusti. Gešov je slejkoprej pristaš balkanske zveze.
AFERA »AVEROVA«.
Atene, 27. maja. Bulgari so pri Ka-valli razun »Averova« obstreljevali tudi »Psaro« in torpodolovce. Grško brodovje se je vrnilo k otoku Lcmnos.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 27. maja. (Reuter.) Konferenca poslanikov se je zbrala včeraj ob pol 4. uri popoldne. Splošna želja poslanikov je, naj bi sc preliminarni mir čimprejc brez izprememb podpisal. Konferenca sc je pečala tudi s statutom z Albanijo in se jc ob 6. uri odgodila do petka.
SILISTRIA.
Bukarešt, 27. maja. V včerajšnji seji sonata je ministrski predsed. Ma-jorescu na | lanil nogodbe glede Silistrije (objavljena že v včerajšnji številki našega lista). Liberalna stranka vladi ne bo delala nobenih težav, do-
kler niso vsa zunanjepolitična vprašanja rešena.
MALISORSKO VPRAŠANJE.
Cetinje, 27. maja. Vest dunajskih listov, cla so rodova Iloti in Gruda nočeta podvreči Črnigori, se oficielno označuje kot popolnoma neosnovana,
KAKO JE V SKADRU.
Dunaj, 27. maja. »Alb. Korr.« poro-ra iz Skadra, da predseduje policijskemu sodišču nek francoski častnik, višjemu sodišču pa Anglež; sodni dvor je sestavljen, iz laškega, avstrijskega in francoskega oficirja. Nek avstrijski častnik fungira kot poštni ravnatelj, nemški pa ima kontrolo nad »civilno službo«.
SRBSKA BROŠURA.
Belgrad, 27. maja. Znani Stojan Protič je pocl anonymom izdal brošuro o srbsko-bulgarskom sporu, v kateri objavlja srbsko-bulgarsko pogodbo. Srbija priznava Bulgariji vse ozemlje vzhodno ocl Strumc in Rodopa, Bulgarija pa Srbiji vso ozemlje severno in zapadno ocl Šar-planine.
ZBORNICA.
Dunaj, 27. maja. Danes sta pri bud-getni razpravi govorila posl. Leuthner in Pantz. Debata bo trajala še celi teden. Potem pride na vrsto drugo branje finančnega načrta. O tem odloči seniorski konvent, ki se snide jutri.
HRVATSKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 27. maja. »Pester Lloyd« piše, da sc bo hrvatsko vprašanje začelo reševati pri železničafski pragmatiki.
DOMNEVANJA O SPORU V STRANKI PRAVA.
Reka, 27. maja. »Riečke Novine« trdijo, da »Frankovci« ne zahtevajo nič drugega, kakor da gg. Šcgovič in Peršič ne bosta nad stranko in da se Frankovcem prizna toliko besede, kolikor so je imeli. Iz province se dela na to, da se spor v obče zadovoljstvo reši in se pritiska na dr. Mile Starčeviča, naj odneha. Ako bo to uspeh imelo, je vprašanje.
ŠIŠENSKA CERKVENA ZADEVA.
Dunaj, 27. maja. Publikacija o razsodbi upravnega sodišča v zadevi pritožbo Jožefa Seiclla in Antona Novaka proti cerkvi in fari v Spodnji Šiški se razglasi 27. prihodnjega meseca ob tri četrt na deset dopoldne.
LAŠKI PORAZ V CIRENAJKI.
Milan, 27. maja. »Corrierc della Sera« piše, da je bilo v nesrečni bitki pri Ettangiju (ozir. Sidi Garbaasu) ubitih 184 Lahov, 279 pa ranjenih.
VOJAŠKE DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 27. maja. V Ajacciu je nek vojak kravaliral. Nekega poročnika, ki jc vojaka hotel k redu pozvati, so civilisti pretepli in nanj streljali, nc da bi ga zadeli.
VILJEM.
London, 27. maja. Cesar Viljem obišče angleškega kralja avgusta meseca in se vrši pri tej priliki brodovna parada.
MALOAZIJSKA POLITIKA.
