Stav. 85 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, f sobote 30. marca dan zjutraj, todl ofc i.edelj^l. I. LljcTsv. Frančiška AaiŠkega It 20, L nadstr. — Dopitl naj sepetfljajo uredništvu. — Nefranklrena pisnia s* ne »prejeras^ rokoplti trn ne vnCaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastni; kensordj Ihti »Edinosti*. — Tisk Bakarne . Edinosti % vpisane zadruge a omejenim poroltvom, ; Trata, ulica sv. PmnKikn AsiJkega žt. 20-TeJefao uredba ta upra^ it. 11-57. - Naročnina znaša: Za telo kto K 3120, po! leta K l£6fctrt mesec« K 7 80, za nedeljsko Izdajo ra celo leto K 6 20, pol leta K 3*«®. i J*oiame v širokos tjeinrtnlce, cglisi v te. egt<~ rt po 3 .Edinosti*, izključno le •c nahajata u\ 8%. Latnfk Xllll. t)tocYxet \ lasi se računajo »a _____ _ ---- . jj»ta.si trgo \ i obrtnikov mm po 10 vid J ranice, vubiJa. oglasi d* \ ^av-rJo* mm po 90 vi«. ltf nsta do pet vrat K ; vaaktV daljns vrsia K 2.-. mau vin beseda, najmanj pa 60 vfn. Ogfcu prejema kiseratnl oddelek Varočnina ta reklamacijo se pošiljajo upravi lista. Plačuje ,»5 »nravi .Edinosti-. PlaJa in toži ie v Twa Uprava in inseralnl oddalek v ulsv FnačiSka As. U. 20. Po&nohranPaičol račaa Št W 1.653. ZVEZNA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 24.j(Kor.) Uradno se razglaša: Na vzhodu tn v Italiji nobenih posebnih do god« kov. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — V krajevnih bojih na obeh straneh Scarpc smo vdrli v sprednje angleške postojanke in ujeli več tisoč mož. Pri !n severno Alberta so Angleži nadaljevali Svoje brezuspešne In Izgubonosne protinapade. Med Som ni r. in Avro smo napadli znova. Iz starih postojank in hrabro branjenih vasi smo vrgli sovražnika preko VVarlusee — Abar.courta !n Ples-slera proti zar jciu ta sev trozapadu. Proti posamičnim odsekom uaše nove ironte med Montdidierjem in Noyonom sa izvršili Francozi več srditih protinapadov. ki se se izjalovili s težkimi Izgubami. Dosedaj dogaani plen od pričetka bitke znaša 70.000 ujetnikov In 1100 topov. Armada generala Uutlc-rja Je privedla sama od tega 40.000 ujetnikov In 600 topov. Na lotarinški fronti se je nadaljevalo povečano topovsko streljanje. — Rit mojster baron Rlchtho-Sen je izvojeval 74. letalsko zmago* Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pi. LudeudorlL NF.MSKA OFENZIVA NA ANGLEŠKI FRONTI. Boj za Amlens. BEROLIN. 29. (Kor.) VVclffov urad poroča: Z osvojitvijo Montdidierja In z obstreljevanjem nad 40 km oddaljenih krajev St. Pola ta Doulensa je prizadejalo nemško orožje ententi težek udarec. Dočim se zamore smatrati zavzetje Montdidierja za neposredno ogroževanje Pariza, se nahajate na drugi strani vsled obstreljevanja St. Pola in Doulensa dve važni točki zalednih vojnih zvez in obenem skladišči prve vrste v trajnem ognju. S tem se ovirajo nove pošiljatve sovražnika in še povečuje zmešnjava težko bojujoče se angleške armade. BEROLIN. 29. (Kor.) Woiffov urad poroča: Do-Člm so se tudi onstran dosedanjega severnega bojišča vneli boji, pridobiva nemški napad med Sommo in Avro proti zapadu na prostoru. Težki angleški poraz je povzročil glasom izpovedb angleških oficirjev splošno desorganizacijo. Ukazi in protiukazi angleškega vodstva so izzvali pri umikanju mestoma paniko. Ogorčenje Francozov radi popolne ot'-'ovedbe Angležev je velikansko. Angleški klici na pomoč pri francoskem armad-nem vodstvu postajajo vedno nujneišl. Nemški plen narašča vsak dan. Plen na municiji, orodju in oskrbi je zlasti pri Bapaumu brez primere. Sešteti ga še nI mogoče. Potrjuje se neugodno vplivanje težkega nemškega obstreljevanja St. Pola. Francoska vlada se preseli v Bordeauz? MADRID, 27. (Kor.) Glasom jutranjih listov iz Barcelone je francoska vlada že odredila vse potrebne odredbe za skorajšnjo preselitev v Bor-deaux. Istotako io južna Francija naravnost poplavljena od bcgincev, ki prihajajo iz Pariza. V Toulonu je n. pr. pritok beguncev tako velik, da morajo številne družine vsled pomanjkanja prenočišč prenočevali na cestah. Civilno prebivalstvo Francije je radi ' todkov na bojišču in bombardiranja Pariza silno razburjeno. Clemenceau — LIoydu Georgeu. PARIZ, 23. (Kor.) Clemenceau je naznanil Lloy-du Georgeu, da Francija še nikdar ni sledila hrabrosti Britanije s t kim občudovanjem kakor sedaj in da 5e nikdar ni bolj zaupala v njene vojskovodje. Pričakujemo samozavestno in sigurno Jutrišnjega dne. Enotno vodstvo na zapadu. PARIZ, 28. (Kor.) Tekom pred vojnim In zunanjim odsekom podane izjave je izjavil ministrski predsednik Clemenceau med drugim: Novo poveljstvo, iti je dobilo nalog, da ustvari enotno zvezo francoskega in aTuleškega položaja v smislu dnevnega reda zbornice. Je odločilo, da se bo borilo odsedaj naprej s sovražnikom ko:v.k za korakom in držalo postojanke za vsako ceno. Vojni minister se mudi sedaj pri armadnem vinom poveljstvu. Izvajanja ministrskega pred-s: l ika so učinkovala na vse pomirljivo in vzbu- '.i zaupanje. Medzaveznlškl svet ▼ Parizu. PA i "IZ, 28. (Kor.) Medzavezniški svet, ki Je zbo-r. ;»I dne 25.. 26. in 27. marca. Je včeraj zvečer k :\;s\ svoja dela. Zvišanje vojaške obveznosti v Angliji. ROTTERDAM, 28. (Kor.) »Nieuwe Rotterdam- sene Courantc poroča Iz Londona, da je mnogo mož, ki so že prekoračili vojaško starost, priglasilo prostovoljni vstop v armado. Dodeljeni bodo no O ? f T P V Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. I-*ar se tiče gospoda grofa Miranovega se je la-ranil na desni roki, ko je preizkušal svoj samokres. --In na ta način se dela zgodovina !t Ko je Nikolaj Feodorovič prečital to vest, se je še bolj kot prej. — Sergij Krilovski?.... — je pošepctal. — To bo že res!.... Spominjam se. da je to dekle živelo s svojim ljubimcem. Vraga!