PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 93 (9095) TRST, sreda, 23. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA POBUDO ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL Mogočna vsedržavna splošna stavka v znamenju protifašističnega boja Največja demonstracija je bila v Milanu, kjer se je zbralo na stotisoče delavcev in dijakov - Govori Lame, Stortija in Vannija RIM, 22. — Včerajšnja vsedržavna 4-urna splošna stavka je Popolnoma uspela. CGIL, CISL in UIL so mobilizirale na milijone delavcev, katerim se je pridružilo na shodih in demonstracijah na stotisoče dijakov. Delavci in dijaki niso nasedli provokacijam. Zato so vsi shodi in vse demonstracije potekali v najboljšem redu. Stavka, k' je bila prvotno napovedana za naložbe, socialne reforme in zaposlitev, se je spremenila v veliko vsedržavno protifašistično demonstracijo. Osrednja sindikalna manifestacija | “ . je bila v Milanu, saj je lombardij-1 zahte''aI' .da.vlada upošteva smdikal- ska metropola preživela v preteklih dneh številne fašistične napade in dva njena mlada sinova sta bila ubita. Protifašistične demonstracije se je udeležilo na stotisoče delavcev in dijakov, ki so prišli tudi Prijavo dohodkov je treba predložiti do 30. aprila RIM, 22. — Finančni minister Visentini je v posegu, ki ga je imel v senatu ob zaključku razprave o letošnjem državnem proračunu, potrdil, da rok ža prijavo osebnih dohodkov za leto 1974 zapade 30. aprila. Minister le dodal, da bodo v primeru, da bo osebje državnih finančnih uradov v prihodnjih dneh stavkalo, izdali ukrep o podaljšanjn roka za prijavo dohodkov za največ deset dni po zaključku stavke. Razumljivo je torej, da je priporočljivo, da davčni zavezanci pošljejo prijavo davčni upravi, v primeru da so uradi zaprti, po pošti, in sicer najkasneje do 30. aprila. Minister Visentini je tudi izjavil, da bodo vzeli v poštev zamude tistih davčnih zavezancev, ki niso utegnili pravočasno Priložiti davčne jnijavc, ker jim Pristojne ustanove niso pravočasne izdale izjave o prejemkih (modello 101). [z Veneta, Emilije in Toskane. Bila 1® to demonstracija proti fašizmu, Proti strategiji napetosti in proti Provokatorjem, ki bi hoteli posta-V|ti boj italijanskega delavca na raven fašističnih kriminalcev. .Delavci v Milanu so se začeli Pirati v predmestju in so nato v mikih sprevodih krenili proti Trgu Pel Duomo, ki so ga popolnoma napolnili, Tudi bližnje ulice, so bile vse Polne ljudi. Napisi in rdeče zasta-e s° pričali, da Milan zahteva naj-ol.l odločen boj proti fašističnim Prevratnikom in provokatorjem. Na Trgu del Duomo je ogromni pnno^.c* v imenu dijakov prvi spre-vorii dijak, član študentovskega & oanja. Za njim so govorili pred-..avnik stalnega odbora za antifa-no obrambo republiškega reda. Pa duhovnik Davide Turoldo, šistič k"!0 j;1?, bivši partizan. Za njimi so mno-Spk pregovorili zvezni tajnik CGIL eneda, zvezni tajnik CISL Maca-m zvezni tajnik UIL Ravenna, šiz rv* 'ie dejal, da za uničenje fa-ten*13 ne zadosIu|ej0 samo besede, sti3’ da zna nastopiti proti škvadri-ananemu nasilju in očistiti državni i arat yggjj ostankov fašizma. Ma-na*0- Pa je poudaril, da je teorija prgP'PPJoèih si ekstremizmov preti j? . Primerni in dosledni boj pro-mi Pizmu, črnim zarotam in pre-ne .lenemu napadu na demokratič-m republiške ustanove. Ravenna iz .Je eeglasil, da so hudi dogodki fa-. Peklih dni, ki so jih sprožili dela . Povzročili gnev in odpor vseh pra Y.cev- Sindikati so ta odgovor jo 1° tolmačili in zato zahteva-2I : e. Pristojne oblasti izkoreninijo V ^ zma- tr„ emiju je na glavnem mestnem g, govoril delavcem in dijakom lovil 1 tajnii! CGIL Lama, ki je ugo-Pred <,da 80 današnje manifestacije Vol'- S°rt1 od6ovor na fašistične pro-resen1 * * *'16' na strategijo napetosti in nem l,ll|l,,,,ll,l||l,ll,lll||l,IIII,l!tlllllll||llll|IlllllIlllll|||lllllllllllllllllllllllllllll TELEVIZUSKI INTERVJU AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA FORD PRIPISAL KONGRESU KRIVDO ZA ZLOM K0LAB0RACI0NISTIČNE VOJSKE V VIETNAMU Šef Bele hiše je zanikal, da bi izvajal pritisk na Thieuja, naj odstopi - Premestitev oddelkov «marincev» s Havajev v južni Pacifik - Osvobodilne sile tik pred Saigonom WASHINGTON, 22. — Ameriški predsednik Ford je v televizijskem intervjuju, ki je bil skoraj v celoti posvečen položaju v Indokini po Thieujevem odstopu, zanikal, da bi sam izvajal pritisk na saigonskega diktatorja, da bi ga prisilil k odstopu. Izrazil je tudi željo, da bi v Južnem Vietnamu prišlo do premirja, da bi lahko mirno evakuirali ameriške državljane in tiste Saigonce, do kàterih ZDA menijo, da imajo «posebne obveze». Končno je šef Bele hiše naprtil kongresu glavno krivdo za razvoj dogodkov v Južnem Vietnamu in za zlom saigonske kolaboraclonistične vojske. ričanov, da bi obdržali na oblasti v saigonskih opozicijskih krogih — Glede domnevnih pritiskov, o katerih je včeraj govoril sam Thieu, ko je sporočil svoj odstop, je Ford dejal, da ni bilo s strani Bele hiše nobene izrecne zahteve v tem smislu in da je Thieu sam odločil, da odstopi. Sicer pa je Ford dopustil, da bi kdo od ameriških funkcionarjev v Saigonu utegnil priporočiti diktatorju, naj se umakne. Glede vojaškega zloma kolaboracionistov je Ford dejal, da je Thieujeva vlada po pariških sporazumih pričakovala, da bodo A-meričani poskrbeli za nadomestitev vsega vojaškega materiala, ki bi ga zgubili v bojih. Toda zakon, ki ga je kongres odobril avgusta 1973, je omejil oblast predsednika na vojaškem področju, poznejša zavrnitev zahtev Bele hiše o vojaški pomoči s strani kongresa pa je prepričala Saigonce, da jim Američani ne bodo poslali toliko orožja, kolikor bi ga potrebovali, da bi se s tujino. Nocoj je Rumor priredil I branili. Po Fordovem mnenju je HMiiiimiiumiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiimiil DOKONČNA ODOBRITEV V PRAVOSODNI KOMISIJI ZBORNICE Uzakonitev reforme družinskega prava Za novo družinsko pravo so glasovali predstavniki vseh strank, razen misovcev, ki so se vzdržali RIM, 22. — Reforma družinskega prava je bila uzakonjena. Pravosodna komisija poslanske zbornice jc danes pa zakonodajni ravni skoraj soglasno odobrila reformo družinskega prava v vsebini, ki jo je 25. februarja odobril senat. Za zakon so glasovali predstavniki vseh strank zastopanih v parlamentu, ra zen misovcev, ki so se vzdržali. O tej reformi je tekla razprava že mnogo let. Novo družinsko pravo bo stopilo v veljavo 120 dni po objavi zakona v Uradnem listu. To je važen zakon, ki urejuje na sodoben način razmere v italijanski družini. O tem je obširno govoril v pravosodni komisiji poslanske zbor niče pravosodni minister Reale, ki je poudaril, da bo današnje glasovanje, s katerim je bilo novo družinsko pravo uzakonjeno, ostalo v zgodovini ustvarjalnih dejanj italijanskega parlamenta. Za predsednika pravosodne komisije poslanske zbornice pa z novim zakonom zaživi zakonit sistem italijanske družine, ki je med najsodobnejšimi in najnaprednejšimi in ki se naslanja na načelo družinske skupnosti in enakopravnosti moža in žene. še posebno je poudaril važnost, da je bil zakon skoraj soglasno sprejet in da je bil sestavljen s prispevkom vseh političnih skupin v parlamentu. Novi zakon ureja pravice in dolžnosti zakoncev, ki se moralno in materialno enakopravno delijo. Glede priimka bo žena dodala k svojemu možev priimek. Važno je tudi, da novo družinsko pravo določa, da žena ohrani italijansko državljanstvo, če se mu ne izrecno odpove, tudi v primeru, da mož pridobi' tuje državljanstvo. K temu naj še dodamo, da je ustavno sodišče pravkar razveljavilo tisti del zakona o državljanstvu od leta 1912, ki je določal, da ženska, ki se poroči s tujim državljanom, izgubi italijansko državljanstvo. To pomeni, da od sedaj naprej žena ne izgubi italijanskega državljanstva v nobenem primeru, če se temu sama osebno ne odreče. Nadalje novi zakon predvideva, da morata mož in žena skupno načrtovat družinsko življenje in soglasno določati kraj bivališča; glede otrok na določa, da imata oba enake dolžnosti, da jih vzdržujejo, izučijo in vzgojijo. V zvezi z ločitvijo pa zakon določa, da je ta lahko domenjena ali sodna V sledniem primeru je sodnik ki določi komu od dveh bodo prepuščeni v vzgojo otroci. Družinsko pravo urejuje tudi vprašanje družinske imovine. imelo to stališče kongresa vpliv na Thieujev sklep, da ukaže umik svojih čet s' severnih pokrajin Južnega Vietnama, s čimer se je začel katastrofalni polom Thieujevih oboroženih sil. Glede perspektiv, ki jih odpira Thieujev odstop, pa je Ford povedal, da so ZDA že navezale stike s številnimi državami, vendar ne še s Hanoiem. Vsekakor je zagotovil, da ne bo zanemarjena nobena možnost, da bi vzpostavili premirje. Ford je tudi potrdil časopisne vesti, po katerih so oddelki «marincev» zapustili ameriško bazo na Havajih ter se odpravili proti Južnemu Pacifiku. Ameriški predsednik je zanikal, da bi nameraval te sile poslati v Saigon, dejal pa je, da je zaradi razvoja položaja smatral za potrebno, da okrepi a-meriško vojaško prisotnost v južnem delu Tihega oceana. V odgovor na vprašanje nekega časnikarja je Ford zapel pravi slavospev Kissingerju ter dejal, da ZDA že najmanj dvajset let niso imele tako učinkovitega zunanjega ministra. V zvezi s Kissingerjem