Pariz, 27. maja. Pichon je v senatu izjavil, da je Anglija Nemčiji koncedirala bagdadsko železnico do Basore, vendar pa se vsa vprašanja, ki so zvezana s turško Azijo, ne bodo reševala brez sodelovanja Francije, ki bo ondi varovala svoje pravice.
STRAŠEN CIKLON NA LAŠKEM.
Milan, 27. maja. Strašen ciklon je divjal včeraj v Livornu. Podrolriosti šc manjka.
VELIKA VROČINA.
London, 27. maja. Včeraj je val toplote zavalovil po celem Angleškem. Od 1. 1881. ni bilo take vročine. V Londonu je soln-carica zadela 7 oseb, 4 osebe so umrle. Tudi v Parizu je vladala velika vročina.
MEGLA V KANALU.
Cherbourg, 27. maja. Nad Kanalom leži nepredirna megla. Pogreša se več transatlantskih parnikov. Zlasti vlada velika skrb glede ogromnega parnika družbe bele zvezke »Oceanica«, čegar prihod jc bil žc včeraj signaliziran, a ga šc vedno ni. Po vseh obrežnih krajih zvone z vsemi zvonovi.
Somišljeniki! Nabirajte pri vsaki priliki za Ljudski sklad! Vsak naj podpira strankino blagajno. Zahtevajte nabiralne bloke! Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 27. maja 1913.
Pšenica za maj 1913 .....	1L26
Rž za maj 1913.......9-39
Oves za maj 1913......8 29
Koruza za maj 1913.....8 20
Koruza za julij 1913.....8-11
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
a' Cas ojia-£ zovauja	Stanje baroni otra v tu in	Temperatura po Culziju	Vetrovi	Jiot O	2 s ^ •M ti 5 >
26 9. zveč.	741-6	18-0	brezvetr.	pol. obl.	
27
C-0
7. zjutr. | 7421 j 12-4 ! sl.jvzh, jasno 2. pop. j 739-11 26-1 j|sl jzah.J Srednja včerajšnja temp. 17m° norm. 15-4°.
Zahvala.
. Ob prerani izgubi našega pre-ljubljenega soproga, oziroma dobrega očeta, gospoda	1636
Ludovika Stricel
se za došla tolažila in zadnje pozdrave v Bohinjski Bistrici in v Ljubljani za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku srčno zahvaljujemo.
LJUBLJANA, 26. maja 1913.
Žalujoča rodbina Stricel.
Odda se v najem stara, dobro idoča
trgovina
s špecerijskim blagom, pivo- in žganje-točem, ter trafiko v Malem Mengšu št.
31 na osebo s tozadevno koncesijo. Isto-tam se odda tudi dvoje stanovanj. Vprašanja na J. Jenko, Mengeš št. 95, 1640
V lepem kraju na Koroškem v Rožni dolini se odda za poletno sezijo
lepo stanovanje
z dvema sobama, popolno opravo ter kuhinjo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1637. (Znamka za odgovor.)	1637 5-1
~~	"	E 193/12
12
Draibeni oklic.
-^Dnc
29. maja 1913 dopol. ob 9 uri
prodado se v Ljubljani Vegova ulica št. 6 iz proste roke sledeči predmeti;
razna sobna oprana, pleteni stoli in otročji vozički.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek V. dne 26. maja 1913. 163S
V ravnini ležeče, blizu železnice, s približno 100 oralov njiv, travnikov in gozda, poslopje novo zidano in z opeko krito, je zaradi smrti pod ugodnimi pogoji hitro in poceni naprodaj. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod štev. 1621. (Znamka za odgovor!)
Radi družinskih razmer se proda 1618
velika gostilna
v mestu na Spodnjem Koroškem
Gostilna ima 12 sob, realno koncesijo, moderno novo pozidano dvorano na živinskem trgu. kjer je vsako sredo velik živinski semenj in v gostilni velik promet, zraven velik senčnat vrt in kegljišče. Ako bi bil kupec mesar, bi bilo jako priporočati, ker je bila nekdaj tu dobra mesarija. Želi se, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah, zato naj se resni kupci zglasijo na naslov:
fl. Grli, Vellkovec na Koroškem.
