Dobro obiskana akademija v čast Dneva borcev Letos se jie v naši državi prvikrat praznoval 1. julij kol Dan borcev, kol praz-•Uk vstaje narodov Jugoslavije. Na. ta. dan •I"' bjlleta 11)11 izdan, na seji CK K.PJ, pro-ftlas, ki poziva vse jugoslovansko ljudstvo v.oborožen upor proti fašisu£no-n,acistič~ 'Mm osvajalcem. Ustanovljen je bil „Glav-ni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije" pod vodstvom KP in Poveljstvom sekretarja KC K P J tovariša Tihi. Na zadnjem zasedanju Zvezne ljudsko Skupščine je bil la dan z zakonom potr-JOi, kot nov plačani praznik narodov Ju-folls-avlje. Fto Vsej Jugoslaviji so bile svečane prireditve in akademije, odkriti so ''b novi spomeniki padlih borcev, ki. nas podioi večno spominjali na herojsko in ne-S®bilčno borbo najboljših narodov Jugoslavije proti tistim, M soi nas hoteli z n'>'Ažje,m v roki spremeniti v sužnje tuji oblasti. V Tržiču je bila v izvedbi DPD „Svo-bodie" v sindikalni dvorani svečana akademija, pravzaprav nadaljevanje koncerta gjoi;.l:lw. na pihala, ki je bil maljo pred lem na trgu Svobode. V prenapolnjeni dvorani, kar je zelo razveseljivo za nas, Trži-Čane, se je z državno himno in dvema koračnicama: „Komandant Stane" in „Svo-hodna, domovina" pod taktirko tov. Aha-iftiča začel kar pester program. Kot prva točka je bil slavnostni govor tov. Karo Mihaela. Nalo je sledila odlična recitacija tov. Nandeta Slriliha, ki je recitiral, pe-semi „Naša vas''. Tudi zborna recitacija treh predstavnikov iz JLA: Pesem mrtvega proletarca" je bila dobro izvedena. Moški pevski zbor DPD „Svobode" pa je odpel dve pesmi in sicer „Zdravo" in ,.iTa,m, kjer pisana so polja". Nekaj zanimivih gospodarskih novic Predpretekli ponedeljek se je vršila pod vodstvom gospodarskega sveta iicitacija Ja gradnjo trgovške-stanovanjske hiše na, ptviiah. Licitacija je potekala popolnoma 1'ravilno in na splošno v najlepšem redu. Udeležilo se je. je pet gradbenih podjetij "7 iz Kranja,' Bleda, Domžal, Tolmina in 'rži;:'ia. Proračunska vsota je, znašala 28 'nilijouov 8(SI) tisoč dinarjev, katero pa nobeno podjetje ni preseglo, Zaenkrat še, ni uolo.če.no,' katero podjetje bo hišo gradilo;, ker je predvsem treba temeljito preštudirati, kationi ponudba I«) za Tržjič, Najugodnejša. Ker postaja resna bojazen, da projekcijski ini/iii za gradnjo pekarlje ne bo izjjo-)1()|vlje,u do predpisanega roka), moramo '"'pel. poudarili, da ta važen in zelo pereč Problem preskrbe ljudi s kruhom ne. M S'tneli me.rod.-aj.ni organi niti za trenutek spustiti izpred oči. Gradnja spomenika pri trafiki se že |«fc«j ,č:asa. predvideva, toda vedeti inora-^O, dia je, gradnja odvisna, predvsem ocl Pegulacijskega načrta. Ko so1 pričeli s pripravljalnimi deli za a.s'alliranje. ceste Naklo -Tržič, se je mar-swaaHeri potnik lahko zelo oddahnil roli-Heč, da ibo tla zelo važna mednarodna cesta, vtendiar enkrat asfaltirana. Toda. kaže zelo s-lat to, d« se, bo le-to uresničilo. Kur ^enkrat šoi se vsa dela ustavila in je cesta sedaj Se slabša, kot je bila, prej.' Minilo je prvo polletje našega gospodarskega poslovanja. Do čim so večje tovarne zaključite polletno bilanco z dočekom, so vsa manjša podjetja z vsemi tatinskimi obrali zaključila poslovanje z veliko1 izgubo. Edino tovarna lepenke se je skoraj, kljub vodnemu pogonu, približala predvidenemu planu. Ta tovarna bi lahko: delala še bolj rentabilno, f-c. bi preuredili vodni pogon na električni, saj M Vse to stalo samo 16 milijonov dinarjev. Stanje v tržiškem gostinstvu zasluži, da zanj posvetimo posebno poglavje. Ko sm|d od centralizacije prišli na decentralizacijo iržiških gostiln, smo pričakovali več uspeha, v bodočem poslovanju Jržiškega gostinstva. Toda. sprašujemo še, ali je bil os.ii.d-vni cilj decentralizacije konkurenca med podjetji dosežen? Danes je prevelik upravni aparat Iržiških gostiln velika ovira pri rentabilnem poslovanju. Čeprav moramo Stremeti za tem, da krepimo socialištiičSnJ sektor, se vendar poslavlja vprašanje: Aji nebi bilo boljše vrnili gostilne privatnikom? V tem Letu jie v gostinstvu padel denarni promet za ca 20>o/oi blagovni pa celo za ca 50% od lanskega leta. Ako pomislimo, da so se dajat-Me letos občntjno povečale (3»,'o investicijski sklad, K)o/o stanovanjski sklad, večjj prispevki Gostinski zbomlicsi in večjjla amortizacija). Kot utež lemu. so se cene Z-vtisalle za ca. 12 o/o. Toda vseemo se spnai-všdfemo: Zakaj so cene samo v Tržiču tako visoke? Ali ostalo gostinstvo po Sloveniji nima istih dajatev? Skoraj neverjetno /i, da Ho j« v kavarni „Ter.a|n" podražili kV.nr za 50 dinarjev pri steklenici, lato, da. slame sedaj steklenica 300 d in I To pa še zdaleč ni kafkšno kvalitetno vino! Dvomim, ,če lahko dvig cen reši tržiško gostinstvo iz trenutno res precej težavnega položaja. Prebivalstvo občine Tržič proslavi <7)ati vstaje v K lil/AH dne 21. in 22. julija z naslednjim sporedom: 1. v soboto, 21. julija: ob 19. uri — otvoritev razstave ,iz NOV. Razstava je. v šoli. ob 19.30 .....- žalna komemoracija na grobu talcev v Retnjah. o,b 21). uri - kresovi in ognjemet. ob 21. uri — predvajanje filma iz NOV; 2. v nedelj«, 22. julija: ob 4. uri budnica vojaške godbe. oh 9. uri — zbor partizanskih patrol. 9,30 — 'odkritje spomenika 75 borcem, talcem in Žrtvam fašističnega terorja iz krajevnega območja Križe. 