____In ljubimec, ki izgine, ki se dela, kot da bi bil odpotoval v Ameriko____ Kaj neki namerava ta Poljak?____ Kje se neki nahaja?____Ali me misli zasledovati v * Parizu, ali pa namerava izvršiti svoj napad v Pe-trogradu, na dan obsodbe svoje ljubimke? Vsekakor se mu ne sme zaupati! Pisal bom redarstve-»iiemu prefektu šifrirano pismo in tajni državni pisarni odpoSljem brzojavko enake vsebine. Grofije poklical Semena in mu ukazal, naj se ;vsetie k pisalni mizi. Med vsemi posli, ki Jih je Imel Semen pri svojem gospodu, mu le bil posel tahilka gotovo najneprijetneiši. in kar je moral pisati ono strahovito pismo grofici. Je ubogi orjak ie služili v Angliji. Glasom »Daily Telegrapha« Je vlada sklenila, da bo pri zopetnem sestanka parlamenta zahtevala zvišanje vojaške službene obveznosti na 45, mogoče tudi na 55 let Stavka strojnikov v Angliji preklicana. LONDON, 28. (Kor.) Z ozirom na ofenzivo so strojniki preklicali za 6. aprila določeno nameravano splošno stavko. v „ Francosko - španska meja zaprta. MADRID, 28. (Kor.) Glasom listov je bila fran-cosko-španska meja včeraj zopet zaprta. V Biaric je prispelo mnogo beguncev iz Pariza. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. 28. marca zvečer. — Sovražnik je z močnimi silami nadaljeval svoj sunek proti JVlontdidierju in Je poizkušal zjutraj razširiti svojo pridobitev zapadno in južno tega mesta. Toda naše čete so ga zgrabile s sijajnim sunkom in pregnale z bajonetom iz več vasi, ki so sedaj trdno v naših rokah. Ta na fronti 10 km doseženi uspeh je dosegel glo-bočino preko 2 km. Na fronti Lassingy — levi breg Oise srdito nadaljevani boj ni imel nobenega uspeha za sovražnika, ki ga zadržujejo naše čete * vso odločnostjo. — Letalska služba: Od 22. do 26. L m. so se udeleževali naši letalci bitke z deloma za sovražnika strahovitimi rezultati. Naša obstre-ljevalna letala so napadla velike, vojaško važne kolodvore v Metz les Sablonsu in Diedenhofnu. Na kolodvoru v Metz les Sablonsu je nastalo več požarov, ki so mu sledile skrajno srdite razstrel-be. V noči od 23. iia 24. t m. je zmetalo eno naših letalskih brodovij 3 in pol tone razstrelilnih snovi na badensko auilinsko tovarno v Ludvigs-hafnu, glavno IzUelovateljico strupenih snovi v Nemčiji. Dalje so sestrelili naši letalci 37 nemških letal in 6 prlveznih balonov; nadaljna nemška letala so sestrelili na?! brambni topovi. Angleško poročilo. 28. marca zjutraj. — Težki boji so se vršili včeraj zvečer in ponoči še na obeh straneh Somme, severno Alberta In proti Pojellesu. Sovražnik Je izvršil ponovne napade ob dolini Somme, pri Beaumont — Hamel — Puisigny — Moyensville, ? je bil vedno odbit. Napraviti smo večje število ujetnikov in uplenili več strojnic. Danes zjutral Je pričel sovražnik težko obstreljevanje naših obrambnih postojank vzhodno Arrasa. Napad v tem odseku je v razvoju. 28. marca zvečer. — V novem bojnem ozemlju vzhodno Arrasa se je sovražniku posrečilo, da Je prebil našo predstražno črto. Ves dan so se vršili ob naših bojnih črtah težki boji, vendar so bili sovražni napori odbiti s težkimi izgubami za nasprotnika. Južno Somme so bile naše čete pri Ar-villers—Vrely in Hamelu ves. dan zapletene v težke boje. Razni kraH so v srditih bojih ponovno menjali lastnike, toda naše postojanke so bile v bistvu ohranjene. Težki bol se v tem odseku še vedno nadaljuje. Tekom noči se je sovražniku posrečilo, da je prekoračil Sommo pri Chilly. Vsled tega ic bilo levo krilo naših čet Južno Somme prisiljeno, da se je umaknilo proti Hamelu. Od tega kraja gre črta skozi Lamottc en Santerre—Cair—Vre-dy—Varvillers. Južno odtod so bili Francozi v zadnji noči potisnjeni nazaj ob progi Roye—Bre-teult. Sovražnik je zasedel Montdidier. Od Var-villersa gre črta preko Arvillersa—Davenesco-urta—Crapeau Mesnila—St. Georgesa v Hainvil-lers. Med zadnjim krajem in Ponteveaue so izvršili Francozi zjutraj mogočen protinapad in so pognali sovražnika za 3 km nazaj. Severno Somme je naša črta ista kakor včeraj zvečer. Zjutraj je otvo-ril sovražnik severno in južno Scarpe težko obstreljevanje, kateremu Je sledil proti Arrasu na pad najmanj 7 divizij. Sovražnik je prodrl v naš sprednji pas. Srdit napad se Je pričel v naših boj nlh postojanka!;. Naša črta gre sedaj od Arleuxa v Fampoux—Neuville—Vitasse—HoIsloux in potem kakor dosedaj. Mezopotamija: Jako uspešne operacije so Izvedle naše čete severozapadno Hita ob Evfratu Njihov rezultat ie bil zajetje aH uničenje cele turške bojne sile na tem bojišču. Začetkom bitke so bile glavne postojanke sovražnika severno Chan Bagradža zavzete z naskokom. Kolikor je dosedaj znano. Je bilo ujetih 3C00 Turkov, med njimi en divizijski poveljnik, dva polkovna poveljnika, 200 drugih turških oficirjev, en nemški oficir in nekai nemških podčastnikov. Vrh tega je bilo uplenjenih 10 topov, 2COO pušk, mnogo strojnic, 6000 živali in množina drugega vojnega materijala. Naše izgube so zelo majhne. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 28. (Kor.) V vodovju krog Anglije so uničili naši podvodnlkl zopet 20.500 ton sovražne ladijske prostornine. še trepetajo prijema! za pero. Navadno je grof svojo korespondenco opravljal sam, toda odkar je imel ranjeno desnico in je ni mogel rabiti. Je smatral edino le svojega starega zvestega služabnika za dovolj zanesljivega, da mu le mogel narekovati svoja pisma. Tokrat je šlo za šifrirana pisma, toda naslove je bilo treba pisati In poleg tega Je bila nevarnost, da bi si kdo drug zapomnil to ali ono formulo in potem mogel najti ključ; Semen se Je silno čudil čudovitim številom !n znakom, ki mu jih je grof napovedoval natančno. Všeč pa mu je bilo, da se mu ni prikrivala vest, kot zadnjič, ko je moral pisati pismo policijskemu prefektu, potem pa >e šel v rusko veleposlaništvo, da odda tam brzojavko za tajno državno pisarna Varnostni ukrepi grofa Miranovega pa niso dosegli svo'ega namena. Policijski prefekt mu je podal samo* nedoločna zagotovila svoje brezmejne vdanosti in obljubil mu je, da bo dal kar najhitreje poizvedovati po osebi, katera je izginila in tako povzročila grofu vznemirjenje. V resnici pa ni bilo francoskemu uradniku prav nič za to. da bi Še dalje pomagal strahovitemu Ru su v njegovih varnostnih ukrepih. Po svojih tajnih agentih le bil natančno obveščen o zgodovini onega dvoboja. Vedel jc tudi, da čaka Sonje Kaveči- MIROVNA POGAJANJA Z ROMUNIJO. DUNAJ, 28. (Ker.) Gospodarska pogajanja z Romunijo so dovedla sicer v najvažnejših točkah do načelnega sporazuma, vendar pa so vsled v svestranosti in dalekosežnosti v posameznih stvareh potrebna še nadaljna pogajanja z romunskimi delegati, ki bodo trajala eden do dva tedna. Tekom teh komisijskih del se vrnejo politični delegati v domovino, da poročajo svojim vladam ustmeno o položaju. Talaat paša je že odpotoval, grof Czer-nin, dr. Kuhlmann ta Radosiavov slede jutri." Po končanju gospodarskih pogajanj se politični delegati zopet vrnejo v Bukarešt, da podpišejo mirovno pogodbo. Fovratek grela Czemina na Dunaj. BUKAREŠT, 29. (Kor.) Zunanji minister grof Czernin zopet ▼ Bukarešt kjer bo podpisana po-naj. Ostali člani avstro-ogrske delegacije ostanejo tn. ker je še Izdelati gospodarski del mirovne pogodbe z Romunijo. Po teh pogajanjih se vrne grof Czernin zopet z Bukarešt kjer bo podpisana pogodba. Istočasno s grofom Czerninom je odpotoval tudi državni tajnik dr. Kuhlmann. ' IZ UKRAJINE. Izgon francosko - angleško vojaško misijo • MOSKVA. 25. (Kor.) Rada v Kijevu je pozvala francosko fn angleško misija, sa) zapusti ozemlje Ukrajine. Posudba generala MJcheliaa poU&kemo r-gcatske-mm svofck. VARŠAVA, 26. (Kor.) WeJB»v urad poroča: »Godzina Polsfca« javlja, da jo poljski geucral Mi-chelis v Rusiji, o katerem so se govorile vse mogoče stvari, obvestil regentsftr svet, da mu stavlja na razpolago oba njegova v 3esarabiji se nahaia-joča armadaa zbora, skupco 60.000 mož, ki so izkušeni v boju ta še neokuženi od boljševikov. V svrho ureditve njegovega rasinerja napram osrednjima vlastima, je Miclitlls pripravljen, da stopi v zvezo z nemškimi in avstru-egrskimi armadnimi poveljstvi. ___ Odlikovanje nadvojvode Jožefa. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Nadvojvoda Jožef Je bil odlikovan z velikim kri/'eeni Štefanovega reda in sicer v priznanje vodst\-» r.«*ke armadr.c skupine. Vladna poaeč saversi Ceškl. DUNAJ. 29. (Kor.) Vlada je dovolila za severo-Češko ozemlje, kjer vlada velik* beda, 10 rnilijonov kron.__ Gospodarska pogajanja med Nemčijo ki Vzo-zomsko. HAAG. 29. (Kor.) Pogajanja med Nemčijo in Nizozemsko glede obnovitve gospodarske pogodbe, ki poteče dne 31. marca, se danes zopet prično. Rekvirirane nizozemske ladje v Gibraltarju. AMSTERDAM. 29. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih so bde v Ofbraltarjn rekvirirane nizozemske ladje otovorjene z dragocenim blagom za Nizozemska No ve se, kaj se zgodi z blagom. Kapitani ta oficirji ladij bodo prepeljani v domovino VIH. Nekoliko reffeLsS. Nič novega nam ae govori poslanec dr. Rudolf vitez Lodgmann ▼ svoji brošori »Avtonomija in nje pomembnost za Avstro-Ogrsko«. Nič izvirnega česar ne bi bHI vedeli že popred. Vse to so že go vorill tudi dragi pred njim in med njimi je bilo tu di prosvitljenih duhov nemškega naroda. Vendar prisojamo tel publikaciji ve tika znamenitost zato ker je avtor — Nemec! In to ne le po rojstvu ampak tudi po čntstvovanju. Nemec od temena do pete,-do mozga in kosti: nemški nacijoualec, ki bi gotovo hotel, da bi se udjestvilo to, po čemer stremi nemška politika, ki pa jo on vendar obsoja vso možato odkrltostio. To Je ravno, kar hvalimo na dru. Lodgmannu. Nemec še po rojstvu,, po čut stvovanfu ta po svojih stremljenjih. Ali je ob enem človek, ki gleda stvari z odprtim očesom, k; ima to prednost pred ogromno večino Nemcev, da si ustvarja lastno, trezno sodb«, ta kl ima tuci — kar je glavno — poguma, da odkrito izraža uverjenje do katerega ie došd. Na podlagi svojega presojanja prihaja do zaključka, da je politika, ki jo tirajo Nemci — slaba. In sicer Izreka to očitanje na naslov vse skupne ga nemštva. Nemški državi očita, da je šla v to vojno z najslabšo politika* ki jo je le mi!itarična vrlina nemškega naroda rešita poloma. Razumevanje v nemški državi o državi in državnem življenju da je spravita nemštvo v nasproistvo vsem svetom, ker vidi ta v Nemcih narod hlapcev ki bi hoteli tndi ves ostati svet potisniti v suženjstvo. To očitanje v brošuri dra. Lodgmanna razu- mcaic ml tako. da krivda nemštva Je v tem, da vidi v svoji državi klal, malika, ki mu žrtvuje vse vzvišene cilje, po katerih stremi ostalo Človeštvo: politično in socijalno, sploh vsako državljansko s\ oboda Dr. Lodgmaiui pravi, da je šla Nemčija z najsla-bejo politiko v sedanjo svetovno vojno. Ne misli-mo* da bi hotel s tem obdolžiti Nemčijo neposredne krivde na svetvnl vojni, da bi bila hotela to vojno; :jasno in naravnost po izjavlja, da je Nem-čijr. pc neskladnosti v svoji politiki prišla v na-sprotstve z vsem ostalim svetom. To dejstvo, ki iie dr. Lodgmhnn posebno podčrtuje, bo moral imeti bodoči zgodovinar pred očmi, ko bo razmotrival in prestjal vzroke, ki so dovedli do sedanjega svetovnega konflikta. Istotako trezno, stvarno, razborito In Iskreno govori avktor brešere o nemški politiki v Avstriji