Društvo ..Blagodat"
vabi svoje člane na • iv«
ki se bo vršil
1638
v nedeljo, dne 1. junija t. 1., ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih na Mestnem trgu 13, I. nadstr.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva pripravljalnega odbora.
2.	Volitev načelništva in nadzor« ništva.
3.	Določitev vpisnine.
4.	Sprememba pravil.
5.	Razno.
Pripravljalni odbor.
Polainko pred sodiščem.
( opoldanska razprava.)
Včeraj ob 4. popoldne se jc Polajnkova razprava pred ljubljansko poroto nadaljevala,
Dohodki Polajnkota.
Dr. Pegan: »Prosim, naj se konstatira, da je imel Polajnko poleg plače in prostega stanovanja tudi prosto električno razsvetljavo iti se zato ne more nikakor trditi, da je bil slabo plačan. Če sc vse računa, je prišel Polajnko na leto na 3900 kron.«
Polajnko hoče dokazati, da ni na umu zdrav.
Dr. Švigelj, Polajnkov zagovornik: »Moja dolžnost je, da zberem vse, kar more mojega klijenta oprostiti. Ko sem silil danes v njega, mi je povedal, da je v njegovi rodbini več oseb norelo, Prosim, naj se tozadevno zaslišita njegov oče in njegova mati. Glede na presojo dejanja moram še izjaviti, da je obtoženec spolno bolan in je tudi ženo iniiciral. Preišče naj se Polajnko glede na njegovo dušno stanje; glede na Polajnkovo bolezen naj se zaslišijo dr. Valenta, dr. Galatia in dr. Demšar, dušno Polajnkovo stanje naj pa preišče dr. Robida.«
Dr. Neuberger: Prosim predlog zagovornikov zavrniti. Saj vidimo Polajnkota tu in smo vsi prepričani, da je zelo pameten. Danes je šele prišel na duševno stanje, ko vidi, da stoji slabo zanj.«
Senat se poda v posvetovalnico, da sklepa o zagovornikovem predlogu. Predsednik dvorni svetnik Pajk naznani, da je predlog zagovornikov senat zavrnil. Kar tiče dušnega Polajnkovega stanja, je bil preiskan po dr. Schusterju, ki je izjavil, da je zdrav. Polajnkota vsi vidimo in smo se lahko prepričali, da ni nor.
Vprašanje, ki se stavi porotnikom.
Dvorni svetnik Pajk naznani, da je sodišče sklenilo predlagati porotnikom eno glavno vprašanje, ki meri na to, če je Polajnko kriv, da je ponaredil podpisa Ivana Travna in Antona Kralja z namenom, da spravi denarna zavoda Jadransko banko in Zadružno zvezo v škodo za 40.000 kron.
Polajnkovo kesanje.
Dr. Švigelj: »Polajnko, ali niste imeli namena škode povrniti?« — Obtoženec: »Jaz sem se takoj kesal in bi se bil rad vrnil, a sem se bal ženi povedati, kaj sem storil.« — Dr. Pegan: »Kako se je kesal, se vidi iz razglednice, ki jo je poslal z ladje, ko se je peljal nazaj v Evropo, Na razglednici je fotografiran s kozarcem v roki sredi prijateljev.« — Predsednik: »Vi ste še danes meni izzivalno rekli, ko sem vas vprašal, kje da je denar, da ga iščite naprej!«
Iz govora državnega pravdnika.
