246. številka. Ljubljana, soboto 25. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI Izhaj za dom ja vsak tla:;, uvzomši ponedeljke in dnavo po praznik'!;, tm vc'.ja p« prati jT-jomati, za avatro-ogeruke dežele a celo leto 16 gold., za pol lota 8 £o!J , etrt leta 4 goi!d., z* četrt leta 3 gol«!. 30 kr., za en mesne J tfold. 10 kr. Za pošiljanje na *»c računa 10 kraje, za uaraee, 30 kr. za oVtrt lota. — Za tuje detele za celo leto 20 gold., na pol l^ta 10 gold. — Za gospod« učitelje na Ijudakih Šolah In za dljaha volja znižana cena in :> i Za LJubljano *a ietll leta 2 tfold. 50 kr., po potil prnjeiuan za o«-i rt leta 3 <<■■ i — Za oznanila ae plačuje od četirl-IKOVM petit-vrate 6 kr. če ae oznanilo enkraL tijka, 5 kr. če a>i dvakrat in 4 k.. 5>t* bo ti i- j»ii večkrat tiaka. Vsakokrat bo plača Šteuipelj M 30 kr. Dopisi naj nt izvole frankirati. — Rokopisi so ne vrać*jo. — Uredništvo jo t Ljubljani na ceonaki conri v Tavčarjevi hlfl „Rotol Evropa". \}p ra vn ! it to, na katero naj se blagovolijo požirati naročnine, reklamacije, oznanila i. j. administrativna reči, Jfl v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiti. V IJuttlJuiil 24. okt. Pri včerajšnih volitvah v kranjskih mestih smo bili narodni Slovenci po sedansko tepeni, to si moramo kar odkrito priznati. Da reč slabo stoji, to smo vedeli že dolgo in da smo se propada pred volitvijo bali, to je razvidno iz poslednjih dveh člankov naših, ki smo jih na tem mestu pred volitvijo pisali. Ali, da bodemo tako tepeni, da bomo s tako veČino porušeni, to je nad vse naše strahove, in nad vsa upanja naših narodnih protivnikov, to je kakor bi strehi udarila med nas. — In že vidimo, kako bodo ustavaki naši protivniki triumfovali, kako bodo v šolah in uradih ustavaški organi drzneji postali, in celo hinavsko stokanje naše domače politične prismode, klerikalca, že čujemo, kako bode prišel in tu grehe Mladoslovencu v črevlje vtikal, katere je po-kveka na našem narodu sam storil. Srce človeka boli, rodoljubu roke ma-laksajo, iu srdit bi pero zlomil in vse pustivši, osodi prepustil rojake, ki imajo tako malo ljubezni do svoje krvi in svojega do movinskega, tako malo Čutja za svojo na rodnost, da gredo kar v masah tujca volit Baš v trgih in mestih bi imelo biti več ra zuma, več srca za kaj višjega in blažjega, za rod in domovino. In baš tu moramo videti, da se naši ljudje poljubno dajo zlora biti c. kr. uradnikom in tujim naseljencem kot „s t i ni m vieh" ! Kje je državljanski ponos, kje patrijotizem, kje kak čut nagnenosti do lastnega gnezda? Pri večini tega čuta nij, včeraj se jo to dokazalo. Ali tu nič ne pomaga tožiti in tarnati iu rekriminirati. Veljalo bo zdaj za nas trez no pregledati razvaline in porušine in študirati, kako moramo začeti, da to zopet popravimo, kar je grešeno bilo, da iz ostalega materijala novo poslopje postavimo, da ono kar smo izgubili, nazaj dobimo. Za to pa treba, da najprej poznamo uzroke, za rad katciih smo v tem delu pali. Tu le enega: Tist hinavski, brezumni klerikalizem, s katerim je dr. Costa našo narodno politiko popolnem bil zmešal, jo po mestih naši narodni politiki strašno škodoval, in sicer Čedalje bolj in bolj, čem aro^antuejc je terjal, da so mu vso podvrže, čem nesraniucjc seje zahtevalo, da se narodna naša politika v drugi red ali celo na konec potisne, pa se v prvi vrsti le rimljani, papežujc iu kaplanujc. To klečeplastvo nam jc mnogo mestnih ljudi iz narodnega taborja odvrnilo, ki so se naravnost v protivni tabor vrgli. Žalostno je pač res, da jc še toliko ljudi baš po mestih, ki nemajo dovolj narodnega čuta in ne toliko ljubezni do narodovega imena, da ga liberalizem more prekrstiti kar naravnost iz narodnjaka v nemškutarja, iz ljubitelja v sovražnika svoje slovenske matere in zemlje ! — To kaže, kako malo izobraženja je še pri nekih naših ljudeh. Uero ne, brigajo se malo za razgovore, in tako jih pregovori vsak koristolovni nemškutarski slepar. Iiaš vsled te neomikc jc dostikrat osobna korist edino odločilni faktor, ljubezen do domovine neznana stvar. Ah, veliko, veliko imamo že delati iu precej dolgo še! Da je