naj še omenimo, da je šef ameriške diplomacije danes potrdil, da je sklenil odložiti svoje nameravano potovanje v Latinsko Ameriko zaradi položaja v Indokini. Dogodki v Indokini se razvijajo s tako nepričakovano naglico — je izjavil Kissinger — da me je predsednik zaprosil, naj v prihodnjih dneh ostanem v Washingtonu. Dejansko se položaj v Južnem Vietnamu zelo hitro razvija, in to v povsem nasprotno smer, kot bi želeli Američani. Po begu kolabo-racionističnih oddelkov iz Xuan Loca so čete začasne revolucionarne vlade napadle danes pokrajinsko glavno mesto Ben Lue, ki je samo 25 kilometrov oddaljeno od Sai-gona. Mesto branijo ostanki 22. saigonske divizije, katere vojaki so že doživeli vrsto porazov in so zato demoralizirani in slabo oboroženi. Osvobodilne sile so tudi nadaljevale z obstreljevanjem bivše ameriške letalske baze Bien Hoa, kakih trideset kilometrov od Sai-gona, ki je po padcu Xuan Loca ostala še zadnje obrambno oporišče kolaboracionistov pred glavnim mestom, že prejšnji teden so polovico vojaških letal premestili iz te baz" na saigonsko letališče Tan "•>n Nut. Zaradi današnjega bombardiranja so eno od obeh pristajalnih Stez v Bien Hoj zaprli, medtem ko je bomba, ki so jo podtaknili saboterji, razdejala skladišče orožja. Tem enizodam pripisu-jeio opazovalci velik pomen, ker dokazuieio, da Thieujev odstop ni ustavil ofenzive revolucionarnih sil, To je bilo tudi nričakovati, notem ko je plasnik začasne revolucionarne vlade označil zamenjavo v Sai-Tonu kot «smešen lutkovni ples» in kot «okoren in zahrbten trik Ame- Thieujevo kliko». Pa tudi sama notranja nekomunistična opozicija v Saigonu je podobno ocenila Thieujev odstop in njegovo zamenjavo s priletnim in bolnim Tran Van Huongom. Vendar so v Saigonu v teku mrzlična posvetovanja (ki se jih udeležuje tudi veleposlanik Graham Martin), da bi po zamenjavi predsednika zamenjali tudi vlado, v katero naj bi vstopili predstavniki tako imenovane «tretje sile». Govori se, naj bi predsedstvo vlade prevzel general Tran Van Don, eden od pobudnikov državnega udara iz leta 1963 proti diktatorju Diemu in dol-koletni opozitor Thieujevega režima. Toda prav v zadnjih časih se je Van Don znatno približal Thieuju, ki ga je med drugim imenoval za podpredsednika vlade. Zato pa je malo verjetno, da bi bil general najbolj primerna osebnost za sestavo take vlade, s katero bi bile revolucionarne sile pripravljene, da se pogajajo, čas vsekakor močno pritiska, saj so osvobodilne sile praktično že tik pred Saigonom. Ko bi res utegnili sestaviti vlado nacionalne sprave, preden bi osvobodilne sile 'sprožile odločilen napad na prestolnico, bi bila pogajanja še vedno možna — menijo čeprav je jasno da bi rezultat tekih pogajanj lahko bil je «malo manj kot predaja». Italija priznala Sifiamskovo vlado RIM, 22. — Italijansko zunanje ministrstvo je dalo navodila veleposlaništvu v Pekingu — kot poroča poluradna nota Farnesine — naj sporoči kambpški vladi nacionalne enotnosti, da bo Italija vzdrževala z njo redne diplomatske odnose v želji, da bi okrepila tradicionalne prijateljske odnose s Kambodžo. Mimo diplomatskj terminologije to pomeni, da je italijanska vlada priznala Sihanukovo vlado. BEOGRAD, 22. — Zunanji minister Nemške demokratične rep' Tike Oscar Fischer, ki s. mudi na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji, je danes nadaljeval sinoči začete pogovore s svojim gostiteljem, podpredsednikom zveznega izvršnega sveta in zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. Fischerja je danes sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega svete Dže-mal Bijedič. Včerajšnja vsedržavna 4-urna splošna stavka je zajela vse delavske stroke. Sindikalne organi- zacije so po vsej Italiji priredile številne delavske shode, katerim so se pridružili tudi dijaki. Shodi in demonstracije, ki so jih delavci in dijaki uprizorili so bili izraz splošnega ogorčenja vsega demokratičnega prebivalstva proti fašističnim zločinom in provokacijam, ki so v zadnjih dneh povzročili v Milanu in Firencah tri smrtne žrtve. Na shodih in demonstracijah je prišla do izraza odločna volja po ostrejšem boju proti fašizmu, ki dviga glavo predvsem zaradi popustljive politike vlade in njenih organov. Glavna protifašistična demonstracija je bila v Milanu, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi. Ameriški predsednik Ford je v televizijskem intervjuju zanikal, da bi kakorkoli pritiskal na saigonskega diktatorja Thieuja, da bi ga pripravil k odstopu, čeprav je po drugi strani dopustil mož- nost, da bi to storili nekateri a-meriški funkcionarji v južnoviet-namski prestolnici. Ford je tudi izkoristil priložnost, da je obtožil kongres, da noši glavno krivdo za zlom Thieujeve kola-boracionistične vojske. V Saigonu so medtem v teku mrzlična posvetovanja, da bi še pred pričakovanim napadom na glavno mesto sestavili tako vlado, ki bi bila sprejemljiva tudi za revolucionarne sile In ki bi se lahko pogajala o usodi Južnega Vietnama. Toda oddelki začasne revolucionarne vlade so že tik pred Saigonom, zaradi česar je le še malo možnosti, da bi se pogajali o čem drugem kot o predaji. «iliiiilliiiliiiiillliiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiitiiiitfiiiiiiillliiiiiiirririiiiniiliiiiiiiiniiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii NA SEJI PREDSEDSTVA CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Vojo Srzentic: Treba se je angažirati za zaščito zakonitosti v gospodarstvu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je danes obravnavalo izvajanje zakonitosti v gospodarstvu in naloge zveze komunistov v boju proti' gospodarskim prestopkom in kriminalu. Na dnevnem redu današnje seje, ki ji je predsedoval tajnik v izvršnem komiteju Jure Bilič, so bila tudi nekatera idejno - politična vprašanja nadaljnjega razvoja sistema družbenega planiranja. «Zaradi več razlogov se je ta tema znašla na dnevnem redu predsedstva, je v uvodnem referatu naglasil tajnik v izvršnem komiteju Vojo Srzentič in pojasnil, da med osnovne vzroke sodijo razne oblike nezakonitega prilaščanja družbene lastnine, ki predstavljajo ne glede na motive in pojavne oblike predvsem politične probleme, čeprav ne gre zanemariti niti njihove gospodarske plati. Poleg tega je število gospodarskih prestopkov in prekrškov ter nezakonitih dejanj v razpolaganju z družbeno imovino še vedno precejšnje, pojavljajo pa se tudi nove, bolj perfidne oblike kriminala in raznih malverzacij v gospodarstvu. To izkoriščajo sovražniki znotraj in zunaj države, da bi spodkopali gospodarske osnove in razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti.» V nadaljevanju referate je Vojo Srzentič dejal, da je preprečevanje teh pojavov dosti bolj intenzivno po 21. seji predsedstva (prejšnjega sklica) in po pismu Tita in izvršnega biroja, dalo pa je tudi določene rezultate. Toda po besedah govornika še ni mogoče biti zadovoljni s stanjem zakonitosti v gospodarstvu, s celokupno usposobljenostjo samoupravnih, družbenih in državnih organov za izvajanje zakonov in predpisov ter z dejavnostjo zveze komunistov v boju proti takšnim pojavom. Ta ocena se v največji meri nanaša na promet blaga in storitev na domačem in tujem trgu. Prihaja namreč do odlivanja družbenih sredstev v inozemske in zasebne tvrdke in v roke posameznikov. Srzentič je opozoril, da pa je treba potegniti razmejitveno črto med ogromnim številom delovnih organizacij in posameznikov, ki spoštujejo zakonske in druge norme, in med manjšim številom organizacij, v katerih posamezniki in skupine ne delajo v skladu s predpisi. To je potrebno, je naglasil Srzentič, da bi se izogni- gospodarske politike in podobnih verokov. Vzroki za prestopke in kriminal v gospodarstvu pogosto ležijo v premalo razvitih samoupravnih odnosih, v prisotnosti ostankov birokratsko - tehnokratskih in liberalističnih odnosov in v precejšnjem odtujevanju dohodka od delavcev. Pomanjkanje dolgoročnih sistemskih rešitev in pogoste spremembe gospodarske politike, ki vodijo do obsežnih državnih posegov, so prav tako vzrok za protizakonita dejanja. Delovne organizacije namreč včasih, da bi se izognile večjim škodam v proizvodnji in poslovanju, zavestno kršijo predpise, to pa ne naleti na u-strezno družbeno obsodbo. Tajnik v izvršnem komiteju Vojo Srzentič je opozoril tudi na neizenačenost v delu državnih organov v republikah in pokrajinah v odnosu na takšne pojave. Ponekod takšne prestopke dopuščajo, da s kaznovanjem ne bi napravili škode «svoji» delovni organizaciji ali občini. Zato je nujno poenotiti merila ter v celotni Zvezi komunistov in li zgrešeni sliki o naši družbi. Tak- družbi imeti enotna stališča, da bi šen pristop velja obdržati tudi v analizah vzrokov, ki vodijo do takšnih pojavov. Podkupnina in klasičen napad na družbeno lastnino namreč nista enake narave kot kršenje pred pisov, do katerega prihaja zaradi nedograjenosti ali slabosti sistema bil boj proti takšnim pojavom in njihovim nosilcem uspešnejši. Kar zadeva naloge za prihodnje, je govornik posebej opozoril, da se VLADO BARABAŠ (Nadaljevanje na 7. strani) Fanfani Na strankinem zborovanju prejšnjega tedna v Chiancianu se je Fanfani trudil, da bi dokazal protifašistični značaj Krščanske demokracije. Treba je priznati, da je