Dr. Neuberger med drugim izvaja: »Stvar je tako jasna, da ne more nihče o obtoženčevi krivdi dvomiti in da boste gospodje porotniki brez dvoma vprašanje krivde soglasno potrdili. Postava pravi, da je kriv tisti goljufije, ki koga v zmoto pripravi in ki potvori listine, bodisi javne ali zasebne. Obtoženec je ponaredil zasebna pisma, kar sam pripozna. Kako je ponaredil podpise, ali skozi okno ali se je učil, je glede na presojo krivde vseeno, podpisa je ponaredil. Zdi se mi, da skozi okno ni
Eonaredil podpisov, ker če bi bil to storil, i bili postali pozorni drugi uradniki. Pripravljal se je na svoje hudodelstvo, ker si je že pred več meseci preskrbel potni list in govoril že prej okoli, da hoče v Bulgarijo odpotovati. Čuli smo, da so ti podpisi bili tako spretno ponarejeni, da uradniki v Jadranski banki ponarejanja dvakrat jjiso spoznali. Če zdaj pravi, da je imel namen škodo povrniti, pravi to vsak hudodelec. Polanjko je prigoljufani denar kar tako vun metal. Poštenjak obtoženec ni. Bil je že radi tatvine večkrat kaznovan. Omenim le še, da Polajnko trdi, da mu jc bil denar ukraden. Neverjetno je, da bi človek, ki ima 20.000 do 30.000 kron v taški, taško kar meni nič, tebi nič v ku-peju pustil. Zagovarjati se hoče z nekako silo. No, pri vojakih gotovo ni bil v sili, pa je le kradel. Koliko je uradnikov, ki manj zaslužijo kakor je Polajnko, pa le ne kradejo. Polajnko je imel toliko, da jc lahko pošteno živel. Nobena sila ga ni silila, da naj kar za 40.000 kron goljufa. Tako kakor je bil Polajnko v sili, bi bil lahko vsak, eden bi imel rad 40.000 kron, drugi pa 100.000 kron. Pozivam gospode porotnike, da v imenu postave in javnosti soglasno potrdite stavljeno vam vprašanje.«
Dr. Josip Furlan,
zastopnik zasebne udeleženke »Jadranske banke«, izvaja med drugim: »Da boste mogli vso stvar presoditi, si predstavljajte, da imate kje naloženih 300.000 kron. Imate dobrega uradnika; vi mirno podpišete nakaznico in uradnik vam prinese denar. Nekega dne vas pa goljufa in ponaredi vaš podpis. Če vaš uradnik to stori, gotovo ne boste rekli: Ubogi revež Polajnkol Vsak bo zahteval, da se tak Polajnko kaznuje in da vrne denar. Polajnko je zdaj star
25 ali 26 let. Kradel je pred 12 leti, kradel je pri vojakih kakor sraka. Da bi bil komu, ki ga je kdaj okradel, kaj vrnil, nismo slišali. S sladkimi besedami se mu je posrečilo, da je prišel v ugoden položaj. Polajnkova plača? Bil sem absolviran jurist, doktor z enoletno sodno službo, pa sem imel začetkoma kot koncipient 80 kron, pa nisem kradel. Čisto nobene potrebe ni imel, da krade. Glede na njegovo »potrebo« ne vemo drugega, kakor to, kar si sproti izmišljuje. V Zadružni zvezi je delal pridno, posrečilo se mu je, da jc prišel lani meseca junija v popolno milost. Takrat je sklenil, da si prilasti čekovno knjižico, in si je mislil, če pridejo na to, bom rekel, da sem se zmotil. Tudi v Jadranski banki so ga poznali kot zaupno osebo Zadružne zveze. Prišel je usodni trenutek. Pripravil je vse skrbno. 40.000 kron še Zadružna v Jadranski ni dvignila. Zato je telefoniral v Jadransko, tam dvignil 40.000 K, čez 20 minut jih jc pa nazaj prinesel. Čez en teden je pa zopet prišel v Jadransko, ob pol 5. je dvignil denar, ob tri četrt na 10 zvečer se je odpeljal na Dunaj z brzovlakom. Vse drugo, kar se je zgodilo pozneje, je malo-pomembno za presojo krivde, merodajno je le za to, ker kaže, da je Polajnko zakrknjen zločinec brez vsake vesti. V Ameriki je našeljeniški oblasti na Ellis Islandu naznanil, da ima 29.000 kron, zamolčal je pa, da je imel naloženih že v Nemčiji 4000 kron. Peljal se je z 29,000 kronami nazaj v Evropo in se je norčeval iz celega sveta. Komu je teh 29.000 kron dal, je za-gonetka. Danes je cinično rekel: pa iščite denar naprej. O nepremagljivi sili se more le govoriti, če je kdo v hudih stiskah. Današnji obtoženec se ni čisto nič oziral na svoje tovariše v Zadružni zvezi in v Jadranski banki, ki bi lahko radi njegove goljufije izgubili kruh. Polajnko je šel svojo pot čez mrliče svojih souradnikov.« Pričakuje, da porotniki soglasno potrde glavno vprašanje o krivdi.