klerikalizmu posebno v mestih od-klenkalo, tega so se klerikalci včeraj prepričali na vsej liniji. Da tudi mi, ki nijsmo klerikalni, nijsmo mogli kaj opraviti, uzrokov je več: najglavneji gotovo ta, da smo se morali kar čez noč organizirati. Do prihodnjič bode vse drugače. Da so poleg vsega drugega krivi tace-ga vspeha vlada, uradniki, za nas nepovoljen volilni red, popolna stagnacija vsega agitiranja proti nemškutarjem: vso to je gotova stvar in poduk, kako naj so v prihodnjič ne dela več. Klerikalni Slovenci so strastno in divje vse svoje moči potrosili v agitaciji in divjem ščuvanji proti nam, — med tem je pa Nemec tiho svoje mreže vedno globočje v naše vrste metal in nam enega pristaša za drugim ulovil. In baš klerikalna strast, ki se je izrazila v „Noviškeni" izrazu: „rajši nemškutarja itd." delala je tu premnogo za nemškutarje, prav po onem poklici, ki ga med nami ima poslovenjeni Nemec ali „11 orli-meister" Costa, ki na videz dela za nas Slovence za to, da hi delal v našo narodno pogubo. Nij nesreče brez sreče, — in to je za boljšo bodočnost malo tolažbe, da je Kleče plaz sam v jamo pal, katero je dragim ko pal. Drugi, ki so z njim pali, se bodo že še vzdignili. Hinavstvo pa bo palo veduo glob-Ijeje, in prav je. Vse kakor pri nas. Povedali smo, da je stari historiograf Palackv se udeležil pri OOOletni slavnosti češke biskupije. nNar. Listy" so nje um oči tali, daje celo hodil za vaclavHko procesijo Palackv jc v odprtem pismu odvrnil, da tega nij storil in da jc samo k cerkveni slavnosti prišel. V tem pismu pa jc Palackv tudi grajal moderni liberalizem. „Narodni Listy" na to odgovarjajo staremu gospoda v Članku, katerega svojim bralcem priobčimo. Ako ua mesto „Narodnih Listy" povsod beremo „Slov Narod" in mesto „češko" povsod „slovensko", pa imamo natančno .sliko razmer, kakoršne so pri nas. „Narodni listy" pišejo: „Palackv nij mogel pozabiti, da je po svoji udeležbi pri DOOletuici praške biskupije služil klerikalni stranki na svoje stroške, katera stranka je baš o priložnosti sveto-vaolavske procesije proti nam v taki meri divjala, da je porušila dosedanjo Blogo v narodnem taboru (klerikalci so si povsod enaki, naj bodo Češki, nemški, francoski ali — slovenski. Ur.). Mula je tajno in javno proti skupnim kandidaturam, kjer so bili svobodomiselni možje za poslance nasvttovani. Najljubše orodje jim jc bilo pri tej klerikalni agitaciji, med ljudstvom raztrošati laž, da „Narodni listyu postopajo proti katoliški cerkvi in sploh proti veri, ker proglašajo duhovnike za neprijatelje češke narodnosti. Sledi te neresničnosti se kažejo tudi v dejanji Pa-lackcga. Mi nijsmo nikdar imeli in tudi dc-nos nemamo veselja, govoriti o verskih zadevah in se spuščati v dogmatične razpore te ali one cerkve. Mi imamo vselej pred očmi samo narodne in politične interese, a seveda moramo tudi skrbeti, da klerikalne in hierarhične interese, — katere pa so različne od cerkvenih — nikjer ne škodujejo narodovim. Spojenje cerkvenih in političnih zadev, Katero namerava tako zvana „pravna stranka", je nepristojno, pogubljivo in za narodni napredek nevarno. Ta stranka, katera tudi Češko duhovenstvo na se poteguje, začne se naprej porivati v politično gibanje, kar je vsega premišljevanja vredno." Iločemo-li brezskrbno popustiti polje tej stranki, da bi ona imela vodstvo naroda, kakor si ga jo v teh dneh reklaniovala, ako sama stavi interes cerkve nad interesi narodovimi, ako njeni Članovi odkrito rečejo, da so najprej katoliki, a potem tttoprv Coliovi. Dokler se naši duhovniki omejujo na svoja cerkvena opravila, tako dolgo jim nemarno ničesa oponašati ; a na jiolji političnem nijsmo in ne bodemo njibovi zavezniki in tudi ne njibovi zagovorniki, tem menj se tako ponižamo, da bi se podvrgli njihovemu vodstvu. Gospodje naj ostanejo lepo pri priž-uici, oltarji in šoli, kjer najdejo dovolj priložnosti, ako hočejo na korist ljudstva delati. BilO je doz daj mnogo spoštljivih in delavnih rodoljubov mod našim duhovenstvom, katerih zasluge vemo dobro ceniti in nikdo rodoljubov nij bil člen kato li S k o-p o 1 i ti č-nih društev, nij bil člcu organizirane