3. Popoldne ob 14. uri PROSTA ZABAVA na Bieiiko.viem vrlu. Svojce padlih, njih bojne tovariše kakor tildi ostalo prebivalstvo vabi k udeležbi Krajevna organizacija Zli v Križali SNEMAL Sli RO CELOVEČERNI FILM 0 TRŽIČU . Pretekli teden je bil prvi sestanek ama-jerskega filmskega društva „Pionir" iz Subljane s Tržičani, ki bodo sodelovali gW tem filmu. Film bo obravnava«] zgo-A°vin,o našega mesta, tržaške tradicije, folkloro, glasbo ter prikazal predvsem naše naravne lepote. Zanimivo je, da je to prvi 'PWzkus v naši državi, ki temelji na pOr Pohvi amaterski podlagi, saj bodo pri piju scenarija in pri igranju sodelovali izključno samo Tržičani. Seveda, bosta imela glavno besedo; pisateljica celotnega scenarija in režiser oba iz filmskega druživa „Pionir". Kakšno zgodbo se bo vzelo za osnovo celotnega poteka filma Se ni znano1. Film, ld bo celovečeren in zvo-'člen z živo govorno sliko, ho imel vsekakor tudi vclfk propagandni značaj za naše mesto. Dne, 13. jtundja popoldan se jo močno stemnilo nad Podljjubeljom. Iz črnih oblakov je začel padali 'močan dež. V prvih minutah jo kar curljala, voda iz temnih oblakov. Blisk in gnom je, spravil vse prebivalce, tamkajšnjega kraja v njihove domove. Iz svojih stanovanj niso videli niti za ped. kaj se. okoli njih dogaja. Voda je prihrumela z pobočij. Vse pregrade in nasipi niso mogli zadržati besnenja kalne vode. Vsa korila hudournikov so- bila polna rjave penaste vođe, ki je s seboj nosila polno prodca, d račja, trave ter plodne zemlje. Ljudje so bili prisiljeni zavarovati se pred vodo, ki je že silila v shuiovanja,. Pritisk naraščajoče vode jih je prisilil, da so morali z deskami zavarovali vhode sla; novauj in ludi hleve. Neki stari možakar mi je pripovedoval, da. ne. pomni takega neurja in da bi se. tako velik oblak utrgal,. Saj je nekaterim kmetom kar polovico obdelajne ziuiulje s pridelkom vred odneslo in namesto plodne zemlje na.sulo prodca. in kamenja. Človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa je velika materialna škoda. Cenilci so in a slednji dan začeli z delom in ugotovili, da v prvih dneh popisa znaša škoda poldrugi milijon dinarjev. Podivjani hudourniki so nanesli cele kupe gramoza 'in blata na Ljubeljsko oeslo !i.n so morali po neurju delavci s kamioni odvažati nasuti material, da se je zasibio omogočil cestni promet. S. J. IZ UPRAVE Uprava lista prosi vse naročnike, ki so s p;latči)l|om naročnine v zaostanku, naj ne p|D/jat)ijp na svojo dolžnost'. „Dvakrat da, kdor takoj da" —• sam od sebe in brez Opomina I Stran 2 St. 12 UČNI USPEHI NA NAŠIH ŠOLAH Rred kratkim so se za letošnje leto do-končlno zaprla šolska vrata. Učitelji in uičtenci so šli na zaslužene počitnice. Vodstva šol so ji a S Met za šolstvo piri OblčLO poslala poročila o učnih uspehih iz ka-tjefrih posnemamo naslednje. Na osnovnih šolah naše občine ve skupno 949 ulčeiicev, z virtcem pa 1011. skupno z gimnazijo, vajensko in glasbeno šolo pa je v šolaib v naški občini 1790 tuČjenoev. Števila po posameznih šolah: Tiržič — 411, Križe - 2111, Kovor - 86|, Lese — 71, PodljUbetj — 52, Dobna — 39, Lofm — 30, pomožna šola v Tržiču — 17, predšolski vrtec ...... 52, gimnazija — 410, Vajenska 180 in glasbena šola 109 učencev. Pozitivnih je bilo v Tržiču 37C> — 90,3 odstotka, Križe 297 — 80;V'/o, Kovor 73 — 84,a«/o, Leše 55 — 77,4 o/o, Podljubelj 44 _ 84,Ol"/o, Dolina 37 — 95o/p, Lom 25 — 83,34,n/(,, pomožna šola 15 — 85o/«. Uspešno je dovršilo razred na osnovnih šolah' od 949 učencev 832, to je S7,0«/o. Uspeh je prav dober, saj je 85»/o realno število,'ki odgovarja sposobnostim in pridnosti naših otrok. Na gimnaziji je hilo vpisanih 440 učencev. Od teh jih je izdelalo 300, to je, g4,73o/o. Tudi ia uspeh je zelo lep, saj je še samo nekaj let nazaj znašal malo 'več kot 50o/o. Najlepši u^peh ima vajenska šola. Od 180 učencev jih je izdelalo 172 ali 95,50 oidslotka. Zadnje čase se opaža večja resnost vajencev, večja razgledanost, k čemer veliko pripomorejo poučni izleti, pređr vsemi pa jie k ©idlilčnemu iiispenu pripomogla liKli 'večja predizobrazba vajencev. Svoj delež je doprineslo ludi vodstvo šole in pa požrtvovalni in sposobni predavatelji strokovnih predmetov. Na glasbeni šolli jie bilo vpisanih 109 Učencev, Od teh jih je izdelalo 101 ali 93,30/0. Ker je to neobvezna šola, se vsak učenec potrudi iz lastnega zanimanja, velika zasilUga pa, gre pri lem tudi predavateljem, Ki znajo v učencih zbujali in obdržali veselje do glasbe. Pomožna 'šola, katero obiskuje le ,17 Ulčtencev dela, v najtežjih pogojih. Izdela lo je 15 U|členoev — 85|°/ot, to se pravi, da ho vočiino- učencev le toliko usposobila za življenje, da IkkIo- lahko našli sebi primerno delo. Važno vlogo, katere se vse premalo zavedamo, igra vrtec. Otrok, ki gre skozi vrtec, neprimjerno lažje izdeluje, pozneje v osnovni šoli. Le Škoda, da je laka stiska za rtrbstor. Sploh pa bi. morale vse večje šole imrelti vrtec, ker se že tu otrok nauči igraje vsega tistega,, s čimer se, toliko trudi prve mesece v 1. razredu osnovne šole. Zanimivo je tudi, da jie bilo na vsoti naših šolah le 5 Učencev neoeenjenih in še ti l;e zaradi bolezni, no pa, kot je bilo včiisih, zaradi nerednega obiska. Povp.ro čten obisk na vseh šotah naše občine je 9Qo/o, k,a,r je zelo veh/ko-, če pomislimo na letošnjo hudo zimo in epidemijo gripe. KRIŽANI SE PRIPRAVLJAJO... Dela pri gradnji spomenika NOB v Križah gredo h koncu. Zc leta 4952 je Tržiški vestni k pisal o gradnji spomenika v (Križah. Prišle pa, so vmes zapnT ke, GO-ZB ni pristal na takratni osnutek. Spottnfenik bi bil preveč slaomen. Tako se je pričela za odbor ponovno težke« naloga iskanja primernega prostora, a-sinutka, dfn.arja itd. Cavs pa je tekel. \foncs je bilo ne|šleto predlogov in ovir. Zavrnjeni so bili številni načrti, GOZB je vztrajal, da mora načrte nujno napraviti arhitekt. Prihajati so strokovnjaki, pred* lagali in projektirali spomenik na raiz,-lučjnih k,rajih,'n. pr. na Brdu, na Pogovci, da hi bil" viden od dalleč in podobno. Domačini pa Spi želeli spomenik, sredi vaša, da In bil spoimtin na njihove padlte Č/im bližji. Situacijo je končno rešil ing. arh. Marjan Šorli, ki je, spomenik prn-jektiral tako, da je s spomenikom rešeno tudi urbanistično vprašanje, središča vasi prod zadružnim domom. V zvezi z načr-ipini pa, se je bilo treba ozirati tudi na (lenarna sredstva. Vsa leta, po osvoboditvi je odbor ZB zbiral denar. Toda v teh letih so se pene ze,lo> spremenile. Treba je bilo napravili tak niaičrt, da- bi lahko gradili ičStn več z domačim materialom hi s prostovoljnim delom. Vsem, tem zahtevam odgovarja sedaj spomenik, ki je tik pred dograditvijo'. Nekaj požrtvovalnih odbornikov je pričelo pripravljati kamenje, nabavilo cement, izkopalo