Iz dr. Peganovega govora.
Zastopnik zasebne udeleženke Zadružne zveze, dr. V. Pegan, izvaja med drugim: »S silo in mladostjo se hoče obtoženec zagovarjati. Kakšen je Polajnkov kes, nam kaže tisto pismo, v katerem se iz ravnatelja Travna norčuje, češ kot majhno odškodnino sem si teh 40.000 kron prilastil. Njegov kes? Polajnko, ali ste vrnili dekli Stelcer tistih 10 kron, za katere ste jo ogoljufali? Njegov kes najbolj znači tista fotografija, ko se je dal na ladji v veseli družbi s kozarcem v roki fotografirati. Če bi bil Polajnko skesan, bi se bil v kabino skril, on se je pa veselil v družbi prijateljev s kozarcem v roki, dasi je vedel, da se pelje v tisto Evropo nazaj, kjer ga čaka roka pravice. Sila? Kdor ima na leto do 3000 kron dohodkov in ima samo ženo, pač lahko živi in si tudi lahko še privošči, da gre z ženo v kavarno. Polajnkova norost? Njegova norost obstoji v tem, da je le eno pozabil povedali, ko so ga vprašali: da je že bil radi tatvine kaznovan. Polajnkova prefriga-nost! Predno je pobegnil, je iztrgal iz albuma vse svoje slike, ker je pa vedel, da ga pride Toplikar iskat, je pa v album dejal Toplikarjevo sliko. V Ljubljani je dobil sokrivca, ki mu je brzojavil, ko so ga zasledovali, da je stric bolan. Vrhunec njegove prefriganosti pa kaže to-le: Polajnko je služil v Dolenčevi pisarni. Tam se je naučil poznati angleške postave in vedel, da angleška policija ob nedeljah ne uraduje. Vzel je karto v Hamburgu, čital je v Hamburgu v kavarni, da ga zasledujejo. Hitro v Calais in odtod v Dover, kjer ga policija radi nedeljskega počitka ni mogla prijeti. To vse je delal človek, ki pripoveduje, da so noreli njegovi predniki.«
Polajnkov zagovornik,
dr. Švigelj, izjavi odkritosrčno, da je Polajnkov zagovor težji kot obleganje Odrina. Pohvali objektiven govor državnega pravdnika, hujše sta prijemala Polajnka zastopnika zasebnih udeleženk. Nekaj jasnih potez je pa le na Polajnku. Kako je ta mož vzrastel? Slabo je bil vzgojen. (Pripomnimo, da je Polajnkota njegov oče zelo strogo vzgajal. Op. ur.) Ko je bil 14 let star, je že vzel nekaj radirk in svinčnikov in je bil zato obsojen. Ta obsodba je povzročila, da je korakal naprej po poti, ki vodi navzdol. Obtoženec je gotovo dušno manj vreden, kesa se svojega dejanja, prilika se mu je nudila in izrabil jo je. Dušno je gotovo manj vreden, kar dokazujejo slučaji blaznosti v njegovi rodbini. Prosi porotnike, naj ga oproste. Vpošteva naj se, da trpi obtoženec danes pri glavni razpravi večje dušne muke, kakor so jih trpeli hudodelci ob časih torture.
Odgovori zagovorniku.