stranke, katera so spenja do političnega vodstva a poteguje ljudstvo k sebi, da ga nabira za materijal h klerikalnim sviham. Iz tega stališča smo sodili ono sveto-vaclavsko procesijo, katero jc orgauizovalo „katolisko-politiČno" češko društvo. K< nsisto-rij sam nij hotel imeti politične demonstracije. Nij jim bilo za cerkveni prospeh, nij jim šlo za katolško vero, ampak samo zato, da bi klerikalna strauka organi zovaua v vseh politiČno-katoliških kazinih pokazala svojo moč v češkem ljudstvu, da bi razmnožila iu utrdila svoj upljiv. Ureditelji te procesije vzeli bo vero za krinko, s tem pa so sami poškodovali vero; a mi, ki smo na to silili, da ne bi procesija postala narodna in politična demonstracija, da bi se omejila na cerkveni prevod, mi Brno bili branitelji cerkve. Na Čisto katolškcm obredu gospodom Karlahom, Borovim (češki Ulagi, Kosarji, K luni i. t. d.) iu drugim gorkokrvnim fanatikarjem katoško-političnega društva nij bilo ležeče; oni so hoteli imeti veliko poulično demonstracijo s sokolskimi, pevskimi prapori, bliščečimi unifirmi itd. Skratka hoteli so, da bi slavnost katolško - političnih kazin postala narodna slavnost in narodni prevod. In ko smo to gospodom spodobno dokazali, upili so na nas s svojim „damnatus esto", da smo kri-voverci, da rušimo verski red, da podkop-Ijemo katoliško cerkev in enaka natolcevanja. Na grmado z nami!" — In naši pravničarjiV Nijso podobni Češkim, kakor sold solduV Ako bi imeli toliko moči, kolikor imajo dobre volje, že davno bi užgali grmade in požgali, kakor jezu viti ob času reformaeje, še to borno število posvetnih knjig in časopisov, ki smo jih rešili iz narodnega potopa. Politični razgled. Motranje dežele. V ZJnhfJant 24. oktobra. M9ežvlni ^ftf>»i se bodo baje koncem novembra odprli. Na Str*jei'&koni so izvoljeni v mestih dr. Foregger v Celji, Brandsteter v Mariboru s 531 glasovi (Renter je dobil samo 2(><> gl.), Stremayr v Lipnici, dr. Heilsberg v Brucku, \Valtcrskirchen v Judenburgu, llam-mer-Purgstal v llartbergu, dr. Rechbauer in dr. Portugall v Gradci. Pri volitvah v M*M'€ifji so ustavoverci samo za Malo stran imeli na razpolaganje 11.000 gl. za kupovanje glasov. Tako poročajo „Narodni listy". Potem nij čuda, da je je narodna stranka, katera je delala samo s poštenjem, ostala v manjšini. V #»io#'#f i-.r/.'#// mestih so zmagali ustavoverci, ali bolje rečeno zidovi, katerih so polna vsa moravska mesta. Samo dva narodna poslanca sta izvoljena. V iltttn je Giskra izvoljen. Skene je ostal v manjšini. Na SitešieešH je zmagal narodni kandidat Cienčala v kmetskih občinah tešinskega okraja. Na 3¥f*off#JfeeMI je v kmetskih občinah izvoljenih pet konservativnih poslancev. V vofftrethvfških kmetskih občinah 8ta izvoljena dva konservativna poslanca. Na ttttlntntištsketn je izvoljen Lju-biša v Kotori, Pavlinovič, Bonda in Lapenna, ustavoverec. Narodnjaki so tedaj en sedež zgubili. Vlada je povsod pomagala ustavo-vercem z vsakim sredstvom. II ivu t x I. i deželni zbor se sklene koncem tega meseca. Finančni odbor razpravlja proračun za 1. 1874 ter ga bode v prihodnji seji predložil. Tnanje države. r»'tiit<'<>xl*i poslanci so v Solnogradu od C'haniborda sledeče zvedeli: On jo s pogoji, ki so mu jih povedali, popolno zadovoljen, iu naj narodna skupščina te pogoje v aktu formulira, s katerim bode na prestol poklican. Tikoiua zastavo je dejal, da ho „pozdravil ono, s katero mu pridejo francoski vojaki naproti, kajti ona, napojena s francosko krvjo, je njegove česti vredna." — Vlada je dobila od atehinskega sultana spomenico, v katerej toži llolandsko. Predsednik Mac-Mahon je to pismo holandskej vladi izročil. I*»iis1it „Provinzial-Correspondenz" v dolgem Članku govori o sprejemu nemškega carja na Dunaji. Navdaja jo z velikim političnim zadosten jem in nadejo, in iz celega srca se gostoljubnemu avstrijskemu prebivalstvu zahvaljuje in želi, da bi v sredi miru, katerega vzdržati si bosti obe cesarstvi prizadevali, Avstro-Ogerska v vedno ožjo zvezo stopla z Nemčijo, v katerej zvezi naj se okrepi in razcvete. — Šolske konferencije v mi-nisterstvu nauka so prišle do sedaj do sledečega sklepa : Ohranijo se sedanje gimnazije, 8 tem razločkom, da se ima posebno na realistične predmete velik obzir jemati; ustanovljenje obrtnijskih šol brez podtika v latinskem in grškem jeziku, a da ipak abi-turijenti smejo na univerzo. Tttr&kn vlada je list „Courrier d' Orient" za dva meseca vstavila, ker je čez urade zabavljal. Generalu Ignatevu je sultan podelil insignije Osmanič-reda v brijantih. Dopisi. Iz IBrežlC 23. oktobra. (Izv. dop.