in nje — grehih. Temeljni nje greh je po Lod-gmannur njjt neiskrenost. Da, neiskrenost — to je prava beseda! S svol-i: paktom, ki so ga sklenili z Madjari I. Ijifii., so sami razdvojili državo. Sedaj pa rohne in besne preti Slovanom, ker streme po isti samostojnosti. k" so jo ravno Nemci dovolili ogrski polovici! Oni, k; so hoteli — in to le iz razlogov nacijonalne sebičnosti in lospodstvaželjnosti — iz'očiti GalMjo Dalmacijo in Bukovino in ki so Bosni In Hercegovini določili poseben samostojen položaj, tako. da ti deželi še danes ne veste, v kakem državnnpravnen razmerju ste do monarhije, ravno oni, ki so prti zaCcli z »razbijanjem« države, bi hoteli veljati sedaj kot branitelji in paladini edinstvenosti uržavc* in kako neiskreni so bili še ie, ko so ustvarjali seoanii državni temeljni zakon iz leta 1867., z glasovitim i XIX ! Pred svetom so hoteli veljati kot moderni, svobodoljabni liudje. ljudje nacijonalne, po lilične in socijalne pravičnosti, kot ljudje enakosti in enakopravnosti vseh državljanov brez razlike narodnostL Sedaj pa besne proti narodom, ker zahtevajo, na} se isti državni temeljni zakon tudi izvaja do skrajnih konsekvenc!! Poštenjak in pa;netcn človek dr. Lodgmann pa vidi. kako se narodi vendar le jačijo gospodarski, kako se nacionalno osveščajo, kako zahtevajo svoja prava vedno viharnete in kako se pri vseh svojih stremljenjih z vso pravico sklicujcjo na Isti državni temeljni zakon, ki m« je biia mati Ista nemška politika, ter izjavlja, da je ta ustava iz leta 1867. nevzdržijiva radi svoje neiskrenosti. Dr. Lodgmann obsoja nemško politiko v Avstriji, ker se lovi za — nemožr.ostmi. Hotela bi nemško Avstrijo s slovansko večiao — In sicer večino, ki jo tvorijo narodno osveščeni narodi. Narodi, ki so pnšk do svojega trdnega narodnostnega programa, kakoršnjega nemška politika — nima! To očitanje zveni razločno iz izvajanj dra. Lodgmanna, ko očita nemški poiilikk da vsa njena modrost obstoja v tem. da zauilruje, da noče videli narodov in računati žnjimi! Je tako. Kdor zasleduje nemško politiko sosebno v sedanjih časih, vidi, da Nemci v svoji skupnosti nič ue govore o tem. kar hočejo — ker vsaka skupina hoče kaj drugega — in da so v soglasju Ic v tem, kar nočejo dovoliti narodom. Nemška politika je v resnici le negativna, deiiin smo si Slovani, posebno Cehi in Jugoslova ni, določili pozitiven prosim. Ml ne govorimo o te«, česar ae bi koieli dovoliti Nemcem, ampak nasIaSamo* kaj bt>či*wo in zahtevamo za-se! S tem, da smo na jasusm glede tega, kar hočemo, da je v naši politiki pozitivnost dočim so naši tieraški nasprotniki le negativni, smo jih — in na to mcreu:o blU ponosni — prekosili v politični zrelosti nove okrutna obsodba, če r.e smrtna obsodba; poleg tega pa je tudi mislit da imajo grofico Miranovo najstrožje zaprto v palači, ker ni prihajala več iz nje. Z grozo si je predstavljal možnost da se je morda grof v svoji ljubosumni besnosti dal za vesti celo do surove sile. Temu k boljši družbi pripadajočemu policijskemu prefekta, ki jo zvečer, če Je imel časa za to, oblekel svoi frak ta hodil poslušat v moderne lokale pevke »fin do sltcle«, se Je zdela vsa stvar zelo melodramatična ta grofovo postopanje vse preveč barbarska Od svojega zadnjega razgovora z Miranovim, napram kateremu se je zaman vedel tako obzirno ta nežoočastno* mn je bU ta sirovi tiran silno zopera. Do pa nI grofu podal o Kri lovskem nikakega pojasnila, pa je imel še drug važen vzrok, Id si go je komaj upal priznati sam sebi. kaj šele, da bi gm bO povedal bivšemu načelniku -tretjega oddelka«: francoska policija Je namreč popolnoma izgubila sled za Krilo vskim. d asi ravno Je bila prepričam, da ni zapustil Pariza. Tega bi se prefekt nikdar ae upal priznati, toda začudil se pa tudi ni bogvo kaka ko mu je grof podal odgovor tajne državne pisarne. V Petrogradu so bili prepričani, da Krilovski ni prekoračil meja ruske države, odkar jo pariško sodišče ustavilo preiskavo proti njemu. tvezne skrbi in bojazni pred velesrbstvom le velika laž; le pretveza, ki naj prikriva njihov repični namen, da narod Jugoslovanov ne pride do svoto- -de, do saraostalnega življenja, marveč, da ostane v odvisnosti in v oblasti sovrainih mu sil. Profesor, vzgojevatelj mladine, ki kali In cnečešča slav-nost v proslavo spomina kulturnega velikana naroda, ki žali slovenski narod, ki je in heče biti hrvatskemu narodu najzvesteii sobojevnik za skupno svobodo in srečo: to je v resnici žalostna pojava, ki sili rdečico sramu In ogorčenja v lice! Zato bodi tu postavljen na javni oder! Zidom —da, Slovanom ne! Nedavno so prinesli praški »Narodni Listy« vest, da sta ministra Sei-dler in Toggenburg razpiavliala z zastopniki avstrijskega — židovstva, k! so jima predložili sledeče zahteve: priznanje židovske narodnosti, uredba zveze avstrijskih Zidov, uredba židovske kurije, proporeljonalno židovsko zastopstvo v kronskem svetu In ministrstvu, uvedba posebnih židovskih referatov pri vseh ccntralnlh uradih! In ministra sta obljubila baje, da bo^ta pri reviziji ustave uvaževala te zahteve. — Pa da nismo v državi neverjetnosti! Ne naglašamo pa tega morda zato, ker ne bi privoščali Zidom pravic in svobode. Vsklik naš Ima svojo opravičenost čim primerjamo te zahteve in ministrsko bljubo z vsem tem, kar se Slovanom in posebno nam Jugoslovanom trdovratno — odreka s tradicionalno neizprosnostjo. Ce se ml oglašamo z zahteva naj bi bili tudi ml proporcionalno zastopani v kronskem svetu, da bi imeli primerno svojih ljudi v ministrstvih, takoj vam završi in zagroml po vsem sovražnem gozdu, da hočemo razbiti državo, da je taka zahteva nekaj nezaslišanega, ne odpustita objestnost prcpotenca