Dr. Neuberger: »Gospod zagovornik dr. Švigelj je govoril o dušni manjsposob-nosti Polajnka. Polajnko je bil večkrat zaslišan, šele danes mu je pa padlo v glavo, da je neumen. Kar pa se tiče priložnosti, opozarjam, da sem enkrat pred sodnijo to-le doživel: Sosedu je ukradel sosed uro, ki jo je ta pustil na oknu. Pred sodnijo je oa tat nahrulil soseda: Ti si kriv. da sem
jo ukradel, zakaj si pa pustil uro na oknu I« (Veselost in ploskanje.)
Dr. Furlan: »Polajnko je bil v Zadružni zvezi uradnik in mu je bilo poverjeno, da je nakaznice izpolnjeval. Recimo, da bi bila Jadranska banka drugi dan dvig noti-ficirala, Polajnko bi bil vseeno z denarjem ušel. Za presojo slučaja je vseeno, kdaj sc je izvedla goljufija. O tistih dušnih mukah, o katerih je zagovornik govoril, nismo na Polajnku niti trohice opazili. In Polajnkov kes! Če drugega ne, bi vsaj povedal, kam da je denar skril.«
Dr. Pegan: »O kaki lahkomišljenosti pri izplačevanju Jadranske Zadružni ne more biti ne na eni, ne na drugi strani govora. Polajnko je hotel goljufati in jc goljufal,«
Predsednik Pajk poda nato porotnikom poljuden in jasen pregled o celi razpravi in pravni nauk, nakar se podajo porotniki v posvetovalnico.
Polajnkota porotniki soglasno obsodili.
Porotniki se po kratkem posvetovanju vrnejo v dvorano. Prvomestnik g. Stupica naznani, da so porotniki na stavljeno jim glavno vprašanje soglasno odgovorili z »da«. — Polajnkota pripeljejo v dvorano, Prečita se mu pravorek porotnikov, ki ga apatično in mirno posluša.
Polajnko noče povedati, kam je skril poneverjeni denar.
Dr, Neuberger: »Polajnko, zdaj, ko ste čuli pravorek porotnikov, povejte v lastno korist, kje imate poneverjeni denar. Za vas bo to le dobro.«
Zagovornik Polajnkov dr. Švigelj: »Tudi jaz vam svetujem, da poveste, kje imate denar. Saj vidite, da vam nihče ne veruje, da vam je bil ukraden.«
Polajnko je vidno v zadregi, oči mu švigajo na zagovornika, državnega pravdnika, sodni dvor in na porotnike. Odgovori: »Denar mi je bil ukraden,«
Dr. Neuberger: »Žalibog, nisem v položaju, da bi obtoženca priporočal milosti sodnega dvora. Polajnko je sicer dejansko pripoznal, kar radi prevelikih dokazov ni mogel tajiti. Skesan ni. Prepričan sem, da bi iahko povrnil denar, pa ga noče. Ob-težilno je še, ker je bil radi tatvine in nezvestobe že kaznovan, nadalje je poneveril veliko in ogromno vsoto in je z veliko zvijačnostjo postopal.«
Dr, Pegan: »Predlagam, da naj se Po-lanjkotu tudi naloži, da povrne Zadružni zvezi in Jadranski banki 40.000 kron solidarno ali pa vsakemu zavodu posebef po 20.000 kron s 6 % od 3. februarja 1913 nadalje.«
Dr. Švigelj prosi, naj se pri odmeri kazni vpoštevajo sledeči olajševalni momenti: slaba vzgoja, priložnost, njegovo uboštvo, ozira naj se na njegovo mladost, na rodbino in osobito na ženo. Sodišče naj gre zato pod najnižjo mero. Všteje naj se mu tudi v kazen preiskovalni zapor.
Obsojen na šest let težke ječe.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik dvorni svetnik Pajk razsodbo, po kateri se Polajnko obsodi na šest let težke ječe, poostrene s posti in trdim ležiščem. Plačati mora tudi Jadranski banki in Zadružni zvezi 40.000 kron. Kazen je bila odmeriti po § 197. k. z. od 5 do 10 let. Obtežilno je, ker je bil že predkaznovan, ker goljufijo storil premišljeno, ker je hotel sodišče spraviti v zmoto, češ, da mu je bil denar ukraden. Z ozirom na to se ni mogla uporabiti milost postave in se mu ni mogla kazen odmeriti pod najnižjo postavno mero. Preiskovalni zapor od 9. marca 1913 nadalje se ne more všteti v kazen, ker je zbežal in se je morala za njim izdati tiralnica. Proti krivdoreku je dopustna ničnostna pritožba, če se je kaka ničnost zgodila, proti odmeri kazni pa pritožba. — Predsednik: »Ali se boste pritožili? Tri dni imate časa, da se premislite!«
Polajnko: »Se hočem premisliti.«
Dvorni svetnik Pajk: »Zaključim razpravo.«
Književnost.