| Pri denašnji volitvi pokazali so tržani in meščani, še bolj pa c. kr. uradniki , da imajo menj lastnega prepričanja nego kmetje. Posebno bo to konstatirali kozijanski volilci, ki so le na klobuku kazali hrastovo listje, da bi zakrili pod njim visečo puhlost. Rad bi vedel, koliko jih velja ta politični hum-bug? — Pa pri vseh teh lehko rečemo, odpustimo njim, saj ne vedo kaj delajo! — Kaj pa naši duhovniki? Nijeden se nij genol za mestne in tržne volitve? Je to sad od drevesa, katerega je sadil Koaar, posebno na Kozjem, sprehajaje se po farovškem vrtu, da nijeden mladoličnih kozijanskih „purgarjev" volil nij Prusa V I lic Rhodus, hic salta — Tombak, Kukovič z mrzlim Bosinom dekanom!!! — Tem možateje izkazali so se Sevničanjc, ki so razen uradnikov in nem-škutarjev (vkupaj i>) glasovali za našega kandidata dr. Prusa. Pri breških volilcih pa si je posebne hvale zaslužil mož, ki noč in dan tlak pritiska in čevlje terga, pa za to še na dan 5 gold. dobiva plače. To je Prodni gg, ekonomični referent pri tukajšnji komisiji za uravnanje 'gruntnega davka, človek gibčen in polžast v politiki, kakor v društvenem življenji, da se mu vse smeje. O volitvi v naših kmetskih občinah Vam pa obetam posebno knjižico za poduk pri prihodnjih volitvah. Iz Trclllljog-al 22. okt. [Izv. dop.] (Kako so nas klerikalci in Costovci nemškutarjem izročili.) Nij ga čina, ki bi Costa-Blciweis-ovo in kaj »lansko diktaturo v temnejšo luč postavljal, nego je samovoljno usiljenje njih kreature kot kandidata v državni zbor za volilni okraj: Trebnje, Radeče, Mokronog in Kočevje. Ne najdeš pa tudi nikjer na svetu toliko zabitih, o politiki, blagosti naroda, discipline uiti betvice pojma imajočih duhovnikov, nego ravno v teh imenovanih krajih. Da to uvidiš, blagovoli, dragi čitatelj, sledeče Čitati in si sam komentirati grde čine, katere so nekateri iz te proklete Costove kaste zakrivili. — Vsaccmu je še menda v spominu volilni shod v DobernČu pri Trebnjem. „81. Narod" je o svojem času le notico o tem shodu prinesel, dobro vedoč, da je brez vsa-kake pomembe, uže zarad načina, kako se je aranžiral in vršil. Seveda je strasten No-vičuik takoj polemizirati začel s „S1. N." i ga z blatom ometavati prav v Costa-Bleivveis-ovem modernem stilu, in pisaril tako izred noborno, da se nam je presmešno zdelo, takim bedarijam odgovarjati. Kar se še sedaj med kmeti in razumniki, celo mnogimi duhovniki govori, je to : Da bi bili srčno radi g. dr. V. Zarnika za kandidata postavili, ker so bili do trdega prepričani, da ima Zamik edini po svojih zmožnostih v parlamentu, politično čistim značaji in kot vsem Slovencem znan pogumen boritelj za narodne pravice, tukaj največ upanja izvoljen biti. A nezmosljivost nekaterih po Svahski Costovi šegi dresiranih ljudi) tega nij mogla prenesti, da bi ga bili podpirali. Saj menda veste, da je bilo to odločilno, dajo nek fajmošter (kateri je pa Stre-majrove ustavoverne groše rad spravil) pri volilnem shodu rekel: Zarnikjev petek mesojel, to stojivBrenclji zapisano, zato ga ne smemo voliti. Ker se jim nij posrečilo, dobiti ga v svoje neumne zanjke, začeli so rovati i hujskati proti njemu. Kljunov najemnik, nadejajo se, da bode najboljšo zadel, je mišljenje i kmetov i pošteno mislečih duhovnikov pri aranžiranem slabo obiskanem volil, shodu v Dobernču 8 terorizmom zadušil in svojevoljno postavil za kandidata g. E. Tomšič-a, trebanjskega župana, inače vse skozi vrlega poštenjaka na podlagi Costa-Bleivveis-ovega iz Germanije importiranega programa. Mi smo se iz narodnega patrijotizma tej sili udali računajoč, da morda proderemo z g. TomSičem, ako složno delamo, Če ravno smo preverjeni bili, da