temelje. Žalostno pa je, da so bili ti člani le maViišt-evilni in še to- sami starejši. Dioislikral je bilo res nekam grenko gledali stare ljudi, večinoma bivše, borce pri delu, med tem, ko, so mladi Križani ravnodušno hodili mimo grad-b'ištfa. Zanimivo, a žalostno je, da sla s« povabilu k dolu od številnih štipendistov, sli1de.ii.tov odzvala samo dva, a eden od tleh dveh sploh ne prejema štipendije. Pa tudi oid ljudi srednjih let, odbornikov raznih organizacij ni'bilo podpore, razen nekaj častnih izjem. Oe bi ne bilo izdatne pomoči pripadnikov e linice JLA v Krizah ifti gasilcev, bi se delo še boilj zavleklo, na vsak tiaeiin pa bi bito z denarjem še težje. . Kako nekateri gledajo- na gradnjo spomenika najbolje kaže, poifflosto vprašanje: „Kidaj ga boste zgradili?", iiamesloi da bi vprašali: »Kdaj ga. bomo zgradili?" Najtežje pa je vprašanje z raznimi pri-jiolmbami in nasveti .Vsak ima svojo misel in svoj predlog. Saj poznale listo zgodbo o kopitarju. Nekomu, ni všeč kamen, drugemu, nasad, tretjemu barva črk, iioka-Leidlm pa Iz razumljivega vzroka sploh 11'iič'. Slo in sto jih govori, kako naj bi, bilo pa če sc na lo razume ali pa ne. Je, pač laik o — nasvetov veliko, pomoči malo. No kljub banu ...... dela gredo h koncu. Spomenik je posrečena, rešitev vprašanja združitve, spomenika z ureditvijo prostora, kot središča vasi. Ves prostor pred zadružnim domom je zasajen s piramidalnimi topoli, brezami in javori, ki bodo siča-sioima zakrili puste fasade bližnjih hiš in bo tu nastal resničen park. Tržič ne bo še imel zlepa takega prostora. Osnovo d sijela spomeniku dve beli steni, v katere je vloženo raznobarvno kamenje iz Tržiške Bistrice, pred njima majhen bazen, ob njem pa marmor nal žrtvenik z žaro. Imena 75 borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja pa so vklesane v posamezne kamne, razvrščene po vaseh. Največ jih je iz Pristave. Vsako izgubljeno življenje predstavlja kamen nove dobe, voda. v bazenu pomeni vir življenja, ali kot je lepo priponraiil nek starejši borec solze (trpljenja, žrtvenik sam pa je spoštljiva olddolžllicv vsdm, ki so- umiiirali in trpeli za svobodo in domovino. Celotna ureditev prostora in spomenika ni nekaj izumetničenega, kar ne spada v Gorenjsko pokrajino. Grajen je preprosto', naravno-. Na prvi pogled se marsikdo res malo- težje v/.5vi v spomenik, ker smo le preveč navajeni na ra-zne belouške stebre s tremi vrhi, zvezdo itd. To-da, ko nekoliko postojiš ob bazenu v kalio remi se zrcali celotno ozadje, se nehote //{misliš v težko preteklost in greš nehote od kamna do kamna, od imena do imena. Toplo intimnost prostora poživi še cvetje in mticcsnova klopca ob steni. Odkrilie spomenika bo na Dan vstaje, dne 22. 7. kot: glaVna prireditev lega dne v naši ohtčini, na kar že danes opozarjamo. Dela in priprav je veliko. Vsi listi, ki so do-sedaj slali ob strani pa lahko še, vedno priskočijo odboru na pomtoč s prostovoljnim delom, ali pa prispevki. Celoten program odkritja bo pravočasno objavljen. Porast učnih uspehov je dokaz, da se ru/.iii.'ere po šolah slal.no izboljšujejo, da iiel;teljslvo vlaga v svoje deflo ogroffl|M> truda. Veliko zaslug pri tem ima tudi družbeno upravljanje šoji, lo je šolski odbori, ki so uu-illeljslvu v veliko ir.iJr ratno pun.ne. S svojimi obiski po šolah in s-eznanjaujem s šolskim delom s|><>-ZiiiaVajo n,a.| Mirnost učiteljskega poklicu Svoj delež pri uspehih ima tudi Društvo prijateljev mladine,, ki s predavanji usmerja starše pri. vzgoji otrok in imajo poleg ulčtiteljstva ravno starši največ zaslug z;l lepe uspehe v letošnjem letu. Materialna sredstva, ki jih daje ObLO Trž$ pa so trdna podlaga vsemu delu in na* predku naših šol. Šolska razstava v Lešah V nedeljo dne 24. junija je bila v Lcšuh ojdprla šolska razstava- Ob letošnjem šolskem zaključku je bito bolj malo šolskih razstav,' zato je Lem boilj om«nlw' vredno, da, je poleg Vajenske šote priredila, edino šola v Leišan razstavo. V Lešah jie le dvooddelčna šola in P0' u.čiiijela vse učence od 1. do G: razreda 1)0 dva ulčileljii. Zaposlena sta dopoldB* in: popoldne, pa sta kljub teirtu naši? dov,oilj časa in. izdelala mnogo učil, kar je dlalo razstavi tudi glavni poudarek. Vsi vemo, koliko težav dola učencem v prvem razredu in še pozneje prehod preko desetice in, v drugem razredu pošte-vanka. Za vsie le, lične postopke sla se-staViJa posebna ufčtila, deloma po 1 astro pamiisli. Večje, število risb, načrtov itd pa služi pouku dnmoznanstva v tretjem razredu. Po risbah, in načirtih je zclp nazorno prikazana Jugoslavija po republikah in Evropa po posameznih državah? Vse lo sta izdelala sama z Učenci. Tal* ilobi. tudi pouk ročinih dol pravo vsebino. Razstavo si je o.glcdalo celotno pr(1' živalstvo vasi. oko liških uđiteljov P;1 prav niallo. Slkoda ..... dobili bi marsikakš; 1:0 vzpodbudo in spoznali bi, da ne zavi« izboljšanje pouka samo od drugih, ino* dernih učil, ampak predvsem od pnz* devnosli in izna j d I ji VOisl i mVlelja, ki P« je je na velikih šolah dostikrat1 manj, kot na podeežlju. T<»varišiiiia Ribnikarju Janezu in Cilki, glre za njun trud vse priznanje. VARUJMO cestno premenine Pretekli leden je tehnižna sekcija Up'"1" ve za ceste LRS, začela odstranjevati ,//,x~ s ta rele cestno-pro-metne znake, na re-pulbliški cesti, tj. od odcepa pri Naklep3 do Ljubelja. C-eprav veljajo- še stari ziu" ki do 1960 leta, pa Vidno ovirajo vedno roolčnejši promet po cestah. Ker so naše ceste večidel nepregledna in zastarele, zato se v zadnjem času P1"1' laga tem večja, važnost postavljanju pr"' metni h znakov. Tudi pravilna postavit*? cestnih znakov veliko pripomore k znia".!' šanju prometnih nesreč. Pogostokrat P1'0' metne nesrečne terjajo človeške žrlvft ker se malo upoštevajo ceslno-proin1''"'1 znaki. Subašič Silvo, tehnični vodja moštW za postavljanje cestnih znakov, nam .1 povedal, da bodo zamenjali 40 opozoril' Onih, znakov,- ki se. bodo videli poiioi'1-če jih cjbsvellimo z žarometi. NadaljA kaž.ipotov, 21 znakov za železniški PfS lat, Pravtako se bodo ponoči