— Dve jubilejni igri. V proslavo Konstantinovega in Ciril - Metodovega jubileja je »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« izdalo dramatsko pesnitev »Slovo slovanskih apostolov« v treh dramatskih slikah in igro »Skrivnostna zaroka v štirih dejanjih. Obe igri sta po svoji sestavi in vsebini zelo prikladni za slavnostne prireditve, a tudi ob drugih prilikah bodeta našemu ljudstvu zelo ugajali.
Roža sveta. Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M. Povest iz tretje križarske vojske. K 2'80, vezano v platnu K 3'90. — Ta krasna povest jc izšla kot XVIII. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Pripovedna zbirka »Ljudska knjižnica« zasleduje vztrajno in dosledno svoj smoter, obogatiti slovensko slovstvo z zanimivim, a zajedno izbranim čtivom, saj so povesti »Dekle z biseri«, »Skozi pustinje in puščavo«, »Janez Nevolja« itd. zares pravi biseri pripovednega slovstva; prvenstvo bo pa zavzela brezdvoma nainovciša oovest : Roža
sveta«. »Roža sveta« je ena najlepših povesti, kar jih pozna svetovno slovstvo; njena snov je zajeta izza časa križarskih vojsk, torej iz one dobe, ko je bila verska ideja tako močna, da si je pripelo tisoče in tisoče vitezov križ na svoje prsi ter so šli osvobojevat Sveto deželo iz rok neverni-kov. Doba križarskih vojsk jc takorekoč vitežka doba krščanstva. — Slavnoznani pisatelj zna mojstrsko sukati svoje pero in kar očara bralca s svoji pripovedniško silo. Značaji oseb, ki nastopajo tekom povesti, so jasni in izraziti kot bi bili isklesani iz marmorja, in čitatelj zre pred seboj junaško Rozamundo v vsej njeni krasoti ter občuduje silnega \Vulfa in plemenitega Godvina, Kako mojstrsko je orisana požrtvovalna ljubezen Masude, ki žrtvuje samo sebe, da reši Rozamundo in z njo Jeruzalem ter življenje vseh jeruzalemskih kristjanov. Ista umetnost se kaže tudi v popisu krvave bitke, v kateri je popolnoma porazil modri in hrabri sultan Saladin krščansko vojsko, ker so njeni voditelji za trenutek pozabili na prvo Kristusovo zapoved ljubezni in sloge. Celo dejanje povesti je, kratko rečeno, skoziinskozi zanimivo, nad vse privlačno ter tako naveže čitatelja, da ne more knjige odložiti, dokler je nc prebere. — Povest vsem slojem najtopleje priporočamo.
Dr. J, šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: Ta slovar je za samouke in za šolske potrebe kakor ustvarjen. Tu se nc vrste besede brez oblik kakor v običajnih slovarjih, temveč so vse nepravilne oblike pri sklanjatvi in spregatvi posebej navedene. Pristavljeno je tudi, je li glagol šibek ali krepak, se li tvori v preteklem času s pomožnikom haben ali sein. Kdor ni v nemščini posebno trden, mu bo slovar izvrstno služil.