bode pri nas težje zanj agitirati pod klerikalno egido, nego liberalno-uarodnim programom, ker je v teh okrajih večina kmetov od duhovščine emancipirana, kakor se je tudi pokazalo. A čujte, kaj se prigodi! Klerikalci, ki so sami g. Tomšiča za kandidata proglasili in zanj skraja bolj navdušeni bili, nego seje misliti dalo, so začeli naenkrat skrivaj proti njemu agitirati in intrigirati, daje bilo joj. Uzroki, in sredstva, katerih so se pri tej protiagiticiji posluževali, karakterizujejo popolnem brez^ramno kliko pod Costa-Blcivvcis-ovim nadzorstvom, kaz-trošalo se je*, da je g. E. Tomlifi bivši učitelj, in že kot tak hud nasprotnik d u-hovenstvu, da mora sram biti kaplanov in fajiuoštrov, da bi za „učitelja" agitirali, ker — so rekli — najneumniši* kaplan ima več pojma o politiki, kot bivši „učitelj". In med svojimi črnuhi so ga hoteli s tem diskreditirati, da so trdili, da jo skrit „Mlado-slovenec" itd. Ta proti agitacij a bc je širila tiho okrog Mokronoga toliko vspešno, da je kmalu vsa navdušenost med klerikalci za Tomšiča zginila, in da se je vseh, ki bi zanj delovati imeli, neka letargija polastila, ter da jo vse, kar jc zanj uže storjeno bilo, palo v nič — čez noč. Tomšič ima pasti na vsak način; raji renegata Dcschmaua, najhujšega nasprotnika duhovščine in slovenstva, kot liberalnega Slovenca (kar bi pak g. Tomšič menda stoprv postati moral), ta Oosta-Hleivveis-ov izrek je postal pri njih kri in meso. A kako se je jih slep fanatizem nad njimi samimi maščeval! Kopali so Tomšiču jamo, a pali sami v njo! Žalibog, da — tudi slovenska narodna stvar! Ncin-čurji so vso te dogodjaje čuduo hitro opazili. Bili so veseli, da nij betvice sloge med agitatorji Tomšiča, da, kar Trcbničani po dnevi zanj store, to mokronoški kaplan i drugi njegovi po noči razdero, rekoč: „Trcbničani so ga postavili za' kandidata, oni naj tudi skrbe, da ga skozi spravijo." Nem- carji so se takoj vrgli na delo, in kmalu so imeli tajno sklican volilni shod, ki se ima vršiti v Trebnjem 12. okt. „Pod lipo", b kateremu so povabili Descbmana in najhujše nasprotnike slovenstva v celi okolici. Večje sramote trebanjski Slovenci nij so mogli doživeti ! V tej dobi g. E. Tomšič zboli, a ne tako nevarno, kakor se je kaplanskim »Novicam" naznaniti poljubilo, kajti je do volit-venega dneva uže skoraj okreval. Vsi ka planje so bili tega veseli, kajti sedaj se jim je ponudila priložnost in dober izgovor, se g. Tomšiča „pošteno" iznebiti. A odkod sedaj v zadnjem času kandidata dobiti, ki bi na vso dušo v njih rog trobil? Tclegrafirajo v Ljubljano še prej, ko se je Tomšič kandidaturi odpovedal. In glej! Duhovniki se zbero pri birmi v Žužcnbcrku in tam pri kosilu sami duhovniki postavijo meni nič tebi nič obskurnega fanatičnega duhovnika Strbenca za kandidata. Kandidat ta se nam oktroira potem iz Ljubljane; čujemo, da je bil zuaui lažnjivi „Vaterlandov" dopis nik, kaplan Klun, glavni faiseur. Ta čin je bil nemčurjem voda na mlin, a Slovencem gotova propast. Ko g. Tomšič vidi, kako nesramno se med popi s kandidaturami ba-ranta, odpove se telegrafično še isti večer, če ravno „ehanec" za njega še uijso slabo stale. Costa-Blehveis et consortes bi nikdar in nikjer nemčurjem lepše priložnosti k zmagi ne bili mogli ponuditi, nego s kaplan Strben-čevo kandidaturo v Trebnjem, Ko hi bili enega prostega kmeta postavili, bi bil več glasov dobil , nego kaplan. Kako sramotno da jo tu klerikalna stranka pala, je vsem bralcem nSlov. Naroda" znano. Žalostno, da je tudi slovenstvo palo. Kaplanjo so te blamaže silno sramujejo; morda i Costa. (Kajpak! Costa, pa sramovati se! Ali nijsto brali, da ta German med nami nalašč na nemško korist dela s tem, da se je v slovensko stranko vštulil ? Ur.) Da bi to sramoto nekako pokrili , najeli so si hitro kreaturo, naj v „Vatcrlaud u" svetu „zakluni" (ls/i„), da je Deschmann „in dem deutschcn \Vahlbezirke Gottschce" izvoljen , če ravno nemajo Kočevci več nego 30 glasov, a volilna okraja Kadeče in Trebnje s samimi slovenskimi prebivalci čez 1>0. Da hote krivnjo sramotnega propada na l i-beralno narodno stranko na valiti, to je pač lumparska