videli- ''J. jih bomo ponoči obsvellili in končno » znakov obvestil in svaril. Oslale obsloj-«'.. ili znake, ki so še uporabni, bodo poprav in prebarvali. . Pohvalno se je izrazil vodja ekipe, "j so ciestni znaki na tem odcepu ceste Iv ml a v večji meri nepoškodovani, ,iiapritI oslalim odcepom v Sloveniji. ,' Omenimo naj še. da« tržiške oblasti za-dnjem času polagajo; posebno V°,0}n, nosi,' da se. čimbolj zaščitijo cestno |»". metni znaki na vseh cestah in na »PJ žiščib občinskega ljudskega odbora Tržiču. . , Stran 3 hodila Andrej Tišler Mira Iliršl: Naš otrok je živčen TRŽIŠKEGA ČEVLJARSTVA | PO I. SVETOVNI VOJNI S prevratom leta 1918 se je tudi glede tržaškega čevljarstva marsikaj spremenilo. Z nastankom nove države, kraljevine SUS, se je odprl trg za Izvoz ■čevljev proti jugu. Kmalu po vojni so začeli prihajati v Tržič srbski trgovci in. prekupčevalci po „cipele". Prodalo sc je lahko vse, dobro in slabo. Podjetni čevljarski mojstri so si kmalu pridobili odjemalce na jugu. Pravtako tudi industrija. Kler JC bilo zlasti v začetku, lo je prvo leto, še vedno veliko povpraševanje po „c.ipe-lih", jie ludi število čevljarskih mojstrov zn.ft.no naraslo. Mojster poslati je bilo takrat še lahko. Kjer ni bilo moj sirskih izpilov, tudi ni nihče vprašal po strokovni sposobnosti. Treba se je bilo le prijaviti, pri čevljarski zadrugi oddati pomočniško spričevalo-, vplačali določeno pristojbino, pa si bil mojster. Nekateri mojstri so delali sam« za izvoz iz Tržiča, drugi zopet oboje, lo je čevlje po na-čilu, po meri hi za izvoz. ljubljanskim Itfgovctam so čevljarski mojstri svoje izdelke dobavljali, "oziroma „lil'rali" navadno ob sobotah. Na Hrvaško, v Bosno in Srbijo so pa pošiljali po pošli in železnici. Cas, ko se je lahko prodalo vse od kraja, je. kmalu minil, začelo se je povpraševali po (dobrih izdelkih. Tako je kmalu nastala mod mojstri kon-koinkurenca, kdo bo delal lepše in, cenejše čevlje. 1'reoej občutno je našo čevljarstvo 'zadela konkurenca, ko se je oeška firma „Bata" vselila v našo državo, najprej v Beograd. V Borovcu« (Slavonija) je „Bata" zgradila veliktp čevljarsko tovarno in ustanovila trgovine s čevlji po mestih Sirom Jugoslavije. Čevljarstvo se je po svetovni vojni začelo širili tudi po Iržiški okolic«, največ v Križah, Sebenjah, Zigatiji vasi, Dupljah, Kovor ju i n Seničnem. Vse. le vasi so namreč spadale pod Iržiško čevljarsko za d ruda no -mojstrov. Poleg industrijskih ohrai|ov, oziroma čevljarskih tovarn Mali v & Demberger, Peko, so- po svetovni vojni še nekaj časa obratovala večj.a Obrtna podjetja — Jože Kloru I ar, Peter Gregorc, Pavel Bohinc. Čevljarska tovarna Muller & Goecken je Prenehala obratovali leta 1920, prevzel jo je z delavci in inventarjem vred Peter Kozina. Kjer je sedaj obrat 2 tovarne Peko, jie bila manjša čevljarska tovarila, ki jo je. ustanovil J. BazbofSe.k pod naslovnim „Jara". Kasneje se je imenovala »Trio", Leta 1921 je. bivši trgovec Anton Je-l('ue ustanovil posebno podjetje, malo tovarno za izdelovanje, otroških „Baby" čevljev, copat kakor tudi leksanih otroških ' čevljev itd. Tvrd ko je ustanovil še gO, ki je šlela nekako v sredi med 1. in. 2. svetovno vojno nad 120 čevljarskih njegov oče leta 1880. Razpošiljal je tržiške domače izdelke raznih čevljev v Ljubljano, Celovec ild. Jelenčevo podjetje je' bilo prvo za izdelovanje „Baby" čevljev, ne le v Tržiču, temveč v celi državi. Tovrstne izdelke so razpošiljali Sirom Jugoslavije. V letih najboljšega obna* (jovanja je bilo zapnsiletiiih do 50 oseb, vočjinoma žensk. Obiral je prenehal letu 1^932 ter b;il obnovljen po drugi svetovni vojni v manjšem obsegu. Kot edinstven primer v zgodovini tržaškega, kakor sploh jugoslovanskega čevljarstva naj navedem, da je leta 1930 o-pravila lov. Frančiška Mandič pomočniški, lela 1936 pa Se mojstrski izpit iz čevljarske stroke, zalo da je lahko naprej vodila obrt svojega pokojnega očeta, katero je po njegovi smrti nadaljevala njena 'mali pod naslovom Prane Pretnar — vdova. Podjetje Mandič je zaposlovalo pred drugo svetovno vojno do 2j9 oseb in se poleg izdelovanja različnih čevljev največ za izvoz specializirala z izdelovanjem' najfinejših Cosv-copat, oz. raznih hišnih ejevljev. Obrt je. bila I. 19-18 poleg drugih nacionalizirana in pred nekaj leli zopet obnovljena v manjšem obsegu. Ktol pohvalno priznanje za najfinejše „Cosv" izdelke je. prejela Frančiška Mandič lela 1953 in'leta 1955 na razstavi „Go-renjskega, sejma" v Kranju vsakokrat častno diplomo I. reda. SI. julijem leta 1932 jo bil uzakonjen 'mojstrski izpit za vse široke. I/ območja tržiške čevljarske zadruge jo čevljarski pomočnik Tomaž Dobre iz Koviorja kol prvi opravil leta 1932 mojstrski izpit pri tedanji zbornici T. O. j. v Ljubljani. Se isto leto se je naselil v Sebenje, kjer obratuje še danes kot dober čevljarski mojster. Čeprav je bila v Tržiču obrnjeno-šivana izdelava čevljev že davno udomačena, moram na tem mestu omenili še lo, da so v delavnici že pokojnega Ivana Er-1'aha v Bistrici pri Tržiču izdelovali nekaj let po 1. svetovni vojni pristne dunajske „komless"- lahke ženske čevlje, to je obrnjeno-šivane izdelave z visokimi lesenimi petami. Tovrstna izdelava je, kakor tudi drugod, v Tržiču žal že skoraj zamrla. Nadomešča jo danes lepljena'izdelava, kalera se je v Tržiču kot prva začela uvajati v tovarni „Peko" kmalu po 1. svetovni vojni. Iznajdba ,,Ago lepljenje" izdelave sega že v leto 1910. Njen hitrejši razvoj je preprečila 1. svetovna vojna. Najstarejša tržiska tovarna čevljev, Ma-lly & Demberger je leta 1931 prenehala z'obra I ovan jem. Se isto leto se je začel nov čevljarski obrat pod naslovom Fr. Markelj in sin v prostorih bivše čevljar-ne Pavel Bohinc. Dalje prihodnjič (Nadaljevanje) Ce otrok v šoli slabo napreduje, več-krat starši krivijo za ta neuspeh uičjde-lja, ali pa govore o raznih padcih in poškodbah, ki jih je dobil otrok nekdaj na glavo. To pripovedujejo tudi otroku in mu vcepijo lako prepričanje, s tem pa umetno vzgajajo živčnega otroka. Krivda za neuspeh v