bil ton njegovega govora, vsaj v primerjavi s prejšnjimi, manj objesten. Očitno se je mož zavedel, da mu dramatičnost položaja, kot tudi velik dokaz protifašistične zrelosti državljanov, ne dovoljujeta več, da bi en mesec in pol pred volitvami vztrajal pri provokatorskem zadržanju. Kljub temu pa Fanfani ni opustil priložnosti, da bi ponovno oživljal proslulo teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih ter postavil kot protiutež de-mokrščanskemu antifašizmu «i-dealno in politično kontrapo-zicijo» komunizmu. V bistvu se je torej v Chiancianu nekoliko spremenil način izražanja, ne pa politično bistvo Fanfani j evega govora; prav tako nespremenjen je ostal njegov naklep, da izkoristi vprašanje javnega reda su protikomunistično propagando. Fanfani se ni odrekel niti skorajda že običajnem.u, čeprav posrednemu napadu na Moravo vlado, ko se je ob robu zasedanja v Chiancianu v razgovoru s časnikarji vprašal, kako to, da predlogi ukrepov o javnem redu še vedno tičijo v predalih, in ko je dodal, da «KD želi vedeti — prav ker demokristjana sedita v ministrstvih za notranje zadeve in za obrambo — ali je krivdo za dogodke v Milanu treba iskati v nesposobnosti, neučinkovitosti ali počasnosti». Lahko ugotovimo, da so poskusi demokrščanskega tajnika, da bi ošibil Moravo vlado, postali že sistematični: od propagandistične pobude v zvezi z združitvijo dohodkov do tega zahrbtnega namigovanja na domnevno odgovornost vlade zaradi tragičnih milanskih dogodkov. Taka je torej kronika teh dni, ki niha med očitnim obujanjem strategije napetcrli in živčno predvolilno zaskrbljenostjo. Toda mimo vsega tega moramo žal ugotoviti skoraj neverjetno in tragično dejstvo, da Italijo prav ob trideseti obletnici zmage nad nacifašiz-m'm še vedno pre’rr.s: fašistično nasilje in da že več kot pet let prisostmijemo odvijanju črnih prevratniških mrež (katerim objektivno pomagajo neodgovorneži ki si nadevajo skrajno levičarske e-tikete), ne da bi politična oblast, sodstvo in porco znali izkoreniniti strupeno seme in onemogočiti operativni center provokatorskega načrta. Fanfani naj kar govori, kar se mu zljubi, toda eno ie gotovo: če se ie fašizem tako razpasel, prav gotovo obstala neka odgovornost, ki je politična, vendar že postaja zgodovinska. In to je odgovornost Krščanske demokracije ki se je trideset let posluževala o blasti na hegemonski način ter je v prizadevanjih, da bi to oblast obdržala, nemalokrat paktirala z desnico z deklariranim namenom, da zavira napredovanje levih sil. Tako paktiranje imamo pred očmi prav v teh dneh, ko se je KD v Liguriji kot povračilni ukrep moti sestam levičarskega odbora v genovski občini poslužila dobrohotne odsotnosti misovskega svetovalca. da je lahko na deželi sestavila sredinsko - desničarski odbor. Prav tako prihajajo fz Neaplja govorice — ki jih nihče še ni demantiral — o tajnem srečanju med Fanfani-jem in Lauram, ki vaj bi razpravljala o možnosti, da bi priletni bogataš in bivši monarhist predložil v Neaplju svojo listo, «očiščeno» misov-skih simbolov (z Almirante-e-vim privoljenjem), in ki naj bi omogočila Krščanski demokraciji, da po volitvah sestavi sredinsko - desničarsko deželno upravo. In tako je jasno, katero je osrednje vprašanje: kako je mogoče voditi resnično protifašistično akcijo, istočasno pa se pomenkovati s fašisti? MARIO DEZMANN SPREJEM SLOV. DELEGACIJE VERJETNO V RIŽARNI PRIPRAVE ZA OTVORITEV SPOMENIKA - RIŽARNE Diskriminacija škofije do slovenskih vernikov: verski obred in petje bo samo v italijanščini Priprave za otvoritev Rižarne so v polnem teku tako v Rižarni sami. kjer urejajo dokumentarni material in pripravljajo vse potrebno zato da bo proslava v redu potekala. Uradno še ni ničesar znano o sprejemu slovenske delegacije, vendar pa se je neuradno izvedelo, da bodo lahko predstavniki Slovencev v Italiji izročili predsedniku republike pismo med otvoritveno svečanostjo v Rižarni sami. Program namreč predvideva. da se bo predsednik republike pripeljal s helikopterjem in se bo s helikopterjem tudi vrnil, tako da se ne bo zadržal na prefekturi. Program otvoritve bo sicer svečan, vendar istočasno tudi zelo preprost. Po pregledu častne čete, postrojene pred Rižarno, bo predsednik republike Giovanni Leone odšel na ploščad v Rižarni, kjer bodo spregovorili tržaški župan, v slovenščini bivši zapornik Drago Škrinjar, nato Itahjan in Jud; oba prav tako zapornika. Sledil bo cerkveni obred in to pravoslavni, judovski in katoliški ob spremljavi ustreznih cerkvenih zborov, polaganje venca in govor predsednika republike. Iz tega okvirnega programa izhaja, da bo verski obred samo v italijanščini, oziroma, kar Slovence neposredno zanima, ne bo cerkvenega obreda v slovenščini in seveda ne bo niti slovenskega cerkvenega petja. V bistvu gre pri tem za ponovno diskriminacijo, za katero pa so tokrat odgovorne cerkvene oblasti, kar niti ni tako čudno, če pomislimo, da bo v Rižarni prisoten nadškof Santin. V NEDELJO V SKEDNJU Javna konferenca z diskusijo o Rižarni Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo prireja proslavo 30. obletnice osvoboditve z javno konferenco in diskusijo na temo: «Rižarna — tragedija in pouk.» Konferenca bo v nedeljo, 27. t.m., ob 10. uri v škedenjski kinodvorani. Spregovorila bosta tajnik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini Galliano Fogar v italijanščini in časnikar Albin Bubnič v slovenščini. Sledila bo diskusija. Konzulta vabi prebivalstvo, da se polnoštevilno udeleži in da poseže v diskusijo. škedenjci so marsikaj videli in prvi spoznali, kaj se dogaja v Rižarni in kaj tam počenjajo nacisti, saj je Rižarna v neposredni bližini, pod škedenjskim gričem. Ker je zdaj Rižarna nacionalni spomenik in spada pod upravo tržaške občine, stoji pa na območju škedenjske rajonske konzulte, je popolnoma logično, pa tudi potrebno, da se zanjo zanima in skrbi škedenjska rajonska konzulta. Zato je tudi uihestna in pohvale vredna zamisel o taki proslavi 30. obletnice osvoboditve takoj po svečanem odprtju Rižarne. Proslava tridesete obletnice osvoboditve v Slovenskem klubu V Slovenskem klubu je bila včeraj zanimiva proslava tridesete obletnice osvoboditve, na kateri je i-mel tehten govor predsednik SKGZ Boris Race. Nato pa je ubrano zapel pod vodstvom Sergeja Radoviča pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine. Zaradi zanimivosti predavanja bomo o proslavi podrobneje poročali v jutrišnji številki. NA POVABILO TRŽAŠKE POKRAJINSKE FEDERACIJE ZKMI Delegacija ZSM Slovenije na prijateljskem obisku Po razgovorih s predstavniki ZKMI in K Pl so obiskali milj-sko in dolinsko občino ter Mladinski center v Dijaškem domu Na povabilo pokrajinske federacije ZKMI je včeraj prispela v Trst delegacija Zveze socialistične mladine Slovenije. Delegacija, ki jo vodi sekretar republiške konference ZSMS Zdene Mali in jo sestavljajo predsednik komisije za mednarodne odnose pri RK ZSMS Aleksander Ravnikar ter člana predsedstva ZS MS Vladimir Marchesan in Stane Golob, se je sestala najprej s predstavniki pokrajinske federacije ZK MI, nato pa še s predstavniki po- krajinske federacije KPI ter z deželnim tajnikom KPI Cuffarom, s katerimi se je razgovarjala o splošnih političnih, družbenih in gospodarskih problemih ter o mladinski problematiki posebej. V popoldanskih urah so mladi gostje obiskali miljsko občino, kjer jih je sprejel župan Millo ter jih seznanil z delom in problemi občine. Zatem so obiskali Mladinski center, kjer so se razgovarjali o raznih problemih s predstavniki Mladinskega krožka ter dijaškodomske skupnosti. Podobno srečanje je bilo zvečer v dolinski občini, kjer so jim tudi razkazali razne občinske objekte ter obrazložili delovanje občine. Obisk predstavnikov Zveže socialistične mladine Slovenije, ki ima predvsem značaj vzajemnega informiranja, je posebnega pomena, če upoštevamo, da že sedem let ni bilo tesnejših stikov s tukajšnjo mladinsko federacijo. Iz včerajšnjih razgovorov je zato v prvi vrsti izšla predvsem želja, ki sta jo izrazili o-be strani, po nadaljnjem čim tesnejšem sodelovanju. niiiiiiiiiriiuiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLAVNI TEMI: ANTIFAŠIZEM IN ZAPOSLITEV Urnik obiskov v Rižarni Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta, začenši s 26. a-prilom, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 13. ure. Obiski dijakov in šol bodo organizirani samo po predhodnem dogovoru. Na dan 25. aprila pa bo Rižarna odprta nepretrgoma od 9. do 18. ure. DANES, V SREDO, ZAKLJUČNO PREDAVANJE O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4 V TRSTU SLOVSTVO OSVOBODILNEGA BOJA Predaval bo prof. V. SMOLEJ z ljubljanske univerze. Z recitacijami bodo sodelovali člani Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Iz cikla predavanj, ki jih prireja letos Narodna in študijska knjižnica v Trstu O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI vsako drugo sredo v tržaškem slovenskem Kulturnem domu v Trstu (v mali dvorani), bo današnje predavanje že osmo in zaključno. Predavanje bo v okviru številnih tržaških slovenskih prireditev ob trideseti obletnici osvoboditve. Predavatelja bo predstavil podpredsednik NŠK prof. dr. Franc Škerlj. Začetek ob 18.30. Vstop prost. Vabljeni! ODBOR NŠK V TRSTU USPELA SPL0SNA