brezumnost, ako se pomisli, da se nijso nikjer liberalni narodnjaci tako kaplanom podvrgli in prej za njih kandidata Tomšiča agitirali nego tukaj. Slednjič vam le še to zabilježimo: Vi ste, Costovci in ka planje, sedaj dokazali svojo zmožnost politizirati kot prave skaze-mojstri, vi ste nam dokazali, koliko u pij iva da pri kmetu imate ; vi ste nam ozbilno dokazali, kako vam srce za blagor naroda gori , vi ste nam dejansko osvedočili, da nijste več del naroda, teniveč klika najgrše sorte: torej, pustite delo na političnem polji za blagor naroda vnetim iu zmožnim možem, iu> trosite med kmete nepotrebne cerkvene politike, tako se zopet smete nadejati, da vas bode kmet štoval in vas vsaj tam slušal, kjer vam tudi mi avktoriteto prepustimo, da celo širimo, in ne bodetc več farizeji v talarji, temveč pravi razšiijatelji Kriščevc ljubezni! Iz (Gorice oktobra. [Izv. dopis.) (Konec.) Takih in enakih zanimivih črtic iz življenja tega slavnega učenjaka bi vam se mnogo mogel povedati, pa saj bo uže te zadosti karakteristične, da se lehko izpozna iz njih „profesorjeva" netaknost, arogantnost, baharija, častilakomnost in — srakopernost. No, bode kdo rekel, morda je pa g. Povše vsaj izvrsten učitelj kmetijstva. — Jaz no vem, kako uči in kaj uči, ali to vem , da njegov „Gospodarski list" je gotovo in brez dvombe najbornejši in najslabši slovenski časopis, kar jih je od Vodnikovih „Novic" do Kreganovega „Vesoljnoznanstva" pri nas Slovencih na svitlo hodilo. Ne očitam mu tega, da vselej več praznega, nego popisanega prostora prinese, nc očitam mu stotin gra-matikalnih napak, ne očitam mu jako nerednega izhajanja, a to mu očitam, da jc samo takrat izviren , kedar se urednik o svojem tehtnem in proučenem ,.jaz" s povzdignenim glasom širokousti (med 10O besedami se vsaj 50 krat „jaz" in „prof. PovŠe" ponavlja), to mu očitam, da v svojem listu za svojo osobo nestidno reklamo dela, to mu očitam, da tujo blago iz nemških in slovenskih knjig in časopisov (na pr. iz Vrtovčcve kemije, iz „Sočo", iz Naroda, kako z gozdonf ravnati itd.) kar brezobzirno — krade, a nikoli (ali vsaj redko kedaj) virov ne navaja tako, da g. profesor tudi tukaj svojo puhlost s tujim perjem pokriva in lepotici. Nemci imajo za tako poČenjanje krepko besedo, katera se v pošteni slovenski jezik niti dobro prestaviti ne da. — Pameten človek bi mislil, da tak mož, kakor je po vsem tem soditi naš Tonklijcv agitator, prof. Povše, je popoln mi nemogoč v vsakem javnem in socijalne m življenji. P« temu vendar nij tako! In da je ta „objeetum foppabile" pri nas na Goriškem prišel še do nekake veljave, to je zakrivila — politika. Da je Blcivveis našega profesorja kmetijstva, ki ima Bam tako slabo vest, da svoj „profesorski" naslov sramožljivo oklepa pod „gjinsef(isschen" (gl. Gosp. list štev. 1.) , v „Novicah" vedno mogočno hvalil , kdo se bode temu čudil, saj je znano, da vrana vrani nikoli še nij očij izkljuvala-, a da ga je tudi naša „Soča" vzdignila, štupo-ramo nosila ter ga svojim čitateljem kot poseben genij hvalila, in kot najizvrstn ejega strokovnjaka opisovala, to je bila polična kratkovidnost, katera se je uže iu se bode še nad „Sočo" maščevala. „Soča" je namreč skoro gotovo mislila: „Povše ima veliko s kmeti in sploh s priprostim ljudstvom opraviti; ne bilo bi torej napačno, ko bi ga za našo stran angažirali in po tem za agitatorja porabili." — In res, začela se je prepevati Povšetova hvala v ,,Soči", dasiravno so mu vsi mero-dajni „Sočani" poznali jetra in obisti. Bili so časi, ko je rSoČa" vsak teden na velik boben tolkla ter čudečemu se svetu Povšctovo požrtvovalnost, domoljubje, spretnost, zgovornost, pridnost, znanost na vsa usta oznanje-vala. K vsej sreči Povšctovi se jo rodil še „Glas". Cejc „Soča" samo na boben bila, se je „Glas" pred Povšeta kar s celo turško mu-ziko vstopil in uboga „Soča" v veliki zadregi zagrabi za pozavno ter v svoji obupno ti Povšeta naredi celo za — ..rioliJorja kmetijstva." — Na celem Goriškem je bil v veliko začudenje vseh resno mislcčib Ijudij Povše najbolje iskana in največ imenovana osoba. V vse odbore politične in nepolitične