šoli pa je verjetno popolnoma drugje in nima ničesar skupnega s padcem na glavo; morda je otrok nenadarjen, živi v neurejenem okolju, jo podedoval živčnost itd. Vemo, da je pretres možganov pogost pojav pri otrokih, pa tudi pri odraslih. Najbolj viden znak pretresa možganov jo nezavest. Možgane neprestano hrani kri iz žil odvodnic. Ce to pretakanje krvi preneha le kratek čas, nastane mio taj a zavesti — nezavest. Po pretresu so ljudje v nezavesti različno dolijo: več ur, lahko celo več dni. So pa tudi pretresi, kjer ne opazimo nikake nezavesti. Ko se tak bolnik prebudi, se ne znajde v kraju ne v času, njegova volja pa oslabi za dlje časa. Bolnik se čimprej pozdravi, če miruje M ga lepo oskrbujemo. Navadno preide pretres brez posledic in no smemo pripisovali slabega spomina, ali drugih živčnih motenj le pretresu. Pes je, da. lahko nastane okvara v otrokovem organizmu, če so padci težki in njegova duševnosl začne takoj propadati. Ce pa je olrok po poškodbi ostal normalen in so šele v šoli dognali, da je slab učenec, ni bil njegov padec na noben način vzrok njegovega slabega živčnega ustroja. Temu so krivi drugi činitelji. Omenili moramo še motnje v delovanju živčnega sistema pri odraslem človeku, v kolikor lahko vplivajo na otroka. Okoli 50. starostnega lela začne navadno slabeti e'l'ovekov živčni sistem; so pa. tudi ljudje, ki ostanejo Sc v visoki starosti popolnoma bistri. Starostne motnje se začno največkrat s spremembami v človekovem značaju in lo v smislu potenciranja prejSnjih oseibnih lastnosti! (p,reje varčen, sedaj skopuh). Glavni znaki pa so spominske motnje. Tak človek se .iz mladostnih let vsega lepo spominja, a za dva, ali tri dni nazaj ne ve ničesar. Pri njem so daljni dogodki sveži, bližnja preteklost pa je pozabljena,, Vemo tudi, da naše ožilje v starosti ni več elastično, je trdo, zalo. žile slabo prehranjujejo možgane, Ce žile v možganih poapne, nastanejo tudi spremembe v človekovem čustvovanju'. Bolnik je pretirano vesel, ali pretirano žalosten. Ako je doraSčajoiči otrok vedno v stiku s lako bolnimi starejšimi ljudmi, no vpliva lo ugodno na njegov razvoj. NOVOST V NAGRAJEVANJU UČENCEV Do sedaj je vsako leto Ob zaključku šo-*! prediindnjk oblčine, sprejel najboljše '"čenče., jih obdaril s knjigami in pogodil. Sticviio teh uičVneev pa je bilo iz ^alzumljivih razlogov dokaj omejeno; iz JeČjjih Sol 3i—1. iz manjših'pa 2-3. Spre-Fm se je vršil v Tržiču na občini. Vsi Ostali nčjenci so za lo komaj vedeli. Tako l'u odpadel eden glavnih namenov teh sprejemov. Ho je vspo^buda drugim, [Jjanj prizadevnim učencem. Tudi razredniki in vodlstva šol so bila v nemajhsui ^Sdregi — koga poslati na sprejem, ob /"•omejenem številu dveh ali treh 'učencev, faJ je na vsaki Soli gotovo več odličnja-Pjov, ki bi tudi zaslužili priznanje. Vsi tudi vemo, da vsi otroci ne žive. v enakih aiziuerah, da imajo zelo različne pogoje zai d o ta v uspeh v šoli, še bolj pa vem'Os da prirodno nadarjena, ki z lahkoto dosegajo odličen uspeli nimajo vedno najboljših odnosov do dela in družbe. Primerjajmo otroka nekega intelektualca, povrhu :.e gmotno dobro situiranoga, ki živi v najugodnejših razmerah ali pa olroka iz številne slabo situirane družine, v tesnem stanovanju povrh pa morda še v razrva-nib družinskih Razmerah, dolga pot v šolo, delo doma itd. Ce tak otrok brez urejenih razmer, brez moralne podpore doseže saimo prav dober uspeh, je še vedno več vreden od prej Snega odličnega. Vse te in podobne razloge je upošte-t'val Svet za šolstvo in dal predloge, da se namesto prejšnjih sprejemov le nekaj učencev pri predsedniku občine, da šo- lam večje število posebnih pohval s strani občanskega ljudskega .odbora. Tako razredniki in vodstva šol, lahko dajo priznanje večjiemu številu, učencev, tudi tistim, ki nimajo ravno odličnega uspeha, a po svoji marljivosti in prizadevnosti, vedenju in drugih okoliščinah tudi zaslužijo priznanje. Drugo pa — pohvale so bih1 razdeljene na zaključnih šolskih proslavah s sirani zastopnikov občinskega ljudskega odbora vpriičb vseh učencev. S lom pa je. bil dosežen glavni namen, z, javnim priznanjem dali vzpodbudo vsem učencem za čim boljše učenje pa tudi lepše vodenje. To je neka novosl v nagrajevanju uecn-ciov. Praksa ho pokazala, kaj je boljše. Edina nevarnost je v lom, da' razdeljevanje teh pohval ne bi šlo preveč v Širino, ker bi s tem izgubile na svojem pomenu. Stran TRZISKI VESTNIK St. 12 r KULTURNIVESTNIK D- PRIZADEVANJA ZA GLASBENO VZGOJO NASE MLADINE SO RODILA LEPE SADOVE Naša glasbena šoja dola /. našo mladino v laki liholi, da njenega dela v vsakdanjem življenju skoraj nie opazimo;. Ko pa o:h zaključku, vsakega leta prisostvuje, ludi naša širša javnost glasbenim, večerom, nas loto za lolom vsakokrat bolj presenečajo njeni veliki uspehi in n'en ■ viden napredek. Tudi lelos so gojenci pripravili poleg številnih in-(lernln nastopov med letom še tri javne glasbene večere ob zaključku šolskega lela. Vsem Ireni glasbenim večerom je prisostvovala velika množica poslušalcev, ki So se lahki) prepričali, kakšnega velikega pomena je za mladino glasbena vzgoja i n kolikšno znanje si gojenci pri-dplb!ij|p v vsakem letu svojega šolanja. 