STAVKA V TRSTU ODPRTA SKUPŠČINA V VETR0BELU Zborovanja v Vetrobelu so se udeležili stavkajoči delavci, sindikalisti in predstavniki strank ustavnega loka Splošna stavka je v Trstu, kakor tudi drugod po deželi, uspela. Pridružili so se ji delavci industrijskega sektorja, uradniki, uslužbenci veletrgovin in, za omejen čas, javnih prevozov. Večjih manifestacij v našem mestu ni bilo, ker so se mnogi odločili in odpotovali na skupno antifašistično zborovanje v Milanu. Pač pa so se v menzi tovarne stekla «Vetrobel» v industrijski coni zbrali poleg stavkajočih delavcev, še sindikalisti federacije CGIL, CISL in UIL, zastopstva delavskih svetov tovarn «Alto Adriatico», GM T iz Boljunca, «Stock», štivanske papirnice, predstavniki tržaške, milj-ske in drugih občin, člani političnih vodstev in svetovalci strank ustavnega loka. Zborovanje v menzi «Vetrobel» so organizirali člani tamkajšnjega tovarniškega sveta, ki želijo tudi na ta način opozoriti širšo mestno javnost na kočljivi položaj tovarne in pomen boja, ki ga delavci tovarne stekla vodijo proti perspektivi zapore ali nove reorganizacije na koži delavcev in z denarnimi podporami iz javnih skladov. aiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiii RAZPRAVA 0 ČLENU 50 DEŽELNEGA STATUTA Država bo dodelila deželi le borih deset milijard lir Nič novega s hitro cestno povezavo in utrjevanjem zemljišča na Rrandežiji Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je v začetku včerajšnje seje odločno obsodil fašistično nasilje in naraščanje fašističnega kriminalnega pritiska prav v razdobju, ko praznujemo zmagoviti zaključek osvobodilnega boja. Pittoni je dejal, da gre za načrtno strategijo napetosti in poskus rušenja demokratičnega družbenega ustroja. Pozval je vlado, da se posluži vseh zakonitih sredstev in da s trdo roko poskrbi za red, ker sedaj ni čas za dvome in razmišljanja. Odbornik za načrtovanje in podpredsednik deželnega odbora De Carli je nato prečital zelo obširen odgovor na vprašanje svetovalca Cuffara o tržaških hitrih cestnih zvezah in o načrtih za gradnjo omrežja avtocest, ki pa trenutno niso tako aktualni zaradi pomanjkanja sredstev. Odgovor se nanaša na vsa bistvena vprašanja in predvsem zagovarja pravilnost okvirnega načrta in nujnost, da bò imelo bodoče cestno omrežje tehnično zahtevne značilnosti in da bo torej nova avtocesta dopušča visoke hitrosti in imela veliko zmogljivost. Okvirni načrt je izdelan v skali 1:50.000 in ne obsega vseh podrobnosti, ki jih bo treba urediti z nadaljnjimi študijami ter gre sedaj samo za okvir, potreben pa je izvršilni načrt. S tem je De Carli v bistvu ponovil že znane teze, okrog katerih je prišlo do tako ostrih sporov, ker prebivalci Sv. Jakoba, Pončane itd. ne nasprotujejo podrobnim načrtom, temveč pravijo, da bo lahko nova avtocesta povezovala pristanišče po trasi skozi industrijsko pristanišče. Nadalje je De Carli navedel vrsto določil, ki jih je dežela predpisala občini in ki se nanašajo na križišče severno od Opčin, ki mora biti tako urejeno, da ne bo ogrožalo kra-škega rezervata. Treba je na ustrezen način uskladiti novo omrežje avtocest z že obstoječimi cestami in avtocesto povezati z mestnim prometom. Za vse to so potrebni posebni urbanistični instrumenti in predvsem podrobni regulacijski načrti. Odbornik Giust pa je govoril o usadu pri Brandežiji in ukrepih, ki jih je sprejela občina ob podpori dežele in drugih uradov. V bi- stvu je ponovil že znane stvari, saj je o tem vprašanju bila pred časom razprava v tržaškem občinskem svetu. Edina novost je, da podjetje Cumin ni 8. aprila ničesar odgovorilo na zahtevo, da utrdi zemljišče in da je zato županstvo že naročilo načrte, da bo občina sama utrdila zemljišče, kasneje pa bo sledil sodni postopek o krivdi in o plačanju stroškov. V bistvu to pomeni, da se bodo stvari še nadalje odvijale dokaj počasi — čeprav se županstvo trudi, da bi zadevo čimprej uredilo — in da bodo prizadeti stanovalci ostali najmanj do konca poletja v začasnem stanovanju v motelu. Pretežni del seje deželnega sveta pa je bil posvečen obravnavi resolucij o izvajanju člena 50 deželnega statuta in vladnem zakonskem predlogu štev. 1937, ki predvideva za deželo Furlanijo - Julijsko krajino 10 milijard lir. Komunisti so ugotovili, da je ta prispevek smešno nizek in da ostale dežele že več let uživajo prispevke na osnovi člena 50 ter so zato predlagali, da posreduje v Rim enotna delegacija deželnega sveta. Vsi so namreč ugotovili, da primer Vetrobela ni osamljen, niti naključen: multinacionalni monopol stekla, kakor sorodne mednarodne družbe, je izsesal iz javnih skladov vse mogoče podpore za več milijard lir, užival v časih, ko so bile perspektive gospodarjenja rožnate, mastne dobičke, sedaj pa, ko je po vsej Italiji občutiti posledice krize, pa se skuša izmotati z zaprtjem obrata. Na tako ravnanje, ko obenem multinacionalni monopol izsiljuje javne oblasti z odpusti delavcev, v upanju, da bo zaradi tega prejel nove mastne podpore (za obnovo varilnega kotla potrebuje kakih deset in več milijard), so delavci odgovorili s stavkovno akcijo in, zadnji teden, z zasedbo tovarne. Drug važen aspekt krize v «Vetrobelu» pa je ugotovitev, da je kriza na tržišču stektenih proizvodov pogojena po izbirah rimske vlade in politično odločujočih dejavnikov. Kajti dejstvo, da vlada ne stopi na pot reform in torej ne nalaga v gradnjo ljudskih stanovanj, šol vrtcev, bolnišnic, kolektivnih prevoznih sredstev, ne spodbuja industrializacije konzerviranja poljskih pridelkov, pomeni neposredno krizo na tržišču stekla, Večina govornikov je še poudarila, da je nezaslišano, kako so javne oblasti dejansko nemočne pred špekulacijami in izigravanjem mednarodnih monopolov, katerim so nenadzorovano delile podpore Delavcem tovarne stekla so izrazili solidarnost najprej občinski odbornik Abate (KD), ki je zastopal tržaškega župana. Abate je prebral enotno odobreno resolucijo in orisal možnosti, da bi tovarna stekla prešla v režijo kake italijanske — morda zasebne — družbe. Kot je potrdil tudi zastopnik KD De Carli, je taka rešitev možna, saj se zanjo — med drugimi — zavzemajo tudi minister Toros, deželni odbornik Stoppar in celo notranji minister Gui. V imenu KPI je delavce pozdravil senator Paolo Šema, ki je podčrtal dejstvo, da se delavci danes — 30 let po osvoboditvi — borijo še vedno za to, da bi Italija bila res «republika, ki sloni na delu», kot to določa ustava. Solidarnost enotne sindikalne federacije je izrekel Bruno Degrassi, za federacijo sindikatov kemijske stroke pa Grande. PRI je zastopal miljski občinski svetovalec Francese, socialist D’Amore, AGLI Marchetti itd. Deželni tajnik CGIL Calabria, ki je govoril tudi v imenu tajnika CISL Marinella, pa je delavce opozoril na dejstvo, da je boj za zaposlitev in torej tudi proti nebrzdanemu seganju po «dopolnilni blagajni», znani kot «veži brezposelnosti», deželnega značaja in zadeva spremembo gospodarskih mehanizmov. V naši deželi je trenutno v «dopolnilni blagajni», in torej na prepihu, kar 23 tisoč delavcev. To je neproduktivni delovni kapital, ki se ne izkorišča zaradi nesposobnosti vlade, da bi spremenila sistem in se odločno lo- tila ukrepov za izhod iz krize. Calabria je, na koncu, pozval delavce k antifašistični budnosti. «Nismo zaman branili svojih tovarn in pognali prvega maja. nacifašiste iz Trsta,» je zaključil, «in zato se danes tudi upiramo fašizmu in poskusu gospodarjev, da bi izkoristili strategijo napetosti za nov napad na delavski razred.» Urnik trgovin DANES, 23. aprila vse trgovine bodo odprte dopoldne in ponoldne: JUTRI, 24. aprila prodajalne sadja in povrtnine bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure ter opravile dvojno peko: mesnice bodo odprte tki 7.30 do 13. ure in od 16.30 do 19- ure; V PETEK, 25. aprila (obletnica osvoboditve) vse trgovine bodo zaprte; V SOBOTO, ,26. aprila vse trgovine 1 bodo odprte dopoldne in popoldne. V SARAJEVU Sijajen uspeh violinista Črtomir a Šiškovica V okviru letošnjega zveznega tekmovanja dijakov glasbenih šol, ki je bilo te dni v Sarajevu, je Črtomir šiškovič, dijak šole Glasbene matice, dosegel včeraj odličen uspeh — prvo nagrado. Spričo izredno zahtevnih tekmovalnih pogojev in ostre konkurence, saj so se predstavili najboljši mladi jugoslovanski glasbeni umetniki, našemu šiško-viču iz vsega srca čestitamo, prav tako pa tudi njegovemu glasbenemu mentorju proj. Cirilu Veroneku. V FILMSKIH KROŽKIH Predstave za 30-letnico ARCI - Umberto Barbaro, ARCI -Casa dello studente, Univerzitetni center CUC in La Cappella Underground so se povezali za serijo jilm-skih predstav ob priložnosti 30-letni-ce osvoboditve. V tem okviru bo danes, v sredo 23. aprila, CUC prikazal v kinu Radio, poleg predvidenega -filma (Poggiolijev «Gelosia», ob 18. in 20.30) še drug film, Dina Risija «La marcia su Roma» (1962) z Ugom To-gnazzijem in Vittoriom Gassmanom, ki bo na sporedu ob 16. in 22. uri. Jutri, v četrtek, bo La Cappella Underground v lastni dvorani predvajala dva filma iz fašističnega obdobja v proizvodnji državnega zavoda Luce: ob 18. in 22.15 celovečerni igrani film o izvoru fašizma, Giovac-china Forzano «Camicia nera» (1933), ob 23.30 pa dokumentarec Canada D’Errica «Il cammino degli eroi» (1938). Poleg tega bo ob 16. in 20. uri predvajan dokumentarec Lina Miccichéja, Cecilie Mangivi in Lina Del Fraja «All’armi siam fascisti!» (1962), ob 21.45 pa bo diskusija z zgodovinarjem Teodoram Salo. Vstopnina za vse predstave znaša 100 lir. S. G. • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Biasoletto 31 sestal aktiv KPI «Čermelj», kateremu bo članica vodstva federacije Bruna Braida orisala sedanji položaj in naloge komunistov pred upravnimi volitvami. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiimHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii DANES V TRŽAŠKI GLAVNI BOLNIŠNICI Srečanje z izvedenci Inštituta za medicino dela SR Slovenije Srečanje prireja tržaški Inštitut pod pokroviteljstvom deželne uprave Inštitut za medicino dela tržaške univerze je v zadnjem času vidno razpredel svojo dejavnost. Kljub svojemu dosedanjemu sorazmerno kratkemu življenju je že občutiti njegovo prisotnost v tukajšnji zdravstveni stvarnosti. Svoje delo in načrte skuša še poglobiti z raznimi pobudami, ki naj bi pritegnile k razpravi o pomenu in potrebi razvoja te mlade medicinske panoge širšo javnost, predvsem pa tiste dejavnike, ki so ali bi vsaj morali biti tej problematiki najbliže, to so delavstvo in sindikalno gibanje ter razne javne upravnè ustanove. To je še posebno potrebno v sedanjem trenutku, ko se v italijanski družbeni sistem začenja uvajati zdravstvena reforma. V okvir teh prizadevanj se uvršča zanimivo srečanje, ki ga Inštitut za medicino dela, pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine, prireja danes ob 15.30 v konferenčni dvorani bolnišnice. Prireditelji so usmerili svojo pozornost na izkušnje, ki jih imajo na tem področju v drugih krajih sveta. Za prvo takšno srečanje so si izbrali model; ki ga skušajo uvajati v Sloveniji. Predstavniki Inštituta so bili namreč pred kratkim na obisku v Ljubljani ,kjer so se seznanili z načinom dela tamkajšnjega Inštituta za medicino dela, pro- meta in športa, in med tem obiskom se je porodila zamisel o srečanju s slovenskimi strokovnjaki v Trstu ki naj bi prispevalo k poglobitvi teh vprašanj tudi pri nas. Tema današnjega srečanja — razprave bo torej «Preventivni ukrepi in varstvo zdravja na delovnem mestu — izkušnje in organizacija medicine dela v Sloveniji». Na srečanju, ki se ga bodo udeležili poleg strokovnjakov iz vseh vzhodnih italijanskih dežel tudi predstavniki deželnih sindikalnih organizacij, občinskih uradov za medicino dela ter drugih upravnih ustanov, bodo govorili znani slovenski strokovnjaki, predstavniki Inštituta za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane. Dr. Samo Modic bo govoril o nalogah službe medicine dela v SR Sloveniji, dr. Janko Sušnik bo govo ril o kriterijih za obravnavanje statičnih in dinamičnih bremen pri delu, psiholog dr. Levin Šebek bo o-bravnaval vprašanje meritve psihološkega napora pri delu, dipl. inž. Slavko Verhovnik pa bo spregovoril o kriterijih merjenja stopnje onesnaženja v delovnem okolju. O družbeno - gospodarskem pomenu medicine dela bo govoril predstavnik sindikatov Slovenije. Sledila bo razprava. Predsedoval bo ravnatelj Inštituta za medicino dela v Trstu prof. Ferdinando Gobbato. Učenci iz Ricmanj, Žavelj od Domja in Korošcev so včeraj obiskali Gonars Učenci celodnevnih šol iz Ricmanj, Žavelj, od Domja in Korošcev so včeraj v spremstvu učiteljev obiskali Gonars, kjer so se pred spomenikom - kostnico poklonili spominu številnih žrtev, ki so umrle v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču v letih 1941 - 43. Pred spomenik so položili venec s trobarv-nimi trakovi ter nato recitirali in zapeli več pesmi. Zadnjo so zapeli «Gozdič je že zelen», to je žalostin-ko, ki jo je stočlanski pevski zbor internirancev pel vsakokrat, ko je umrl kdo od njihovih tovarišev. Pred spomenikom so nato priredili slikarski «ex tempore». Kostnico so namreč učenci risali iz vseh zornih kotov. Med povratkom so si ogledali še Palmanovo ter arheološke zanimivosti v Ogleju. # Sindikat CISL obvešča svoje člane. da ima v Ulici San Spiridione 7 posvetovalni urad za izpolnitev novih davčnih prijav. Urnik urada je od 17. do 19.30. Gledališča ùlUuiO SAovvLuùìvO gicu&libCe V 1 Tàlli gostuje v Kranju s komedijo F. Molnarja «Liliom» danes, 23. t.m., v petek, 25. t.m., in v soboto, 26. t.m;, ob 19.30. V četrtek, 24. t.m., ob 19.30 gostuje v Novem Sadu s predstavo F. Majcna «Apokalipsa». VERDI Pri gledališki blagajni vpisujejo a bonmaje na koncerte simfonične se zone «Pomlad 1975». V okviru tumu sa A bodo koncerti ob petkih ob 21 uri, v okviru turnusa B pa ob so botah ob 18. uri. V turnusu B so predvideni posebni popusti za dijake. Sezona se bo pričela 30. aprila. POLITEAMA ROSSETTI V soboto, 26. aprila, ob 16. in 20.30 koncert skupine «Banco del Mutuo Soccorso». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in 38547). SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO MARKOLFA Farsa s prologom (prvič v slovenščini) [] Danes, 23. aprila, ob 20.30 v DIJAŠKEM DOMU v Trstu. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 vabi na gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča danes, 23. aprila, ob 20.30. Za stavo požrl dve cigareti Na oddelku za prvo pomoč splošne bolnišnice so imeli včeraj dokaj nenavaden primer. Okrog 16. u-re se je namreč zglasil 23-letni Giovanni Bobicchio iz Ul. S. Michele 9, ki ga je čudno zvijalo po želodcu. Presenečenim zdravnikom je dejal, da je za stavo požrl dve cigareti. Mladeniču so dali prvo pomoč ter ga sprejeli na medicinskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh dneh. Med nabiranjem špargljev padla v globoko brezno Zaradi zloma leve lopatice so včeraj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 82-letno Elisabette Fernetti vd. Gardi-na iz Ul. Soncini 42/1. Priletna ženska se je ponesrečila že v dopoldanskih urah med nabiranjem špargljev. Že navsezgodaj se je bila odpravila v strmo reber pod Trste-nikom. Tu ji je nenadoma spodrsnilo in je padla v brezno, iz katerega se sama ni mogla več izvleči. Dolgo je klicala na pomoč, a šele okrog 15. ure je nekdo zaslišal njene klice. S pomočjo gasilcev so jo bolničarji Rdečega križa izvlekli iz prepada ter prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti okrog 40 dni. Boren plen napornega tatinskega podviga Preteklo noč so v neko skladišče v Ul. Machiavelli, last 72-letne E-ster Franzil por. Rizzotti, vlomili tatovi. Njihov podvig je moral biti najbrž zelo naporen, saj so si le s težavo utrli pot skozi zamreženo okno. Kako jim je namreč uspelo prodreti v skladišče skozi odprtino, ki je merila 30 za 45 cm, je še skrivnost, dejstvo pa je, da njihovega truda ni poplačal izdatnejši plen. Iz predalov prodajne mize so namreč odnesli le 15 tisoč lir ter debelo vrečo drobiža... izven obtoka. V okviru proslav 30-letnice o-svoboditve PD Kraški dom, pod okriljem občine Repentabor, vabi na OTVORITEV RAZSTAVE NOB ki bo jutri, 24. aprila, ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu. Razstava bo odprta: 25.4. od 10. do 18. ure 26.4. od 15. do 20. ure 27.4. od 10. do 20. ure PD «F. PREŠEREN» iz Boljunca vabi vse vaščane na zanimivo predavanje Stojana Spetiča: FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES ki bo jutri, 24. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši. Smrtne posledice padca z vespo Na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice je včeraj podlegla hudim telesnim poškodbam komaj 18-letna Doriana Dolce iz Ul. Gianelli, ki se je v nedeljo, 18. aprila ponesrečila pri padcu z vespo. Peljala se je namreč s prijateljem Lucianom Ferrijem po obalni cesti, ko je v bližini železničarskega kopališča počila guma zadnjega kolesa. V bližini pomola pri Sv. Soboti je neki ribič,_ ki se je zgodaj zjutraj vračal s čolnom z nočnega ribolova, odkril truplo utopljenke. Takoj je obvestil finančne stražnike, ki so poklicali gasilske potapljače ter reševalce Rdečega križa. Ženska ni imela pri sebi nobenega dokumenta in šele pozneje so jo prepoznali svojci. Gre za 71-letno Pasque Rossi vd. Oliviri iz Ul. Carpinete 10/3. Sklepajo, da se je ženska v trenutku obupa odločila za samomor. OSMICA Angelo in Marino Pečenik sta v Boljuncu odprla osmico, kjer točita pristno belo in čmo vino. Med včerajšnjim «odprtim» zborovanjem v menzi iovarue Veiruuel BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - 61-AA6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 637,— Funt šterling 1494,— švicarski frank 247,20 Francoski frank 151,— Nemška marka 266,10 Avstrijski šiling 37,50 Dinar: debeli 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut Prosveta . PD Ivan Grbec v Skednju, ob 30-letnici osvoboditve priredi jutri, 24. t.m. ob 20.30 v društveni dvorani koncert pevskega zbora Fran Venturini od Domja. Vstop prost. Razna obvestila Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vabi vse svoje člane in somišljenike v petek, 25. aprila, ob 10. uri na svečanost položitve venca :poiiiiiiiiiiiiiii V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Gril Ga/e ZAVAROVALNICA SAVA Uoslovnn enota — Postojna Vojkova 7 Zavarujte se pri zavarovalnici SAVA poslovna enota POSTOJNA Čestitamo ob občinskem prazniku in prazniku dela ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU TER PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE 'ZDELKE SREDA, 23. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Obiščite muzeje 12.55 Anketa o poklicih: Turistični operater 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: PRIGODE ROBINSONA CRUSOEJA 17.45 Program za mladino: TAJNOSTI STAREGA MLINA Po romanu Mate Lovraka je film napravil Vladimir Tadej 18.25 Petrove prigode 18.45 Trajna vzgoja, četrto nadaljevanje Italijanske kronike. Kronike dela, Danes v parlamentu W Vremenska slika 20.40 DNEVI VSTAJE Ob 30. obletnici 25. aprila 1945 protagonisti obujajo spomine na vstajo v Genovi, Milanu, Turinu. Nocoj bo govor o dogodkih od 18. do 25. aprila 1945 v tako imenovanem ključnem trikotniku Italije, to se pravi na področju med Genovo, Turinom in Milanom. O teh dogajanjih bodo govorili neposredni protagonisti onih dni in sicer Farri, Taviani, Longo, Zaccagnini, Per-tini, Valiani, Marcora, Lombardi, pa tudi preprosti delavci v Turinu, pristaniščniki v Genovi in iz drugih krajev, ki so rešili tovarne ali pristaniške naprave, ki so jih Nemci hoteli pognati v zrak. Posebej bo govor o dogajanjih na dan 25. aprila 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 OB 7. URI ZVEČER Glasbena prireditev, ki jo vodi Gianni Morandi ob sodelovanju Ingrid Schueller in Anne Marie Rizzoli. Pri današnji oddaji bodo sodelovali še .Antonio Caprio, ansambel Acqua fragile, Ma-risa Sacchetto, Augusto Martelli in Little Tony 20.00 Večerni koncert 20.30 DNEVNIK 21.00 IL CAPITANO DEL RE Francosko - italijanski film iz 1960. leta je režiral Andre Hune-belle, v glavnih vlogah pa igrajo Arnoldo Foa, Jean Marais in Elsa Martinelli. Il capitano del re, oziroma v izvirniku Le capitarne je film, ki je bil napravljen po istoimenskem delu Michela Devaca. Gre za tipičen film akcije. Smo v Franciji v začetku 18. stoletja. Na dvoru Ludvika XIII. pride do pogostih spletk. Ker je Ludvik XIII. še mlad, vlada namesto njega vdova Henrika IV. Maria de Medici, ki kot Italijanka dopušča precej besede Concinu Con-ciniju, ki se je bil poročil s hčerko njene dojilje. Concino Concini pa je avanturist in hkrati pohlepen in brezvesten človek. In ta človek si pridobi precej naklonjenosti na dvoru. Ko pa njegovo nasilje, njegove kraje in ostalo početje dosežejo svoj višek, ga vendarle aretirajo in izločijo. 22.45 Filmske premiere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 17.30 Viking Viki, risani film n 17.55 Obzornik I 18.10 Mladi za mlade j 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Oddaja Po sledeh napredka ima danes več prispevkov. Prispevek elektronska generacija bo prikazal potek proizvodnje sodobnih elektronskih central sistema Metaconta 10 C v novi Iskrini tovarni za telekomunikacije v Kranju. Konstrukcija sistema vključuje dva pomembnejša dosežka sodobne tehnike, in sicer registrirana vezja in pomnilnike. Sistem Metaconta 10 C uvaja kot krmilni element telefonskih central računalnik, ki omogoča naglo in zanesljivo vzpostavljanje zvez. Tekst za prispevek je pripravil inž. Miloš Klemenčič. Drugi prispevek današnje oddaje je prikaz izboljšane naprave za toplotno terapijo v medicini. Greza Meditron 201, ki je delo sodelavcev inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko. V enem izmed tujih prispevkov bo rrikazano novo gorivo v prahu, ki bo morda kdaj nadomestilo bencin. 19.30 DNEVNIK 20.05 Film tedna: KAKO UMRETI Film je pred tremi leti napravil Miomir Stamenkovič in je to prvi pravi film, ki so ga napravili na Kosovu. Govori o mladem partizanu, ki ima rad hčerko vaškega veljaka in izdajalca. Smo v času fašistične italijanske okupacije v začetku zadnje vojne, ko tudi Kosovo preživlja težke trenutke in ko se je treba odločiti, ali za odpor in morda tudi smrt, ali pa za izdajstvo in s tem v zvezi tudi za lagodno življenje. Film odlikuje svojevrstno ozračje, ki ga režiser in scenarist dobro prikažeta. Film Kako nmr^i je dobro delo 21.32 Miniature: JANEZ PIRNAT 21.45 Rezervirajo za šno:., -a s'edi Dnevnik KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Rezervirano za šport: nogomet 22.00 Zabavno - glasbena oddaja Mercury special TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18 50 Won-cert; 19.15 Avtor in knjiga; 19.35 Zor in folklora; 20.00 Šport; 20 35 5imf. koncert; 21.55 Motivi iz filmov. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glaba; 9.30 Prisiuhnimi jim; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranje po-litišne aktualnosti; 15.00 Zborov-esko petje; 16.45 Gojenci glasbene šole iz Šenpetra; 17.15 Portreti; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Zabavna glasba; 19.00 Prenos PX; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Večerni zbori; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Plošče za poletje; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka: 15.10 Program za mladino; 18.00 Sončnica; 17.05 Komorna in oper- na glasba; 20.20 Ponovno na sporedu s Caerino Caselli; 21.15 Ra-dijski oder; 22.45 Francoske po pevke, II. PROGRAM 6.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.4U Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama. 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vas^ srani; 12.40 Plošča za poleetje- 13.50 Kako in zakaj?; 14 00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni sp0-red; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.25 Nogometn tekma Juventus - Twente, prenos iz Turina; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15;P°: 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija, mlade radovedneže; 9.25 9^as^,. na pravljica; 9.40 Temelji ma sizma; 10.15 Urednikov dnevni» • 11.15 Z nami doma in na P««’ 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 vasi do vasi; 13.30 Priporoc J vam...; 14.10 Naši operni 15.54 «Loto vrtiljak»; 16-45 ^ ^ orkestra Kurta Rehfelda; • Aktualnosti; 17.20 Budnica v «c- setletljim mraku; 18.05 Nas govor; 18.35 Predsavljamo vam---; 19.40 Ansambel Francija 19.50 Lahko noč, otroci! : 4"-g Komornoglasbeni stu*0:M2 Mihe-festivaiov jazza; 23.05 ivi- lič: Slovo; 23.15 Melodije. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mo-rabi boste spremeniti svoje načrte, kar bo vplivalo na vaše posle. Ne zanašajte se ne nove znance. BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnje vzdušje vem ne bo dovolilo posebnih poslovnih uspehov. Pazite bolj na svoje zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 226.) Obljub bo veliko, toda držite se le onih, ki so utemeljene. Izredno čustveno zadovoljstvo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Več diplomacije, kajti sicer vam ne bo uspeli končati dela. V družini bo prišlo do neprijetnega spora. LEV (od 23.7. do 22.8.) Načrte boste delali za daljše obdobje. S svojo vljudnostjo boste premagali odpor neke osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prevzeli boste delo, ki ga ne boste zmogli. Poiščite si sodelavce. Večer boste priživeli v prijetni družbi. EHTNICA (od 23.9. do ična prffižnost, da ^J^oni-je zamisli. Prijetna h v družinskem krogu. KORPUON (od 24.10. do-- jn ;tite tuje zadeve Prl. preveč ukvarjajte le s svojimi, r zavzeti za neko osebo. ^j.) TRELEC (od 23.H-. do oslovnimi uspehi si b 0i0. položaj. V družini nera je, ki bo vplivalo na tvene odnose. , 20.1-1 OZOROG (od 21.12. do 25 y ivojo intuicijo boste sVoj5 o. Skušajte . razširiti žbo, ki vam je pnre)L J ) Na-ODNAR (od 21-1-d,0.]9 „reden ega dela se ne lotite, p geniste prepričali Vv "^donia ostanite po možnosti v. IBI (od 20.2. do 20.3.) Ne P d(J, lajte novih odgovorn \ na. • ne opravite starih. nr\nšt.evani. PRIMORSKI DNEVNIK 5 Patronat KZ - INAC svetuje . - -v • mWMm V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se iahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. Pokojninski prejemki Vpr. : «Sem starostni upokojenec in ko sem zadnjič dvignil pokojnino, sem z velikim začudenjem ugotovil, da mi niso izplačali najnovejšega poviška na pokojnini, kot so ga bili deležni mnogi moji kolegi. Poleg tega sem iz obrazca 101, ki mi ga je izstavil 1NPS, razbral, da so mi zadržali 10 odstotkov, čeprav ne presegam neobdavčljive osnove. Bi mi lahko razjasnili nova določila, kar bo najbrž zanimalo tudi mnoge druge upokojence.» Podobnih vprašanj v zvezi s pokojninsko problematiko, družinskimi dokladami in drugimi socialnimi prejemki bi jih lahko naštel nič koliko, ki so na dnevnem redu. Zato se bom skušal v današnji rubriki dotakniti teh raznih problemov v u-panju, da bom pojasnil morebitne dvome. Uradni vestnik št. 302 z dne 20. 11. 1974 priobčuje ministrski dekret z dne 16. 10. 1974, ki ugotavlja predpisano spremembo v porastu življenjskih stroškov, s čimer se avtomatično poviša znesek pokojnin v smislu čl. 19 zakona od 30.4.1969 št. 153. Posledica tega določila je povišek v višini 13 odstotkov, ki je nastopil s 1. januarjem letos, pokojnin podrejenih delavcev pri splošnem obveznem zavarovanju in pokojnin, ki jih nakazujejo posebna upravljanja avtonomnih delavcev. Vendar moramo pri tem poudariti (in ravno tu je kamen spotike), da znesek pokojnine ostane nespremenjen, če je bila le-ta priznana po 31. 12. 1973, razen seveda minimalnih pokojnin, katerih višina ne more biti v nobenem primeru nižja od legalne meje. Na družinskih pokojninah je priznan avtomatični, povišek 13 odstotkov, tudi če so bile izdane med 1. 