nad vsemi pre potencami. Kakor da vsi mi Slovani, večina pre bivalstva. nimamo toliko vrednosti za državo kot nekaj tisočev židovskih milijonarjev In baranta-čevl Ravno sedaj dajejo krvavo pojasnilo — strelski jarki. Alt seveda: oni so Zid je, ki služijo vsakemu režimu zato. da režim služi njim — nešteti milijoni voinih dobičkov so klasične in kronske priče —- mi pa smo — Slovani, k! naj se pokore nadalje, kakor doslej, in naj nič ne zahtevajo, kakor niso doslej! Tako je bilo doslej! Ali ne bo več odslej. Preko na ne*iečn!h žrtvah prvih linij itd. Percentualno ima Rusija več nes.'kih hi tmuvrskih ujetnikov, '1 Jr*» gib naroJv.cvti. Kdo je še kdaj K ji r e n ali madjarskem veleizdajstvn? Moreš dokazovati, naštevaj grozna krvava dejstva, opisuj Gmii.'de lu druge pekle, moreš tožiti, a vedno boj krivca — zastonj — tvoj sodnik mora biti krvnik, ali ne r.c soditi, ampak rešavati! Zato smo veleizdajalcl vsi, brez izjeme, ker smo — Jugoslovani! Reci Jugoslovan ali veleizdajalcc. rekel si Isto. Ako hočeš biti dober, zvest in pameten — nikar ne Muhi svojega jezika, nikar ne čitaj svojih pesnikov, pošiljaj dcco v nemško, ali madjarsko šolo. postani Vse-nemec ali ?—madjar; ako si skromen, bodi vsaj Turčin ali Arnavt ali nikar — to je glavno — ne misIL To, vidiš, je edina hiba našega naroda, da r.e drvi slepo v ogenj, marveč da tu p3 tam tudi misli. Ako hočeš biti »zvest sin domovine«, ienebi se tega nepotrebnega razmišljanja, bodi samo stroj za vojno in prizadevaj si. da v vojnem času čira manle ješ in da ne dovoljuješ niti želodcu, da bi mislil, kako je lačen, marveč le naskakuj. ubliaj in — pada?! Take in sa ~io take iincnuiejo »die kaiser treuen Kroaten! — Tako piše puliski »Hrvatski List« od nedelje 24. marca. Je sicer tako. ali grenko je. tako neizmerno greifto! 2rtvuj sebe, svoji družino, svoje življenje in ne zahtevaj nič za-se, nič za svoj narod, če hočeš vePati kot — dober patriiot!! SIcer si — veleizdajalec! Kaj vse Jc na Madjarskem veleizdaja! Pnd »demokratsko« madjarsko vlado se pripravlja zopet neki »veleizdajatskl a proces — posebne ma-djarske vrstL Preiskovalni sodnik požunskega kr. sodnega stola Je odredil, da se imajo sodno preganjati izdajitelji in zapleniti eksemplarl dopisnic, ki so se tiskale v Neubertovi tiskarni v Pragi. In kaj je tako strašnega, veleizdajalskega na teh dopisnicah? Čujte, in čuli boste nekaj pristno — madjarskega. neka!, čemur se morajo v vsaki moderni kulturni državi — smeiatl. MI pa seveda se ne moremo smejati, ker Je za tamošnje narodnosti, naše krvne brate krvava In kruta resnica, ki jih ubija, ki jim ne dovoljuje niti svobodnega diha, ki jim proganja vsak iudi najskromnejSi pojav lastnega žitje. ki jih dela prSVcate narodne in politične sužr.je — brez vsakega prava, ki jim krade in ubija duše. — Tiste razglednice pokazu-jejo namreč neki grozoviti kraj in pred njim tri Slovake v narodni no5i. Na kartah se nahajaio slovaški rodoljubni nadpisl. Karte stanejo 1 kiuiio, a Čisti dobiček je namenjen v korist spomenika — slovaških pa-Jiih junakov. Kot izdajatelj je podpi san slovaški poslanec Juriga. Minister za trgovino je odredil, da se te »veleizdajniške« karte ne sprejemajo na poštah, marveč se morajo »v namen proganjanja« izroči* požunskemu preiskovalnemu sodniku....« VI strmite kaj?! Prijemljete se za glava ker ne morete verjeti lastnim uSesom in očem. »Cako bi ne! Ce je kdo Slovaka, tega zvestega in po suženjski pohlevnega državljana v deželah »svete ogrske krone«, ki jih ravno sedal brani s potoki svoje krvi In molče in z angeljsko Razne politične vesti. Italija ta Jugoslovant V Iti" \l It nedavno izšla ne.\i ;o irična orošura. ki sta |n napisala puMui-sta C Marar.clli in G. Salvenini. Naslov ima »La Ouestione deli' Adriatico«. Brošura ima namen, pripraviti primeren sporazum z Jugoslovani. V ta namen se odbija najprej znana zahteva od 26. aprila 1915. po kateri raj bi Italija ne dobila samo Gorice, Notranjske s Primorsko, Reko in Kvarnerskim otočjem, nego tudi dobršen kos Dalmacije. Ta brošura je skromneiša po svojih zahtevah. Po njenem predlogu naj bi Italija dobila Trst Goriško in Istro (izvzemši njen vzhodni del, t J. okraj Vo-losko). Meji bi šla preko Učke do Plominskega i ta. Tudi Cres in Lošinj bi imeia pripasti Italiji. Reki se pa Italijani odrekajo. Brošura izrecno poudarja, da ne more priklopiti Reke brez 117.000 Jugoslovanov na Sušaku In v voloskem okraju. Poltretji milijon Jugoslovanov, pravi brošura, potrebuje reške luke, pač pa hoče Italija za Reko posebnih Jamstev. Reki. ki po Maraniju šteje 17.000 Italijanov (v resnici jih ni niti 12.000), naj se da posebna uprava pod italijansko garancijo. Gospodarski odnoSaji s Trstom, ki naj bi bil Italijanski, naj bi se uredili s posebnimi pogodbami med Italijo in državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Carinske ta železniške odredbe naj bi odločile, kateri deli zaledja pripadejo Reki in kateri Trstu. V Zadru, ki bi pripadel Jugoslovanski državi. Je treba poskrbeti za varstvo tamošnjih 15.000 Italijanov. (V resnici jih je komaj 10.000). Italijanski narodni otoki v Dalmaciji naj dobe šolske In sodne privilegije. Iste pravice pa bi dala Itaiija Jugoslovanom v provinci Venezia Giulia po načelu reciprocitete. Povrh zahteva Italija še nekaj manjših italijanskih otokov, ki bi s Pulo In Valono tvorili »obrambni sistem«. P-^tavHen bo«n na »avnl oder! V Šibeniku so priredili v gledališču Prcradovičevo slavnost ki se je izvršila sijajno, veličastveao. To veličastvenest je moti! in skalil samo eden se svojim vedenjem. Bil je to profesor Mastrovič. Iz venca, ki so ga imeii polo'iti na sliko pesnikovo, je