7.e slovilo gojencev je za kraj, kot je Tržič presenetljivo, saj je na šoli kar 168 gojencev,, razen lega pa še 119 cicp bančkov, ki pojejo lotos v novo ustanovljenem zhorčku,. Poslušalec je v zadregi, ktotolu hi dal večje priznanje, ali pravkar oimenjenem zhorčku ali orkeslru ali posameznim pianistom, igralcem na. godalih ali solopevcem, kajti vsak nastop je po svoje dokazoval ne Le muzikalno nadarjenost mladih koneertanlov, temveč ludi izredne plodovi' sistematičnega učenja pod skrbnim nadzorstvom njihovih glasbenih pedagogov, No da bi zmanjše- vali uspehe ostalih, naj naštejemo nekatere skoraj nadpovprečno izvajalce iz posameznih oddelkov. Tako imamo na primer, že rulinirane pianiste v liarbki Speharjevi, Tatjani Slrilihovi, Veri Rozmanovi in Majdi Sajovičevi. presenetili so nas ludi Manja I teg val. Žarka Zazvonil, Sonja Vidmar in Boris Erzepi Od manjših obetajočih pianistov naj omenimo zlasti: sestri Kendovi. Holar Simona, Bredo Krzen, Mileno Ilrovalič. Sonjo Slcr. Simona Valjavec. Zvonka Srečnik. Som Veroniko in Marijo Primožič, kepo šle*, vilo gojencev ima tudi oddelek za godala. Tudi med gojenci tega oddelka je nekaj nadpovprečnim violinistka Anka Abačič, ki jo med drugim nastopila kol solistka ob spremljavi orkestra, nadalje Peter Kegval in .Krna Hoblek ler če!ista Hudob* Ahačič in Janez Medina,. Od najmlajših pa nas.jo presenetil mali Violinist Janez Zazvonil. Od ostalih oddelkov pa moramo omenili še Irompeti-sta Riharda Krajnika, Milko Kaplanovo, Slavieo Jeramovo in Janeza Justina iz solo i levskega od dol ka. Orkester jo hali tokral dokazal, da zmore, tudi zahtevnejše skladbe, zvenel pa je še polnejšo, saj jo dopolnjen z novimi gOdalisti in ostalimi i.nslrumentaliptii Prvič smo tokrat slišali pevski zbor naj- mlajših ,—- Cicibanov, ki jo, .sigurno in samozaveslno odpel vrsto Mitenčovih in pesmicb Franceta Slabela. De so učenci pokazali lak lep uspeh, je zasluga njihovih vzgojiteljev in požrtvovalnega ravnatelja ulasbene šoli1 še nosehei. Želimo, • 1, a bi šola ludi v bodoče čim lepše uspevala, saj bo s lom prispevala tudi k splošnemu dvigu kullurne ravni Tržiča. Ze sedaj, ko jo ta ustanova- še mlada, ob vsaki priložnosti po svojih močeh prispeva svoj delež pri skupnih manifestacijah. Tem lažje se bomo oslonili na njo v bodoče, ko bo svoje delo v glasbenem študiju še pooglobilai Razumljivo pa jo. da moramo za prospeh šolo skrbeli vsi, če hočemo, da bo dobro, napredovala, zlasli pa so ji dolžni nudili s'vo|)o pipimot pnedstavniki ljudstva. Med njenimi najbolj perečimi pomanjkljivosti, m.i. ki'ovirajo nemoten potek pouka, jela, da nima prostorov strnjenih v eni sami stavbi; temveč se vedno gostuje v različnih poslopjih. Ali se ne bi dalo Z dobro voljo z zamen javo doseči, da bi šola zasedla vse* gornje nadstropje Cankarjevega doma? Na ta način bi se lahko odrekla dosedanjim zasilnim, za šol.) nr-priniiornim prosto ropi v nekdanji goslil-ni pri Steru. Sola bi to prav gotovo zaslužila. Lepa kultoma prosvetna manifestacija varoravancev pomožne šole v Tržiču Dne 2(1. junija ob Ki. uri je vodstvo pomožne šole v Tržiču priredilo zaključno šolsko proslavo, na kateri so nastopili učtenci imenovane šole in to s tako izbranim sporedom, da tudi kritičnega poslušalca niso mogli razočarati. Nasprotno, poslušalce so s svojim izvajanjem naravnost fascinirali in jih tako pripravili; da so vseskozi z največjim zanimanjem sledili posameznim točkam in nagradili izvajalce s spontanim aplavzom. Pozdravno in uvodno besedo je imela agilna in nadvse požrtvovalna upravir ljica Mira ltiršl.ova. Iz. .njenega govora posnemamo bistvene probleme, s katerimi naj se seznani tudi vsa naša širša javnost. Pel je preteklo, odkar je bil v Tržiču ustanovljen pri osnovni šoli pomožni oddelek in, tri lela je že od lega, odkar smp poslali popolnoma samostojna ustanova. V tem času jo bilo treba premostiti določane in skoraj neizogibno težavo, na prvem mestu predvsem pomanjkanje primernega prostora. Šolski inventar je. pomanjkljiv, pa tudi zastarel je in Skoraj neuporaben. Iz nujnih zdravstvenih razlogov bi morala šola imeti na razpolago primerne šolske klojpi. S tem bi se izogniti krivljenju hrbtenice otrok spričo njihovega že tako slabega živčnega ustroja. Po drugi strani je omembe vredno, da je letos upravileljstvu šole uspelo nabavili prepolrebna prva učila za pouk' pri rodopisa in prve knjige za šolsko knjižnico. Z našim šolskim delom smo v ljudeh utrdili prepričanje, da jo pomožna šola v Tržiču potrebna, da so v njoj lu'ienci vendar nekaj nauče in si pridobe zadosti osnovnega znanja za svojo bodočnost. Tako počasi, a gotovo izginja med ljudstvom tisto zmotno mnenje, da. je pomožna šola le strah za lenuhe ali šo celo nekaka mučilnica za, ..zabilo" otroke. Prav ta moralni uspeh pa je za nas največjega pomena. Danes, po petih letih samostojnega dela, stopajo učjenei pomožne šole prvič v javnost z javnim nastopom. 1'čouci, II, po številu, niso prikrivali odkritega veselja nastopiti pred množico, saj je naj. slop plod njihovega vztrajnega dela, ki naj dokaže, da so „vsaj" enakovredni svojim sovrstnikom po drugih šolah. Sledil je nato kulturni del slovesnosti. Pri prvi točki je nastopila učenka Tončka Lauseger, ki je ,prav lepo recitirala Kujuhovo „Pesem matere treh partizanov." Janez Papler je recitira) „Pesem m|adine." Sledila je zborna recitacija' Uičjencev 3. razreda. Pri lom moramo1 ta\-koj pripomniti, da so le. ti naravnost presenetili, ko 90 tako dinamično in sproščeno recitirali Borovega ..Partizana". II-čenka Vika Brzinova "j« prebrali sestavek „Dragi Tito". Na lio je pevski zbor navdušil poslušalce s pionirsko pesmijo „Dragi Tito", ki so jo zapeli tako estetsko in s Lakim, zanosom, da so bili deležni toplega aplavza. Zupančičevo peseni. „Q partizanski pesmi" je lepo deklamirala učenka ILermina Podlipnlltiva, Milan Zupan pa je pogumno recitiral pesem Simona Jenka „0 večerni uri". Sledil, je prizor „0 naših poklicih", ki so ga izvajali veJčinoma učenci 1. razreda in so želi odobravanje za lepo odigrano, vloge Zelo je navdušila belokranjska pesem „Lepa Anka" in prekmursko' kolo „Marko skaiče", ki j it je zbor lako ognjevito in, vilialno odpel, da so bili poslušalci s tem izvajanjem nadvse zadovoljni, o čemer jo pričal velik aplavz. Med k nI turnim progranJom je spregovorila nekaj besed še Ranica šolskega odbora tov. Marija Erjavšek, ki je pohvalila delo na šoli in čestitala učencem, šo posebej pa upraviteljici, za tako uspešno izvedeno proslavo. Nato je sledilo razdeljevanje, spričeval in pohval. S lian je bil kulturni del pno-graima pri kraju. Iz povedanega zaključili),lo samo. lo, da je treba posebno pohvalili 'prizadevnost upraviteljice, šole, ki z materinskim srcem vodi učence in jih vzgaja v vredne bodoiSe državljane naše socialistične družbe, in ji iz srca čestitamo in želimo, še nadal.jn.ih uspehov na