1. 1974 in 1. 1. 1975, vendar le pod pogojem, da izvirajo iz neposredne pokojnine pred 31. 12. 1973. Družinske pokojnine, ki jih bodo likvidirali po 1. februarju 1975, se ne bodo povišale za 13 odstotkov, temveč le v višini odstotkov (60 odstotkov za vdovo) avtomatičnega poviška neposredne pokojnine. Končno se povišek 13 odstotkov ne izvaja na starostnih oziroma invalidskih pokojninah, ki so bile po 1. 1. 1974 ponovno likvidirane na podlagi prejemkov. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da so podrejeni in avtonomni delavci, ki so bili upokojeni po 31. 12. 1973, oškodovani, ker jim zavarovalni zavod ne nakazuje na pokojnini avtomatičnega poviška 13 odstotkov. V resnici pa ne gre za pomoto ali diskriminacijo, ker s 1. 1. 1974 za-, varovalni zavod računa mesečni znesek vseh pokojnin na podlagi prejemkov in ne več na podlagi prispevkov, kot so predvidevala dotedanja zakonska določila. Ad informan-dum naj poudarim, da je za zavarovanca seštevek na podlagi prejemkov neprimerno ugodnejši, saj znesek na podlagi prispevkov računajo na podlagi vseh plačanih prispevkov, ki pa so bili precej nizki. Sedanji način računanja pokojninskega zneska pa temelji na poprečni triletni plači v zadnjih petih letih. Starih pokojnin, ki so jih likvidirali pred 31. 12. 1973, sedaj ne morejo ponovno likvidirati na podlagi prejemkov. Zaenkrat so torej pokojnine, likvidirane od leta 1974 dalje, ostale nespremenjene, kar pa ni nekaj dokončnega in se bo v bodoče lahko apliciral odstotek kot posledica povišanja življenjskih stroškov, vendar bo moral to predvideti nov zakon. Kar se tiče davčnega odtegljaja 10 odstotkov na vseh pokojninah pa gre za pomoto, ker je državljan dolžan plačevati 10-odstoten davek le za dohodke nad 1.200.000, kot je našim bralcem že obširno raztolmačil v svoji rubriki dr. Oblak. Nezakonito zadržane zneske bodo lahko upokojenci zahtevali, da jim jih povrnejo: vendar moramo obsoditi tako početje na račun upokojencev, ki imajo v v&iki večini zelo skromne pokojnine in imajo tako po nepotrebnem še bolj otežkočeno življenje. Končno naj dostavim, da nova višina pokojninskih zneskov znaša 48.550 lir za upokojence pri splošnem obveznem zavarovanju in 39.300 lir za upokojence pri posebnih upravljanjih avtonomnih delavcev. S 1. 1. 1975 znaša mesečni znesek socialne pokojnine 29 tisoč 200 lir (13 mesečnih obrokov, skupno 379.600 lir letno). Sedanja meja dohodkov, katere državljan ne sme presegati za priznanje socialne pokojnine, znaša torej 379.600 lir. Pokojnina po konvenciji Vpr.: «Sem borka NOB pred 9. 9. 1943, stara 56 let in imam v Jugoslaviji priznanih 12 let pokojninske dobe. V Italiji pa sem bila zaposlena le 4 leta. Imam pravico do starostne pokojnine?» V Jugoslaviji nimate pravice do samostojne starostne pokojnine na podlagi le 12 let pokojninske dobe. Kot borka NOB pred 9. 9. 1943 bi v tem primeru morala uveljaviti vsaj 20 let pokojninske dobe, oziroma 15 let, če vam zdravniška komisija prizna to pravico z ozirom na vaše splošno zdravstveno stanje. Na podlagi samo italijanskih prispevkov niti ne morete uveljaviti pokojnine. Zato lahko dosežete pokojnino le na podlagi konvencije med Italijo in Jugoslavijo, ker vam priznajo s 55. letom starosti in na podlagi vsaj 15 let skupne pokojninske dobe pravi- tajski in indijski režiserji, nastopajo co do starostne pokojnine po kon- i pa v njih najpopularnejši igralci ma-venciji. ilajskega filmskega sveta. Cesto po- * * * j vabijo k sodelovanju tudi kitajske Patronat Kmečke zveze INAC obvešča I igralce iz Hong Konga in Kantona, vse zainteresirane zavarovance, ki | po potrebi pa tudi iz Indije in Indo-bi hoteli uveljaviti pravico do in- ”* MALAJSKI FILM Izmed vseh južnovzhodnih azijskih filmskih produkcij, ki sem jih bil doslej pobliže spoznal, si Malajci poleg Indonezijcev še najbolj prizadevajo v svojih filmih obravnavati sodobne probleme. Burmanski, indijski in kitajski filmi se še vedno oklepajo pretežno pravljičnih snovi. Malajski film je krenil na naprednejšo pot, ne da bi pri tem količkaj izgubil na svoji specifičnosti. S tem pa ni rečeno, da malajski film pozablja ali zanemarja poezijo in romantiko, ki sta tako priljubljeni temi pri azijskih gledalcih in ki skoraj odločata o uspehu ali neuspehu filma. Kdaj pa kdaj seveda posnamejo tudi kakšno filmsko melodramo, vendar jim ta ni zgolj cilj, kakor sem to opazil pri mnogih drugih azijskih produkcijah. Na leto posnamejo od dvajset do petindvajset igranih filmov. Od teh je pet filmov pravljičnega značaja in še med te je treba prišteti legende, ki prikazujejo katero izmed junaških obdobij Malaje v borbi za samostojnost in svobodo. Zaradi velikega števila raznorodnega prebivalstva snemajo domača podjetja razen filmov v ma-lajščini in v Tamil jeziku tudi kitajske filme v mandarinskem jeziku. Glavni malajski podjetji igranih filmov, ki imata lastne ateljeje, sta v Singapuru, medtem ko se proizvodnja filmskih novic, dokumentarnih in aktualnih filmov nahaja v glavnem mestu Malaje, v mestu Kuaia Lumpur. Ustanovitelj malajskega in kitajskega filma v Malaji je filmska družba «Malay Film Productions». Ta družba ima dva velika ateljeja. Njihove filme režirajo malajski, ki- validske pokojnine, da bo zdravniški pregled na sedežu Patronata v Ul. Cicerone 8/b v ponedeljek, 28. aprila, od 8.30 dalje po že določenem vrstnem redu. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mil mi n ii iiiriiiiiiiiiui mn 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). Spremembe vzdrževalnin pri ločitvah Leta 1971 sta se zakonca sporazumno ločila pred sodiščem (separazione consensuale). Njuno ekonomsko stanje je bilo slabo, žena je bila doma gospodinja, mož pa je delal kot navaden delavec, bila sta brez vsakršnega premoženja. Sporazumela sta se (kar je sodišče tudi sPrejelo), da ostane dveletni otrok ^ varstvu in oskrbi matere, kateri b° mož dajal 30.000 lir mesečno. Take nizka vzdrževalnina je bila določena, ker je mož takrat zaslužil le 90-100.000 lir mesečno. Žena se J6 vrnila k svojim staršem, pri katerih prebiva še danes, in ki ji po-tnagajo v vsakdanjem skromnem Preživljanju sebe in otroka,, saj je •nožev prispevek resda neznaten. Po ločitvi se je mož vrnil v Rim 0d koder je doma, vsak mesec je redno pošiljal po pošti določeno ''zdrževalnino, drugače pa se ni več bngal za ženo in otroka. Pred kratkim je žena slučajno zvedela, da ži-Vl mož pri neki vdovi, da ima dobro službo pri telefonski družbi ter da ^asluži po 350.000 lir na mesec. Četudi nepoučena o pravnih zadevah, le sklepala, da bi mož moral ob Zanj ugodnejših ekonomskih razmerah prispevati občutnejšo višjo vzdr-zevalnino. V tem smislu mu je tu-dt pisala, vendar ni dobila odgovo-ra- Misleč, da ni dobil pisma na stari naslov in ker si ni znala dru- gače pomagati, je pisala na direkcijo podjetja s prošnjo, naj pismo posredujejo možu. Res je po nekaj tednih prejela možev odgovor. Ta se je zelo hudoval, ker so njegovi nadrejeni in drugi v podjetju zvedeli za njegove osebne zadeve, podvomil je celo, če mu ni hotela s takim pismom škodovati na delu. Glede vzdrževalnine je mož dejal, da on redno pUčuje, kar je bilo določeno na sodišču, da si nima kaj očitati, da četudi danes več zasluži, je vse skupaj premalo, da so življenjski stroški vedno večji, posebno v Rimu, da pa hoče pokazati svojo dobro voljo in «imeti mir» ter bo odslej pošiljal 50.000 lir na mesec. Ženi se je zdel tak odgovor poniževalen in tudi starši so ji pravili, naj zahteva «kar ji po zakonu pri-tiče»; obljubljeni povišek vzdrže-valnine pa bi ji le prišel prav, posebno sedaj, ko je otrok začel obiskovati osnovno šolo in so stroški vedno večji. V takih dvomih je prišla v pisarno po nasvet. Nedvomno in za vsakogar očitno je, da je svoječasno določena vzdrževalnina 30.000 lir, četudi takrat objektivna, danes daleč nezadostna. Pomislimo samo, v kolikšni meri se je v zadnjih štirih letih lira razvrednotila, oziroma za koliko so se življenjski stroški povečali; že sama ta ugotovitev narekuje spremembo vzdrževalnine za najmanj 50 odst. K temu je dodati, da je mož v zadnjih letih izboljšal in povečal svoje prejemke za več kot 300 odst., kar mora nujno vplivati na sorazmerno povečanje njegovih obveznosti do žene in otroka. Vedeti je treba namreč, da vzdrževalnine, določene ob ločitvah, na sodišču veljajo v času in po višini le «rebus sic stantibus», to se pravi le v toliko, kolikor se ekonomsko stanje zakoncev ne spremeni. Zgodi se lahko, da se tudi določene mesečne vsote znižajo, če se na primer obvezani zakonec nahaja brez dela ali drugače v težavah. Drugače je možno, kar je najpogosteje, da se tovrstne obveznosti povečajo, čim je ugotovljeno povečanje zaslužka ali drugačno boljše patrimo-nialno stanje (n.pr. zaradi dediščine). Ponujeni povišek na 50.000 lir ni za prizadeto ženo obvezen. Med drugim so take enostranske ali tudi sporazumne obveze pravno ne preveč priporočljive, ker ne dajejo zagotovila o takojšnji izvršbi v primeru neizplačevanja dogovorjenih poviškov. Prizadeta žena naj s pomočjo odvetnika vloži na sodišče zahtevek v smislu člena 710 Zakonika o pravdnem postopku, v katerem naj podrobno opiše svoje ekonomske