iztrgal slovensko in hrvatsko trobojnico. Ta čin hrvatskega profesorja vsebuje — program sovražnikov našega ujedinjenja in nam kaže avktorja in njegove somišljenike v luči najemnikov v službi teh sovražnikov. — Iztrgal je tudi slovensko trobojnico! S tem je pojasnil svetu, koliko laži in hinavstva je v trditvi, da nasprotujejo naši deklaracfcki politiki le zato, ker je pritegnila tudi Srbe v program ujedinjenja, torej le radi velikosrbske propagande, naperjene baje proti državi in proti Hrvatstvu! Tudi Slovence ------- ^------------ izključujejo in ovajajo s tem, da so vse tiste pre- * potrpežljivostjo prenaša svoje mučemštvo, »vole Stran Tt _• brezpravje, oropan vseh svojih državljanskih. narodnih In političnih pravic — Če Je torej kdo teca mučenika naslika! v narodni noSI, Je po kodeksu madiarskega svobode-in pravicoljubja racreSil veleizdajo na državi svetoStefanske krone, ker je s tem izda! svetu, da rod Slovakov vklfub vsemu In vsemu — grozovitemu preganjanju ?e ni Iztrebl?en. da tore} Odrska vendar 5e ni — madjarska. In to Je »veleizdaja«, ker se s tem ovala____resnica... Madlari so tudi danes ljuti sovražniki nagega narodnega stremljenja po ujcdinJenTu; on? so rezi-$erji vse ljube kampanje v ljubi borbi proti južnemu S!ovanstvu. Jugoslovani moramo biti ponosni na tem. da imamo nasprotnike -r takih kvalitet! Aorovlzsciis ke stvari. JAONJETINA. Aprovlzacilska komisija naznanja: Popravljaje včerajšnie poročilo, naznanjamo, da se bo jaunje-tina prodajala v naslednjih mesnicah: Trocca, ul. Commerciale 3, Crisiach, ul. Poste 16, Visintini, ul- Cavana 22, Vattovatz, uL Oiustinelli 6, Dettore, nI. Beccherie 45, Rumetz, uL Larso Santorio 2. Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Delavske zadruge, ul. Settefontane, Polacco, uL Set-tefontane 44, Marussich. ul. Se-tefontane (Rocol), Culot, ul. Qiu!ianl 23, Uaiznig, Skedenj 50, Oodina, Skedenj 138, Callin, uL Boroevlć 18. Nichetto. ul. Torrente 39, Spangher, Barkovlje 99, Zadnik, P. S. Giovanni 6. CENE: Prednji deli z doklado . . . po K 18*— fr*. Zadnji deli z doklado . . . po K 24*— kg. • • • Razdeljevanje rumenih Izkaznic za kondenzirano mleko (Izkaznice za otroke za mesec april 19IS). V soboto, dne 30. marca 1918, se prične razdeljevanje rumenih Izkaznic za kondenzirano mleko za otroke, rojene v letih: 1916, 1917 in 1918. Otroci, rojeni v letih 1913, 1914 in 1915 so Izključeni. Vella št. 3 s staro izkaznico. Razdeljevanje se bo vršilo na naslednji način: V soboto. 31. marca od 8 do 12 od št. 1—1000; v soboto. 30. marca od 3 do 5 od 1001—2000; ponedeljek. 1. aprila, od 8 do T2 od ke komisije, se poživljajo, da se prijavijo pri poslovalnici aprovizacMske komisije za vino v bazarju ^t. 41 oa pomolu Saniia v torek in sredo. 2. ir. 3, aprila. Prcd?i1a kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: S t. 1601—1735 (ob. št. 9) in 5L 1— (cb. št. 10) 30. 3 ul Lazzarretto 17. (cena 84 vin. V.2). — Staro me>to: 5t. 1811-2010 (ob. št 9) 30. 3. if. defle Mura 19, (cena 84 vfn. kg). — Stara ml—fca; št. A44 (ub. Št. 9) 30. 3. ul. U. Vo-scolo 19. 5t 815—964 (cb 5t. 9) .10. 3. ul. Farnetto 4fi. (cena 94 vin. Vjr). — Nova mitnica: št. 2S81-?O50 (ob. št. P) ?0 3 ul. Scussa t. It 30SI— 3133 (n«j 5». 8) in št. 1—17 (ob. št. 9) 30. 3. nI L. Riccl 4. 30. 3. ul. Erta 19, št. 3677—3776 (ob. št. 7) 30. h H. S. Marco 29, št. 2777—39X6 (ob. št. 7) 30. 3. ul. Salice 7, št. 3077--4477 (ob. št. 7) 30. 3. ul. M»-donnina 39, (cena 84 vin. 'kr). — Kja-bola zzornja. gt. 37—156 (ob. št 6) 30. 3. ul. Ponzianino 5. (cena m v bi Vk). — Sv. M. M. zeornja: «t. 563—599 (ob-ft. 4) *n št. 1—93 (ob. ?t. 5) 30. 3. ul. Crist. Can-ce*'"cr! 110, (cena vin. k?). — Pojan: št. 845— 9S7 (cb. št. 5) In št. 1—87 (ob. št. M 30. 3. ul. S. Ana«=rasio 9. št. 88—237 (ob. ?t. 6) 30. 3. ul. Sque-ro nuovo 15. (cena S4 vin. kg). Premog (fosstlc). 20 k» na modre Izkaznice. Staro mesto: št. 1—207 (cb. št. 27) 30. 3. ul. delte Mi;ra M. (cena I K 46 vin. za 10 kit). — Stara nmr.Ica: št. 201—321 (ob. št. 29) 30. 3. al. P. S. Sovino 7. (ccna I K 46 vin. za 10 k«). — Sv. .Takob: 931—1055 (ob. št. 2S) 30. 3. ul. Guardia 9 (ceni l K 66 vin. za 10 ks). — Sv. M. Al. zzornja: št 363 (ob. št. 17) 30. 3. ul. Erta 19 (cena 1 K 06 vin. za 10 kg). Koks. 10 ks na modre Izkaznice. Staro mesto: št. 208—390 (ob. št 27) 30. 3. n*. Ciipitclll 14. (cena 20 vin. ks:). — Novo mesto: št 720—766 (ob. št. 28) in št 1—2S7 (ob. št 29) 30. 3. ul. Soucro nuovo 15, (cena 20 vin. kc). Koks. 10 ks na rumene Izkaznice. Novo ciesto: št 1931—2-390 (ob. št 5) 30. 1 ul. Squero nuovo 13, (ccna 20 vin. kg). slovensko oleoališčb V nedelja, 31. t. m. Točno ob 5 pop. Nervozne ženske. Burka v treh dejanjih. Spisala C. Bitim In P. Focbč. Po nemikem prevodu poslovenil Ignacij Borštnik. Režijo Igre vodi £. M. S. OSEBE: Grof pont?ivaud .......Kralj Antnnine, njegova soproga . » . . pdS. Gradifi-v» Chamoisel 1 „■ „„ e. J. Bukomik Elvire f njeou rou.telja . gfft. žele,a kova Sidunie Gerbault, modistka . • • . gdi. Kavčifi va ChapeL tit, slaščičar p. Potar Caroline, b'a.£*ajničark» pdfi. Kral Jul e te \ ... gdfi. Tdovičeva E -ile, sluga v nekem kluba • . J. D. Bukovnik Fel cie hi^na I . _ . , ra- Vs Ta ta teden odreči temu ali onemu živilu, ker ni imela več denarja, da bi Je mo&!& kapiti no višji ceni. Resnica ie sicer, da ie razmetavanje živil, kakor je b:lo v navadi o praznikih v normalnih časih, razvada, ki se ne da dovolj estro grajati in bi posebno v sedanjih časih bilo vredno vse obsodbe, toda takega razmetavanja se dandanes n< t-c^a , 7*30 zvečer. Vstopnice po 1 K se dobivajo pri Schmidlu (mestna palaCa), v papirnici ul. Barriera vecchia št 19 in v pisarni konservatorija, uL Torrente It. 24., kjer se dobe tudi sedeži po 1 K. Sv. Jakob. Ves slovanski jug sc zHra okoli svojih voditeljev fn borlteliev za samostojno Jugosla-viio na podlagi malnlške deklaracije. Uresničenje toda takega razmetavanja se cancanes m t^-c..