so ga hoteli voliti in prav res sem se užc za svojega prijatelja bal, da bodo „SoČani" in „Glasovci" Luvriča in Touklija popustili ter ae za Povšeta strgali. rSoča" ga je hotela za-se angažirati, a „Glas" ga jej je kar pred nosom v „Gorico" odvedel. In ko je uže pri „Goričanih" velikega konja je/.daril, se vendar naposled tudi milostljivo nekoliko na „Sočaue" ozre, in ti namestu da bi mu bili dali brco, kakoršno jo zaslužil, ga izvole celo za predsednika sadjetržnemu društvu; pa možje so kmalu izprevideli, da je ložo Povšeta hvaliti, nego ž njim v družbi kupčevati, kajti veliki genij njegov je zakrivil, da so družabniki sadjetržnega društva v kratkih dneh vsak po par stotakov — z a č r c š n j a r i 1 i, po tem pa se jezni na eden drugega razšli. Mej vsem tem 8e je pa Povše v post srni j al ter „Sočanom" in ,.Glasovcemu figo kazal. Začel je kot učitelj kmetijstva po deželi potovati ter — agitovati — za Lavriča ? — „Ne!" — Za Tonkli-ja? — nNc!" —Za koga pa? — „Za prof. Povše-ta!" — ..Glasovo" in „Sočino" hvalisanje mu je bilo priporočilo in popotni list pri klerikalcih in liberalcih. Pri prvih je „Sočane" črnil, pri drugih pa „Glasovce" ter tako samemu sebi pot gladil in rc* so nekateri fanatični ka-planje, ki Tonkli-ju no upajo, uže resno na Povšctovo kandidaturo mislili; a pametnejši možje so je zavrnili, da s takim puhloglavim možem so vendar no morejo blamirati. Rad ali nerad je Povše zdaj svojo kandidaturo spravil in odložil za bolje čase ter se pri našem KleČčplazu za agitatorja in adju-tanta vdinjal. Vos svoj upliv je v to porabil, da bi Tonkli-ju do zmago pripomogel. Obhodil jo vos Kras in vso soško dolino in 5. t. m. je bil v Cirknem, gder je sicer govoril o kmetijsvu, prišel jc pa prav za prav tja samo za Tonklija agitovat, kajti Cirkno je odločno na Lavričcvi strani stalo. A kmetje so se začeli norca delati iz njega izprevidevši, da so sami pametnejši nego prof. Povšč. Z dolgim nosom je odlazil. Miroval pa vendar šo ne bo, tega sem prepričan, in baš za to so mi jo potrebno zdelo temu čudnemu svetniku malo natančneje v obraz posvetiti. Človek, ki bi moral vesel biti, da more v miru jesti dober kruh , katerega mu jo urezala Človeška neumnost, pa je tako predrzen, da se vkljub vseh svojih uezmožnostij v javnost poriva ter za politično agitacijo zlorabiti daje, tak človek zasluži, da so stigmatizira in se škorpijoni biča. Ilabcat sibi! Ce bode treba, bodem pa še nadaljeval. Mariborskim in ž njimi združenim slovenskim volilcem! V imenu naše vkupne narodne stvari čutim sc kot bivši Vaš kandidat prisiljenega, svojo najsrčnejšo zahvalo Vam za vse Vaše trude pri ravno skončauih volitvah izreči. V tako težavnem razmerji volilnih okrajev, kateri so vidno navlašč zato tako združeni, da bi narodni kandidat prelehko nc zmagal, nij bilo že pri prvem poskusu zmage pričakovati; a mcnjšiua naših glasov, katerih jo bilo samo za 29 meuj proti nasprotueniu kandidatu, kaže jasno iu glasno, da je naša čast pop lu m rešeua. Mi se borimo za svoj narodni obstanek, za svojo prelepo domovino slovensko, za ravnopravnost iu svobi>dnost slovenske narodu isti, sploh za najdraže svetinje, katere narod imeti more ; našim nasprotnikom pa nij za drugo, kot za neomejeno vladar-jenjenje nad nami in za uničenje vsega, kar je slovenskega. Zato pa je nadejati se, da bode naša volja, naša krepost in naša požrtvovalnost le množila iu poviševala se; kajti je pri budnem našem delovanji mogoče in jako verjetno, da pri bodočih volitvah naše nasprotnike še bolj" oslabimo , dokler končno mi zmagamo. Bog poživi naš narod! Ne udajmo se nikdar! Spoštovanjem Vam vedno udani •Jan. IVijK. V Mariboru, 21. okt. 1873. Telegram „Slovenskemu Narodu"- Ifl Olja. V celi volilni skupini je dobil dr. Foregger41fl, dr. Prus 132 glasov. Domače stvari. — (Od sv. Martina) na Kaki v sa-vinski dolini se nam piše 22. oktobra. Take agitacije še nijsmo doživeli, kakor pred tem voliltvam in kdor iz lastne skušnje ve, kaj vse so počenjali duhovniki, da bi izpodrinili dr. Vošujaka, čudil se bode, da jim je spodletelo iu je vendar izvoljen dr. Vošnjak za poslanca. Tudi