prosvetnimi in kulturnem področju 1 TRZISKI VESTNIK Stran 5 Ce dni po športniI] teren i-fj STRELJANJE AVTO MOTO Ponovno prvaki Gorenjske Letošnja pomlad in poletje sicer nista prav nič naklonjena našim strelskim reprezentantom, saj jih to muhasto vreme stalno ovira pri vajah na 50 in 200 melerskrm strelišču, tako da ne morejo priti na svoj račun. No, to pa tudi ni edini vzrok, da o njih letos tako malo slišimo. Ko strel poti, se. daleč sliši, ho rekel vsakdo, vendar je njihovo strelišče že čisto na koncu inlosta, da le kak odmev zanese veter kdaj pa kdaj proti njemu, ki pa seveda ne napravi dovolj »odmeva" o vsem njihovem delu. Uvertura v letošnjo tekmovalno dejavnost je pač bila zračna puška, oziroma vaje i n tekmovanja z zračno puško. Prav z ozirojm na premalo vaje, saj siromaki nimajo pozimi kje vaditi, ni bilo z zračno puško najboljših uspehov, čeprav so organizirali mnogo tekmovanj in sodelovali ,na okrajnem in republiškem prvenstvu ter celo v finalnih tekmah za »Zlato puščico" in v dvoboju Slovenija : Urvalska. Kar je manjkalo, je bilo treba nadomestiti,' zalo so strelci tudi izkoristili vsako lepo popoldne, da so vadili z vojaško puško, ker je bil čas do pričctka "radnih tekmovanj in prvenstev dokaj skopo odmerjen. Vsem tem nevšečnostim pa se je pridružila še nova, ki je ni paB nihče resno predvideval, I. j. pomanjkanje vojaškega streliva. To, da niso imeli zaradi pomanjkanju prostora dovolj vaj z zračno puško v zimskem času, se bo zaradi pomanjkanja streliva odražalo v Vseh letošnjih tekmovalnih rezultatih. Prvo tekmovanje z vojaško puško so naši strelci sicer' odločili v svojo korist, ko so premagali strelce iz Predoselj, kar »a 3017 krogov, vendar je rezultat (1.500 Kožnih) krogov le petčlanske ekipe še zelo slalb, piatudi nasprotnik ni bil njim r»iven, saj je še naša druga ekipa, ki je nastopala izven konkurence bila: kar za 23 krogov boljša od gostov. Tudi na drugem letošnjem tekmovanju Primskovo Cirče Tržič,' ki je bil organiziran v Tržiču v počastitev delavskega praznika — 1. maja, rezultati niso bili boljši, čeprav je naša petčlanska ekipa {^pravila od 750 možnih 459 krogov pred Priniskovim z 371 in f.irčjam z 271 krogi. Zajraldi že ocenjenega pomanjkanja s,,reliva, se je moralo okrniti ludi družinsko prvenstvo in je na istem lahko nastopilo le omejeno število čltainov. Letošnji družinski prvak na vojaški puški Je postal Janez Perk|o z 102 (150 možnih) pogi pri članih in Lado Joknvec z 96 krogi pri mladincih. Z vojaško pištlolp pa jfe prav tako zmagal Lado Jekovec. s 111 krogi (200 .možnih). Pionirji pa so nastopili z zračno puško ter je poslal letošnji družinski prvak Janez' Majeršič z JI I krogi od.150 možnih, dočim mladinci 1,1 članice z malokalibcrskim orožjem ni-"o tekiviovali, ker tokrat ni bilo lovrsl-"1-ga streliva. Žal pa je treba tu nripom-"'li, da se je za okrajno prvenstvo pla- nirajo pri vojaški puški le 7 ičjtanov in ."> mladinci. K-oJ lani ]e, bilo okrajno prveiistvo tUdI Helos deljeno, tako da so streljali z vojaško puSklo in pišljnlo na Je-se.ikie.ah, z inalokaliibcrskjp puško pa v Tržiču. Oba dela, tekmovanja, tako .3. junija na Jesenicah, kol. 10. junija v Tr-ž.ičiii sla bila organizacijsko dobro pripravljena in je tekmovanje, čeprav je nastopijo na Jesenicah najd 100, v Tržič« pa nad 40 tekmovalcev, tečno in. hitro poiskalo. Kljub nezadostnemu treningu so se naši strelci močno potrudili, da zastopajo Tržič tako kot vodno. Čeprav je bila našaj reprezentanca močno okrnjena, saj so manjkali v njej Janez Perko, Milan Slu-cin, Tončka Žaplotnik in Angelca Zakraj-šek, so tržiški strelci osvojili vsa prva mesta na letošnjem strelskem prvenstvu Gorenjske. Za moštveni plasma so ocenjevali samo člane, dočim so v vseh oslailib disciplinah ocenjevali samo posameznike. Članska ekipa, ki so jo sestavljali Vili Bedina, Lado Jekovec, Slavko Hvalica, Lado Brejc in Štefan Klemejnc, je, pri Vojaški puški z 969 krogi (1.500 možnih) zavzela prvo mesto pred jeseniško z 956, javo.r.niško z 802 krogi itd. Posamezno pa je letos ..poleguil" na prvo mesto naš mladi reprezeiilani Vili Bedina z 210 (300 možnih) krogi Z vojaško pištolo pa jie zavzel prvo me&Co naš stari „a,s" Lado Brfcjjtc s 146 (1200 možnih) krogi. Borba z niallokalibersko puško je bila pri mJladineih hujša ler je naš Lado Jekovec z 232 krogi (:«K) možnih) le s težavo ušel m t krog Jeseničanu Novaku in tako priboril Tržiču tudi v tej kategoriji prvo mesto. Štefan Klemene pa je z 221 krogi zavzel tretje; Khific I''ranci pa z ION krogi šesto meslo. Pri članicah pa je. naša Minka Berton-celj z lahkoto za 11 krogov prehitela Maj do, Kralj z Jesenic ter z 250 krogi osvojila naslov ženskega prvaka za leto 1956, Marija Perko pa je zavzela z 215 krogi tretje mesto. Tako so naši strelci z gotovostjo po- se dober mesec nas loči od hitrostnega gorskega tekmfovanja na Ljubelju, že sedaj se AMD Tržič s sodcjliovanjem AMZ Slovenije pridno pripravlja, da se čllin bolj slovesno proslavi 30. obletnica prvih Ljubeljskih dirk. 'lakoj po II. svetovni vojni od leta 1917 so bile organizirane dirke, sevedau medr društven značaja. Dne 30. avgusta leta 1953 je prireditelj ljubeljskih dirk be-1'v.l predvojni nivo ljubeljskih dirk. Poleg domačMh tekmovalcev so bili zastopani inozemski tekmovalci. Lela 1055 stali ekipni in posamezni prvaki Gorenjske za leto 1956 Z mlošlveno zmago so priključim svoji zbirki trofej nov polk al, prvakom V. Bedini, M. Berllnncljevi in L. Jrkoven pa sla Okrajni odbor SZDL iu okrajni strelski odbor za Gorenjsko podarila krasni! roeine ure, L. Brejc pa jo preiel lepo pisalno garnituro. Okrajno prvenstvo za leto 1956 je končano, naši tekmovalci so osvojili prva mesta, za kar jim iskreno čestitamo, vendar pa se ne smemo in ne moremo zadovoljili z doseženimi rezultati ter lahko smelo trdimo, da so pod našimi povprečji. Tako upravni odbor, kol tudi tehnična komisija naše strelske družine, predvsem pa tekmovalci sami, se bodo morati s tem vprašanjem ..pozabavali", da bomo lahko po prihodniem