• a • — - -__- mn_ hafl. kajti kle nal bi pa dobil Oo. * flvda. da b! " v,dn0 fnU kil^ iih razmetaval, ko )e aprovlzacijska koncila , ramo to pnbl.ianje P0?'!'5™ £ svollm zvijanjem cen celo 5e poskrbela, da Umi- """ '» gospodarskim 4d» prt Sv Ja- stvo ne more kupiti onega, kar nadele kob« le skleada Cta. prele "J*J*«* buje. PreDrlCanl smo. da bo marsikatera druHna, knl.fnico lav-nosti. toda knnzmca le ^t ebn, J * . I t^unoInlttfA marfnrtlPtitftf^V I7ITUhl*erfh al! ki Ima izkaznico z rdečo črto, morala preživeti velikonočne praznike takorekoč ob suhi polen'!. AH da, za nriholjšek si lahko privošči — smokve In celo Se smirenske. no 14 K kflotrram. k*te~ bi v odmerku po S dkg na osebo. Teh 5 dkg — dve smokvici — stane 70 vin. in si bo pač diužirrn silno pomagala ž njimi! Človek res ne ve, ali na| bi se smejal ali jezil. Radovedni *mo saino. ali bo neka gospoda tt'di imela tako lepo vclikonoč, kakor jo bomo Imeli mi »z rdečo črto«?I Slovenija! Pai deci svoji mesto, da uka žejo si izpopolnitve, deloma nadomestitev izgubljenih alt pokvarjenih kniig ter nakup novejših izdaj. V ta namen priredi jutri večer (v nedeljo, 31. t. m.) družinsko zabavo v dvorani »Delavskega konsumne-ga društva«, h kateri vabi vse člane in prijatelje. Bogat sporrrd, šaljiva poŠta, prosta zabava. Kava. čaj, vino ter za rrtgrizek preskrbljeno. Kruh prinesite s seboi! Pričetek točno ob itf zvečer. Ob 25-let*ilc» Slovenskega planike ta društva. Troje bozatih. piircduih krasot odlikuje našo lepo domovino pred drugimi narodi: naše corč, morje doma gasil — Ta stih Josipa Stritarja na vabT'ujfa podzem^H svet. Mnogo bolje in preje. nc>:n na pevski večer »Kola« v korist šenrvidske šele r.t! sami. so Izpoznall In vedeli ceniti visoko to poživlja tržaške Slovence na to prireditev. Pri- j vredn .st naši sosedni narodi Zato bi nam tako merno je izbran ta stih, ker dohodek prireditve ie! radi Iztrgali na?o zemljo U naših rok. Odtod vse namenjen v to, da ustvarimo novo »mesto*, kjer t ono sovra-no. Tisti pa, ki bodo hoteli sedeti v loži, bodo morali položiti nekaj več na oltar naSa no\e Šolske ustanove. Začetek ob 7 uri zvečer. Fazdelievanje miloščin. TržaSka trgovinska !n obrtna zbornica razdeli 10. majnika v poČ?.ctitCT • / au uvh.« . ....... — --- - --------- lo nas ie na ve. k pomen potovanja, ki ?e blstvei del izobrazbe in sredstvo, kako si ohranjaš It •Mcrcpčavaš Ihibo zdravje; na drugI strani pa nas je učilo izpoznavatl tudi korist! in pomen tajskeea pron«e?a v narodnogospodarskem oziru. V kratk: dobi svojega delovanja ie oživotvorilo SPD 24 podružnic, postavilo 29 planinskih domov In za- oorina zuornica »iuui ju. iiut^m.^ , --------- ---------- - . spomina pok. J jkoba Brunneria in Ivanke Brun-i vetiSČ, napravilo celo omrežje potov, markacij med nerjeve nekaj miloščin ne ood 200 K in sicer pio- gorskimi postojankami In obljudenim svetom, se padlim trgovcem, pristojnim in stalno biva:očim % Trstu, ki se nahajajo v stiski, ker so nespodobni /a zaslužek. ProsilJ naj vlože z dokarffi onrcmliene proSnje tekom meseca aprila pri Trgovinski in obrtni zbornici. Podpore državnim carae55eneem. Dragln^sla podpora, ki Jo dobe 1. mahiika državni namc**cr-ci enako kakor so Jo dobili meseca novembra lanskega leta, bo znašala: za noduradnTTe. sluge, aspirante, volontsrle. diurn!ste In felcrniSKe oiicijnntke. nianipulantke in delavke I. razreda trudilo chrOTiiti slovensko lice na§ih planin in skrbno čuvalo, da preide kar naimani slov. planinske posesti ▼ tuje roke sovražnikov na$?qra naroda. V*e to In drugo — v ilustriranem »Planinskem« vestnikn očrtano — težko in naporno, v duševno in gmotno korist nrrtega naroda Izvršeno delo. le uspeh, ki se tnn ne moremo dovolj načudfti. — Zal. vojna tudi naSemu planinskemu svetu ni prizanašala. Skoda, prizadeta mnogim našim gorskim zavetiščem, gre v tisoče In tisoče! To škodo moramo popraviti — Čast in korist naSe domovine nam fsamske) K HO*—. II. razreda K ?30*—. lo veleva! Delo je nujno In neodločliivo ter edini TU. razreda (z 1 aH 2 otrokoma) K 2-0 —, IV. raz- j predpogoj, da se bo moglo SPD po tej izvršitvi reda (s 3 ali 4 otroki) K-330*—. V. razreda 0 900. Tržaško drama!lčno društvo — p:?e Četr'Vov »Slovenec« v »Tržaškem pismi « — se ie zbuc-ilo pitspevke! Vsaki člau bi lahko pridoba 5e n^k^j členov, dva. tri, štiri, nabral mal ali večii znesek ter jra uposlai prekoristnemu Osred. ouboru Slov plan društva v LJubljani. Edino na ta način ostanemo Slovenci sami sospodarji na r.a^em jrlaivn-s':em svetu in ga lum ne ugrabi pest naših narod- iz spanja in se je začelo gibati. V ponedeljek se ie nia sovragov. uprizorila \zra »Nervozne žene«. Stcer gre ktos UCIieUsko dra5tvo za gorllkl okra! vabi na iz-čas za Igranje h koncu, vendar pa odbor ventilira; redni občni zbor dne 4. aprila 1918. ob 10 eri rre !-vprašanje, kako bi se v bodoči sezoni zagotovilo poldne »pri Jelenu« v Gorici. Dnevni red: Kruh. redno delovanje. TržaSki Slovenci res rotrebuleio giedališ?a, ker sedaj obislcujejo la?ke predstave in kinematografe. Toda slovensko r!cd2tl$če bodi res dobro bodi kulturni zavod In vrro|ev»Kšče naroda. Zato jc treba na čelo takemu podlet!