liipiiiie le*!	r. 0 brisi otimejnim Slo	nI
1 ----a		
isti
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v
solidni izvršitvi in po nizki ceni. a__—____i
Proda se dobro idoča
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
Co.nača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
(M 1»
t-
CO
se priporoča conj. p. n. občinstvu v nakup
-narejenih oblek. ,
Sprejemalo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron • lithion) kislec na Češkem. Izborila dieteiična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3Sbl
Sprejme se s 15. julijem
izkušen mlekar
pri mlekarski zadrugi v Zagorju — Št. Peter ua Kranjskem.	ici6
Za večje tovarniško podjetje v Ljubljani
se išče
(tudi ženska moč), ki mora biti popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence ali knjigovodstva; zmožni laščine imajo prednost. Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod: »Stalno 1212/1584«.	1584
I Odkar zaiirkujeia in lužaam)
v
nc marata za nobeu drug zajtrk iu so čutim zdravega, močnega iu prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Tako pohvalo dohajajo vsak dau pri zopetuili naročilih Trnkoezy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih S zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov Iv 10 — franko. Zavitek '/, kg po (50 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnali Trnk6czy, Schiinbrunner-strnile 109, Radcckyplatz i, Josefstadter-straOe 25. V Gradcu: SackstraBe i. 100
Sanatorium Emona ^g-.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in šef-zdravnlk: Cr.Fr.Derganc, primar. I.klr. odd. dež. boln.
na bencin-motor, izurjen je tudi v popravilu, želi premeniti službo. — Izve se pri A. Zore, Zaloška cesta št. 23, Ljubljana.	1591
Izgofovljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
nasproti gostilne „Pri Soli" v podružnici tvio l liane.
767
Tovarna pohištva /./.Naglas
naznanja vljudno, da se je vsled po-škodeb na hiši Turjaški trg št. 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva na
Kongresni trg štev* 12, vogal Vegova ulica (zraven realke)
ter prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolijo oslati zvesti.
Z odličnim spoštovanjem
/. j. Naglas.
iiSaiftggiiii^MMBiaHi
■■■■■■■»■■gggHfHBgjjggB
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za leio 1913.
:najboljši m najcenejša nakup =
v	pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. Ljubljana,
Dunajska eesta 9—12.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobiliin posamezni tleli. - Mehanična delavnica in garaža.
m
Knjiga o I mm vedenju.
Sestavila profesorja dr. Vinko Sarah on in Anton Sušnik.
Cena za elegantno vezan 1. del K 7 20.
To delo je gotovo najlepša in najbogaleje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv iu vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik iu bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica.
II. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem.
0(9®©O©(9©(9®&(9®®(9®(9®GmG(§mG@®
Magdalene Pleiweisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kulinšek. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva jc izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3-—, vezana K 3'60 (po pošti 30 vin. več).
Spisal Crbanus. Cena K 3'—, elegantno vezana K 4-—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga jc namenjena vsem stanovom; kdor sc bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan.
dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1'30, vezana K 2'— (po pošti 20 vin. več). — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti.
Hafirt I.flihliianP l: iO.OOO zelo natančno izvršen. Cena načrtu v SSSai "SM""**"*'« dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi sc tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
S pomočjo sledečih knjig se bo vsak Slovenec lahko sam in v kratkem času naučil ne le ustmene temveč tudi pismene nemščine:
Nemščina brez učitelja.
Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela:
I. del „Slovensko-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v.
IL del „Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 v.
Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin.
Prvi del, ki obsega slovnico, je za temeljito priučenje nemščino nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in je za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem.
Poleg ,.Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben
n
ii
B
Sestavil profesor dr. Janko Šlebinger.
Cena K 1'20, v platnu K l'S0, po pošti 20 vin. več.
Slovarček jc prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede nc samo poiskal, temveč se jih bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka in sploh za vsakega, ki se bori s težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingerjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček.
Lepa Maša domovin .	Zbir^veL£vnmKPik?ajhS
škili slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. K vsaki sliki je pridejan kratek opis.
Foa sgolicdHi^saiiiEem.
DeIiIc z Ifsssl p.ovest iz Nei'°n°vc —Cena K 2-0' vezau° Zadnja Kmečka voisfra.	leta I5m Cena
Zattnii aneva termalen, i^iil^i
iti Buliuarno u Ljubljeni
B ■■■■—Pi——— ■ W
Izdaja kpnzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Miha Moškert.