okrajnem prvenstvu govorili o boljših uspehih. Včh KEGLJANJE Ustanovili so žensko sekcijo — Nadmoćna zmaga nad Bledom .PreUrkli teden je bil n.a tržiškevn ke-R,iiŠču prvi trening novoustanovljene žen-j*e sekcije pri K K v Tržiču. Čeprav je ™,ni;ovalk zaenkrat še malo, j<: vendar Pohvale vredno, da se začinejo tudi v Tr-P*J finske bolj aktivno bavili s špor- V1'"- '''ako Sie naš kegl jaški klub sedaj ,;i' I ko pohvali, da ima v svojih vrstah ««<|niovaike. Klubov, ki imajo tudi žensko ''kieijo. je zae:nkral še zelo malo. ZaJo n<>ranio našim 'pogumnim tekmovalkam želeti le čimveč usoehov pri razvoju ženske sekciie pri K K v TržiPn. V nedeljo je tržiški kegljaški klub beležil v knjigo svojih usiieinov. ZiMo lepo. zmago proti KK iz Bleda. Tržioani so podrli kar 80 kegljev ven kot P.lcjčani. Bezullal je bil loirej 125 : 330 .podrtih kegljev v korist domačega mošlva. Od Iržiš-kega moštva, ki jie naslonilo proti Bledu, so' se najbolj izkazali: K. ŠpairOVeC, Spe-har in M Sa levic. ' pa jie beležil Ljubelj, po 17 letih, nov nekord, ki ga. je postavil drzni vozač 11ille|-brand na BAINV motorju s prikolico s povprečno brzino km/h 62.354. Vse kaže, da bo letošnja konkurenca vozačev še ostrejša. Sele po 13 desnih in enako število levih zavojev s vzponom 33% dirkalne, steze, se bo pokazalo, kdo je, boljši. LalhJko homo prvič po vojni občudovali drzne dirkače iz vseh delov sveta, kot Avstrijca, Švicarje, Ruse, Angleže, Francoze, cehe, Grke, Italijane, Egipeane-VzJiO'due in zahodne Nemce. Svede, Poljake, Belgijce, Romune, Bolgare, Madžare, Nizozemce, Saar-a itd. Takega doživetja nje bo zlepa videla kotlina Podlju.be,-ljia in. Tržiča. 1'olieg tega se. je letos' prireditelj povezal z Turist birojem, do bodo rlalei imeli priložnost pripeljati se iz liolj oddaljenih krajev do starta. To tiradk-ionalno. lahko reoVmo jubilejno tekmovanje bo 5. avgusta toga leta, ker je isti dan tudi občinski praznSk. Letos bodo vstopnice oštevilčene, zaradi žrebanja po lekmi, da bo srečni imetnik lahko zadel ali TOMOS motor, ali radio, ali pa dvok°flo. Tudi zastavice se bodo dobilo v pred p roda ji. Namenjene ao motoristom, kolesarjem in avtomobilistom. V naslednji številki Tržiškega veslirika V"s homo bolj podrobno seznanili z dirkači o popom enu letošnjih, dirk. J. S. Nogomet Prijateljsko srečanje z JLA iz Križev V 'čjiisl Dneva vstaje sla se v sredo sestali na tržaškem igrišču moštvi garnizona ih A iz Križev in. moštvo NK iz Tržiča. Po obojestransko slabi in nezanimivi ig|ri se je tekma končala s ,.pičlo" zmago domačinov z rezultatom 3 .2 (1 :0). V pr-veim polčasu so po nekaj neizkoriščenih priložnostih domači po Krašovcu dosegli vodstvo. V drugi pa so gostje, v 5 minutah dosegli dva gola po Vegerju in Grubičti, Tržičanom pa je uspelo po Mežku izenačili. Proti koncu tekme pa po edini lepi kombinaciji domaeiega moštva:, med Eler-joljšimi na igrišču. V splošnem je tekma potekala v prijateljskem duhu, toda nikakor ne moremo zamolčali nešporlnega vedenja, prevsem preklinjanja nekaterih domačih igralcev. Za željen o bi bilo, da uprava NK vse take in podolme primere že v kali zatre. ŠAH Dvakratni prvak SZ -velemojster Averbach v Tržiču Tržiški šahisti smo imeli pred kratkim v svoji sredi enega najmočnejših velemojstrov na svetu, dvakratnega prvaka SZ, vieleiiniojslra .Ilirija Ave.rbacha, ki je igral v dvorani „Svo,bode" simultani«) proti 33 Ifržiškim šahistom. Pa 1 in pol urah igranja je velemojster doibil 32 partij, remizi-Iral samo 3, izgubil pa nobene, kar je za-vildanja vreden rezultat za vsakega velemojstra, kljub temu, da v Tržiču zaenkrat kvaliteta šaha ni na posebni višini. Velemojster Averbach je igral zelo previdno in se trudil, da doseže <č5'in.l>oijši rezultat; Rem'jzirali so: Brezavšček, Božič in. Sok-liič, vsi člani šahovske sekcije DPD »Svobode". 34 letni Jurij Averbach res ni več mlad, eepirav na zunaj teh svojih 31 let vsekakor ne kaže, toda zaradi fizične konstitucije in zmernega življenja (ne kadi in ne pije) lahko doseže šo večje uspehe v svoji šahovski karieri. Na nedavnem dvoboju SZ.: Jugoslavija je bil pojeg Smislovas Gelerja, Gligorjiča in Malanoviča najboljši ig;ra,lec, saj ni izgubil niti ene partije. Po poklicu je strojni inženir. Zanimivo je tukli, da se kot inladeniič sploh ni ha-vll s šahom,, ampak z .drugim športom* predvsem, s (plavanjem in šele leta 1932 je Saltsjobadenu dokazal, da spada v velemojstrski razred. Nadnioelno je osvojil prvo mesto na XXI. prvenstvu ZSSB, letos pa sku'pjno s Tajmonovim in Spaski.m. 14......16. julija: Ameriški film v barvah LAHKO JE LJUBITI. 17. - IS. julija: Francoski film INTRIGA NTK K. 19. 20. julija: Ruski barvni film ANA NA VRATU. ' 21.—23» julija: Angleški film SENCA PRETEKLOSTI. 21.-25. julija: Ameriški film LETEČI HUDIČI. 26.........27. julija: Nemški 1'il.m FANFARA LJUBEZNI. . 28.—130„ julija: Ameriški barvni film 6 Hane. 'M. julija do I. avgusta: Ameriški film IlOBlN IIOOD AVSTRALIJE. 2.—3. avgusta: Francoska drama TEB.E-SE RACjUEN. 4'.— Sadje Kranj - poslov. Tržič, Trg Svobode "i2 šl. 320 Glasbena šola. Cankarjeva 3 šl. Vajeniška šola, Šolska 2 šl. Sirilih brane, Bistrica 100 št. ,.Tobak", Trg svobode 13 šl. 1'lčnik Vili, Trg svobode 28 šl. Uprava slan. skup,, 'trg svobode 18 št. „Vino" Kranj. Pristava šl. „Zvezda" Kranj, poslovalnica Tržič, Koroška 5 šl. 328 šl. 212 št. 385 šl. 311 šl. 370 šl. 313 šl. 371 šl. 357 šl. 307 112 387 375 311 212 351) •!72 SLOVENIJA AVTOPROMET S A P - Turist biro LJUBLJANA čestita svojim potnikom in vsemu prebivalstvu občine Tržiča k občinskemu prazniku - 5. avgustu, ter se še nadalje priporoča za prevoz potnikov in za vse turistične usluge .«»».. veatnik.- Uhaja va*k»|a 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turisti eno društvo v Tržiču. / Urejuje ureataUki odbor. ,uv«rj« Make StnmML I Tiska >Gor«ij«la tiske v Krcaju. / Naaiov undnihn in norm: Tržič, Caeta Ju*. U- armad« *fl • v.«wo Si. jo. / Celoletna naročnin« 360 dua, poiiema iS« din. Paeansma šMrriika li din. / St čak. ni, pil M.-KB-4-Z