« resnih mož. ki vedo, ka) hočejo Sedanji odbor dramatičnega društva se resno peča s temi vnraSanji In zato mu želimo uspeha. Da se pa fledaliSču zagotovi obstanek, je treba denarja. Tega pa dramatično društvo danes nima na razpolago. AH bi torei ne kazalo, da se tržaško dramatično dru'tvo po zgiedu ljubljanskega obrne na tržaSke Slovence s pozivom, da se nabere glavnica, ki bo omogočila uspešno delovanje? — Pametne besede, lil iih moremo le odobravati. Slovensko gledališče ▼ Trstu. V nedeljo popoldne se ponovi v gledališki dvorani »Narodnega doma« burka »Nervozne ženske«, ki Je v ponedeljek tako lepo uspela in tako zelo ugajala občinstvu. Prepričani smo, da naše občinstvo tudi k ponovitvi pride v tako lepem Številu In tako Izpod-budi naše igralce k nadalinemu vztrajnemu delu v prid zopetne povzdige našega gledališča. Začetek točno ob 5 popoldne. Bloki na korist nove 5ole v svetovidskem okrožju so na razpolago. Kdor bi se hotel potruditi z razpečavaniem. naj se potrudi v naše uredništvo. C č da ju poštnih zavitkov. V nedeljo in pondeljek. r. J. prvi in dru^i velikonočni praznik,Jbo urad za oddajo poštnih zavitkov na glavni pošti (dvorišče Pridite vsi! Za predsedniitvo: Alojzij Urbančič, sklicatelj. Vpratanje. Prejeli snio: Vferal sem dobil tobaka za U kron. DobO sem tudi dva paketa tobaka za cigarete, U Je stal nekdal 90 vinarjev. Sedal pa stane 4 K. Čudno pa a* ml zdi. da Je na paketu označena cena s 1 K «0 » plačati moramo 3 K. VpraSamo torej, ali le možno* da bi bila cen.i tega tobaka poskočila od 90 stot. oziroma 1 K v In., kar na tri krone?! To le vendar prehudo za prebivalstvo, ki se more tako težko boriti z neznosno draginjo vseh drugih potrebščin. Iz TontaJa. Tudi pri nas se dele aprovlzae!!*Va živila na način, ki ga moramo grajati Nobenega pravega nadzorništva mL Naša županija Je dobila n. pr. nedavno nekoliko zabojev marmelade, ki bi se bila morala razdeliti po družinskem številu, v resnici pa so dobile družine po 10 dk« skopal. Kako je s sirom? Mnoge siromaine družine niso nič dobile. Neka siromaSna žena s ieslero otrok, stanujoča v Križn. ki k) ie mož pri voiakih. |e orosila nekoliko Ječmena. Dobila le odgovor. Cemu da ima toliko otrok? (Naglašamo. da so vsi otroci zakonski). Ali odgovarja to socijalni pravičnosti In de mokratizmn? Želeli bi, da se dmJinam pojasni, koliko pritiče vsaki od eprovteacliskih Ml ne pa. da dobivajo nekateri več. drag! pa manie. Zastavljalnica In Snio združena hranilnica v Gorici naznanja, da se s 1. aprilom t L preseli iz No-vegamesta na Dolenjskem zopet v Gorico. Ob la — ne bo deloval vsled po rušenja poslopja v OoricL Tridesetletnice smrti F. V. Rai tlel sena. Dne 11. t m. Je minolo 30 let, kar ie (leta 1888) umrl v Neuivievl ustvaritelj nemškega kmetijskega zadružništva, Friderik Viljem Raiffeisen, v 70. letu svoje dobe. Z neumorno pridnostjo, prožeto z ljubeznijo do ljudstva. Je dvigal prapor zadružne ideie in ga ukljub vsem težavam vodil do zmage, le čin prave pijetete in spoštovanja — pravi »Za-diuga« — do započetnlka nesebične In plemenite zadružne misli, če se spominjamo oblctnice smrti velikega moža, katerega ideje so našle tudi mel našim ljudstvom rodovitna tla in so rodile stoter-ne sadove. DAROVI. — Vesela družba za Sentvitsko šolo 15 K. Denar hrani uprava. — Namesto velikonočnih voščil svojim tržaškim znancem M. K. 5 K za šentviško podružnico CMD. — Podružnica CMD. v Rojanu. Za bodoči otroški vrtec na Greti 26 K (nabranih od g. Matije Lavren-čiča); v isti namen )e nabrala vesela drnžba ob otvoritvi Katalanove gostilne 30 K 10 v; oddelek iste družbe pri Koslčn 5 K In pri Lenčkn 3 K, skupaj 38 K 10; v spomin na pok. Maksa Lavrenčiča brata g. Matije LavranČiČa se le nabralo 63 K. Priporočljiva tvrdka. Dfmska krojačnica A. FTEOER, Trat ali ca Con-m rc al« 3. IzdHuia f-eakovrstne obleke po min fraaco«^«m kraju, plesao obleke, oblek« z« poroke, hluve z« gledališč« itd. ("ene etnerae. Češko Budievičk* ReHavraJia (Baukova uzorna češka Kostima v Trstu) se nahaja v ul. G. Qa!atti 'zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba tn slovenski iedilnl listi. _V Trtf, d— Ml uroi lili. !f hotelo Balkan so toči usaltl d£2n najtolj^c ogrsko pivo, nam'rslfllirjzinauo nzga mite, fcaje ru ka.o. sl cl kožo obvaruje nzp, r i WAX z boraksora . . W X s katranom . . WAX s katranom in ž/eplom K 4.-WAX 2 liz-uformora . . k I-WAX z žveplom ... K Preda š ie t rwh l^knniftii letoma VIDULI t VURDUBASII Ulica Lauale - Irst - Ulica S. Antoi >1 K 3.« k 4.- 4. fes MSkU OGLASI s: pp i m računajo po p etoL b««^' jpi nn ti^lcaa« beeede s« raow| g-1 prp- anjo enicrmt — Naj manj ja, ULJ": pristojbina saih PO Btatiulc. ;|LIU 1 in v« o v stu a virn p oli ob piiiiki UKerja velikoanča h praznik^v .T\kob 1'ollalc. 1 ™t. P.a za LapM« 7 in Fiazz* i^egua 5. — Cene zuiero«. l'ii'iu Teleta in pr-^i e kup ij« in d -b o pluća II Balkan. Piay.za Ca-em»a. TrcU 1 Th GFilflnill b:$co. miaut o i l.ms .eg. vrta, riUllU II z d ema Bt.movanj^ na in , .vJaj li O pripravno v.n. v>ak*> obrt. Cona. K 10.Jia^lor (ove in«, o JI EJino-iti 19.9 Br. 235/Appr. RASPIS NATJEČUJ> . kodi>ovjerenstvaAurovizacijeov< a Glavarstva raspoloživa su o dogovora najtiše pako mjesečno U-) kiuna. Molite'ji imadu predložiti molhu ležeče v lavnih skladi čib. — Sr Depo-its. — Prod ja srečk razredne Ioteri e. Za ar vanje vsakovrstnih r«^« ! v proti kurznl iz u >i, fevizija toe. anja trečk itd. bre/.p ačno Stavbni kretiit, rem ou»s krediti _ Borzna n r ćl!a.--lnkaso.--Menjalnica.--Esk'»mpt ^ Tdef ni: 1463, 1793 In 2»>66. Brznjtvl: JADRANSKA, == Uradno urai od 9 do 1 popotd.it ===== ® Senzartjornlna norost LURION KRIM VOSEK ZA tčVL:2 V 5 MINUTAH tz IjUKo usaK iz enesa Kamcda LsrlD Krsm-ujsKa za teolle skuba četrt na;ii:liJe kreme za čeui;e. to R 2.-Dofclua se pousol K0MTANWACHS W£RKE A. G. Djftai. IX. Nussd orCerstr asie 20 3 .1 m 1.1 ri c% t C) J 4 V J '» t'J o a