tukajšnji kaplan je imel v nedeljo pridigo o volitvah. Rekel je med drugim: nKdor voli dr. Vošnjaka in ne Ko-sarja, stori smrtni greh, kateri mu ne bode odpuščen niti na tem, niti na onem svetu". Take besede morajo preplašiti priprostoga moža; ali pa se sme prižnica rabiti v take sebične klerikalne namene, je vprašanje, katero naj reši prihodnji državni zbor. Razne vesli. * (Dva dara.) Knez Švarcenbcrg je svoj pavilon na dunajski razstavi, kateri je veljal nad 100.000 gld.,^ podaril novemu muzeju na Dunaji. Knez Švarcenbcrg je češki plemenitaš. Zato mu Cebi hudo zamerijo, da nij raji ta pavilon podaril češkemu muzeju. — Lepše je ravnala neka češka gospa Fingerhutova (Naperstkova), katera je v svojem testamentu volila 150.000 gld. Češkemu obrtnijskemu muzeju v Pragi. Žena iz naroda ima več rodoljubja, nego bogati plemenitaš. * (Ženske krojačice.) Ministeratvo kupčijstva je kupčijski zbornici v odobrenje predložilo nasvet krojaškega mojstra Bazlerja, ki se glasi: „ Naj se na Dunaji s pomočjo vlade in občine ustanovi šola, v kateri se bodo ženske poduČevale delati moško obleko." Nasvetovalec omenja, da samo na Dunaji cena narejenih moških oblek znaša 50 mi lijonov goldinarjev na leto, da pa se od leta 1870 zaradi upiranja delavcev uareja menj obleke, in navaja veliko množico obleke, ki jo dela za avstrijske, turške in egiptovske vojak«, pri čemnr je veliko žensk rabil. * (Sala, ki se nij posrečila). Dva študenta v Budi sta 19. t. m. sklonila, da bodeta boječega svojega sošolca, ki je z njima stanoval, po noči ustrašila, ko bo iz gledišča šel. Pomalala sta si zato obraze, in sta ga šla čakat, da bi ga za norce napala in se delala, kakor bi ga hotela oropati. Ko je bila ura že deset, pride pričakovanec. Strabopezljivo okolo sebe gleelaj'o, stopita pred-uj, iu terjata s spremenjenim glasom, naj gre z njima. Napadenec začne na pomoč klicati; kmalu priteče, veliko ljudij. Ona dva, ki lta ga napala, bežita na vso moč; a kmalu ju vjemo in dobro pretepo. Hoteli so jih še na policijo terjati, in le onemu tretjemu, ki sta ga napadla, so imata zahvaliti, da ju nijso. Vendar lta s« tako prestrašila in sta tako tepena bila, da zdaj ležita. JPoMltallo. Vsem bolnim moč in zdravje brez teka iu brez stroškov. Revalesctere du Barry V MjOBUlliMI. Odstraiienje vseh bolezni brez loka in stroškov 7. rstno zdravilno hrano Kevalesciere m., . 928 — „ Kreditno akolje...... 204 „ — London ........112 , 40 . Napol..........9 * 4 , ti. k. c«kini.......— P — „ Hrabro . 107 . 60 Natečaj. V šolskem okraji koparske okolice ho razpisane slede službe: Ubiteljske 8luXbe V šolski občini III. vrste v Oipu. ISoi*«i juni pri Petri čič in Pir kor-j i — J os. Karinger-ji — A. Krisper-j i — Eduard Mahr-u — Fer. Mol h. Schmitt-u — E. IHrsehitz-u, lokarji; — v Kranj i pri L. Krispor-ji — Seb. Schaunig-u, lokarji; — v Pliborg-u pri llorbst-u, lokarji;— v Varaždinu pri llaltcr-ji, lokarji; — v Budolfovem pri Dr. Kizznli-ji, lekarji — JosefBerg m a ti* u; — v Krškem pri F o d. lldmches-u, lok.; —v Kamniku pri Jahn-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni-ji, lekarji — J. Keller-ji; — v Wartenberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. D operi s-u, lek.; —vPostojni pri K u p ferse h in i d t-u lekarji; — v Skofjiloki pri C, Fabiani-ji, lokarji; — v Kočevji pri J. lira u n o-tli, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokamica; — v Litiji pri K. M lihi \v on zel -j i, lekarji; — v Ka- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. TlajCfu 38, o k t o b r v. Evropi*: Herlln i/. Dunaja — Potokar iz Trsta. Pri KI**fuutu : Kapman, Kohn iz Dunaja. — Kosenbergei' iz Gorieo. — Maurer iz Trsta. — Sniior iz Kaniž.\ — Tomažič iz Serija. P-i llnlicfi pl. (Jtišič i/. Kromeiiža. — Bloser iz Dunaja. — Roma iz Insbruka. — pl. (Juslot iz Hrastnika, — Jerman iz Novega mesta, — K K Is iz Dunaja. Pri Zunioicu: Krven z bratom iz Idrije. — Poteč iz Trsta. — Artel iz Kranja. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast )B>a\ O. l4illi*t'li, Berlin, Louiscnstrasse 45. (255—90) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".