razmere ter razmere svojega moža, tako da bo možna tudi primerjava o spremembi s stanjem v preteklosti, ter naj zahteva, da sodišče določi novo višino mesečne vzdrževalnine. Končna razsodba bo za moža vse drugače obvezna kot prostovoljni ponujeni povišek; v konkretnem primeru mislim, da bi sodišče povišalo vzdrževalnine od 30.000 na 90-100 tisoč lir, kot potrjuje ustaljena sodna praksa v Gorici. nezije. Velik uspeh malajske filmske proizvodnje je zgodovinski film v barvah «Hang Tuah» v režiji Phanija Majudara, ki sem ga gledal v singapurskem kinematografu. Glavnega junaka je predstavljal simpatični P. Ramlee, ki je sicer režiser in najbolj nadarjen malajski komponist. Z njem sem se pomudil dalj časa v razgovoru v ateljeju, ko je režiral nov malajski film. Izredno se je zanimal za filmsko proizvodnjo v Jugoslaviji, o kateri pa do takrat ni vedel ničesar. V glavni ženski vlogi je nastopila So Adiah, ki sem jo prav tako o-sebno spoznal v ateljeju pri snemanju, ko je bila oblečena v originalno malajsko oblačilo. Kot tretji igralec je nastopil mladi A. Mahmud, ki sem ga pozneje videl igrati tudi v najnovejšem filmu iz sodobne Malaje «Moj brat». Vsi ti igralci so bili sami mladi ljudje, ki še veliko obetajo. Prostori filmskih ateljejev podjetja «Malay Film» se v ničemer ne razlikujejo od ateljejev v Evropi. Opremljeni so najmoderneje in omogočajo snemanje še tako tehnično zahtevnih prizorov. Veliki atelje je zelo prostoren in ga po navadi pregrade, da morejo v njem hkrati snemati dva filma. Tudi v času mojega obiska, je bila v enem delu ateljeja pri delu ekipa indijskega režiserja B. V. Raoja, ki je v treh letih svojega delovanja v Singapuru posnel do takrat že devet malajskih filmov. V drugem delu ateljeja je snemala ekipa že prej omenjenega režiserja P. Ramleeja. V manjšem ateljeju so delavci gradili miniaturno kitajsko pokrajino za neki pravljični kitajski film. Maketa, ki je bila že skoraj gotova, je mojstrsko pričarala pokrajino z ličnimi hišicami in cvetočimi drevesi, kakršne so nam poznane z reprodukcij starih kitajskih slik. Obsežni prostori te družbe kakor tudi ateljeji in moderne tehnične naprave v njih, pa tudi način dela med snemanjem — vse to je pričalo o resnem prizadevanju malajskih film skih delavcev, da bi ustvarili dobre filme. Na leto posnamejo dvanajst do osemnajst celovečernih filmov. Za snemanje in celokupno delo na posameznem filmu potrebujejo približno dva meseca. To je bil doslej najdaljši čas v vseh južnoazijskih filmskih podjetjih, ki sicer posnamejo film za naše pojme v neverjetni naglici, v desetih, včasih pa tudi samo v šestih dneh. Drugo malajsko filmsko podjetje v Singapuru, «Keris Film Produc- tions», obstoji komaj pet let in ima nov, z najmodernejšimi francoskimi in ameriškimi aparaturami opremljen laboratorij. Zaradi tropske klime so vsi prostori umetno hlajeni. Pravi užitek je bil ogled laboratorijskih prostorov. Ne samo zaradi najsodobnejših tehničnih naprav, ampak tudi — iskreno priznam — zaradi prijetnega hladu v njih, ki se je tako prilegel v vlažnih in vročih tropskih dneh. V tako hlajenih prostorih delajo tehniki brez motenj in nadležnosti vročine in vlage, ki radi škodujeta filmskemu traku. Laboratorij je zgrajen v slikoviti okolici Singapura ob morju in ga obdajajo vitka debla kokosovih palm in gosto džungelsko zelenje. Ob laboratoriju so pravkar začeli z gradnjo dveh novih modernih filmskih ateljejev, kjer naj bi na tem mestu v najkrajšem času zraslo pravcato filmsko naselje. Stari atelje na drugem koncu mesta je odslužil in so ga začeli podirati. Družba «Keris Film Productions» se je uveljavila že takoj s svojimi prvimi filmi, ki so v mnogočem doprinesli h kvalitetnemu razvoju malajskega filma. Tudi to podjetje snema po večini filme iz sodobnega življenja v Malaji in se pri tem o-mejuje samo na proizvodnjo filmov v malajskem jeziku. Letno posna- i-rizor iz filma «Mega Mondong» (Temni oblaki). Režija L. Krishnon. Sodobna drama nih filmov. V barvah so do takrat posneli tri filme, izmed katerih je bila pravljica «Čarobna piščal» s mejo pet do šest celovečernih igra- sodelovanjem okoli tisoč igralcev in statistov, sploh prvi malajski barv- L. Krishnan, njegov stalno angaži- ni film. Najboljši njihov režiser, ki je doslej režiral tudi največ filmov je iiiinir 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 fiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Da včna pos veto va I n i ca Razna pojasnila V rej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. Dohodki od nepremičnin v inozemstvu Zakon o obdavčevanju dohodkov fi-1 še na denarno kazen od 2- do 4-krat-zičnih oseb predvideva (čl. 79), da | ne višine davka, ki je davkariji u-morajo italijanski državljani prija-. bežal zaradi zamolčanja. Tudi ta viti dohodke, ki jih imajo od nepremičnin (torej od zemljišč in od zgradb) v inozemstvu. Obdavčljiva osnova je dohodek, ki je določen s strani inozemske davčne uprave. Tovrstne dohodke je potrebno prijaviti v ločenem okviru 740/L (razni dohodki) v vrsti, ki je za to posebej rezervirana. Obrazcu je potrebno priložiti seznam (za vsako državo posebej), kjer so navedene nepremičnine (s potrebnimi podatki), obdavčljivi dohodek ter davek, ki ga je nepremičninski dohodninar v lanskem letu vplačal. Davčna uprava bo na osnovi plačanega davka priznala določene popuste na celokupno obdavčitev v Italiji. Razlaga popustov je preveč zamotana, da bi jo lahko povzeli v kratkem sestavku. Vsekakor obstajajo za prijavljence dohodkov, o katerih teče govor, precejšnje težave za iskanje potrebnih elementov, zlasti zaradi nezadostnih pojasnil finančne uprave (stran 35 vodnika Finančnega ministrstva). Ni n. pr. jasno, po kakšnem tečaju naj se zaračuna znesek davkov v i-nozemski valuti. Tudi zaradi časovne stiske bo po našem mnenju le malo davkoplačevalcev, ki imajo v inozemstvu zlasti manjša obdelovalna zemljišča, utegnilo v tem pogledu izpolniti svojo dolžnost. Sicer pa velja določba zakona predvsem velikim lastnikom zgradb, kot so na primer zavarovalne družbe, kakor tudi posestnikom z večjimi zemljiškimi kompleksi, kot bi bili lahko gozdovi na avstrijskem ozemlju davkoplačevalcev v Kanalski dolini ali večja posestva v ostalih obmejnih krajih naše dežele. Nepremičnine manjšega obsega bi malenkostno vplivale na odmero davkov v Italiji. Kljub temu pa bi lahko finančna uprava oporekala nepopolnost prijave, ki ne vsebuje navedbe inozemskih nepremičninskih rent in lahko kaznovala prizadete z najmanj 50.000 lirami, poleg tega pa «nevarnost» je omiljena z določbo, da lahko prizivne komisije upoštevajo posebne razloge za nepopolne prijave z izbrisom morebitnih glob, ki jih je naložila finančna uprava. rjf i • • v v Zemljišča hribovitih področij Zemljišča, ki se nahajajo na hribovitih področjih, uživajo po novih u-redbah oprostitev pri davku za krajevne ustanove (ILOR) in sicer v polovični meri. Za vsa področja, ki so b'la vključena v seznam teh področij na osnovi določb centralne ka-tastralne komisije (to je primer tržaškega in goriškega Krasa), se bo olajšava izvedla uradno, se pravi brez izrecne prošnje dohodninarja. Ker za davek na dohodke fizičnih oseb ni v našem primeru nobene olajšave, bodo morali posestniki hribovitih zemlušč vsekakor prijaviti zemljiške dohodke v okviru A prijavnega obrazca 740. Dobro pa bo, če bodo v anotacijah zabeležili, da zemljišča ležijo na hribovitem področni. Zaslužki izseljencev Mezde in plače izseljencev, ki trajno prebivajo v inozemstvu, niso podvržene davščini v državi in jih zaradi tega ni potrebno prijaviti. Predmet prijave pa so seveda morebitni dohodki izseljencev, ki so bili lani pridobljeni v Italiji, kolikor je za pravkar omenjene dohodke prijava obvezna na osnovi splošnih pravil. Oprostitev je predvidena tudi v primeru, dà so prizadeti ohranili a-nagrafski vpis v eni izmed italijanskih občin. Glede prijave odsotnih berite pojasnila, ki so v nadaljevanju današnjega pogovora. V naslednjem odgovarjamo na kopico vprašanj, ki smo jih prejeli v zadnjih tednih. Kajpada ne bomo mogli pravočasno odgovoriti na vsa vprašanja, ki smo jih tako in tako obširno obravnavali v zadnjih mesecih. Prav tako ne bomo mogli u-streči individualnim vprašanjem zaradi pomanjkanja prostora. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za priznanja, ki so nam jih posredovali mnogi bralci Primorskega dnevni ka, češ da so iz branja naše rubrike potegnili koristne nasvete in pravilna napotila. Prijave odsotnih Kako naj odsotni prijavljenec (izseljenec, vojak itd.) položi svojo prijavo? Če gre za navadno predložitev Mod. 101, naj ga vsak odpošlje podpisanega najkasneje do 30. aprila priporočeno po pošti. Isto velja za prijavo 740. Priporočeno pismo naj bo vedno naslovljeno na davčni u-rad, ki je pristojen za sprejemanje prijav naslovljencev, na osnovi ana-grafskega vpisa. Pripominjamo, da je predložitev na napačni naslov podvržena občutni globi. Zastopnik prijavljenca Zakon dopušča, da prijavo podpiše legalni ali «negocialni zastopnik» prijavljenca. Negocialno zastopstvo lahko poverimo z navadnim pismom, brez overovljenja podpisa, saj tudi podpis na prijavi ne potrebuje nikakršne overovitve. Tako je mnenje poznavalcev, ker ministrska pojasnila ne vsebujejo v tem pogledu podrobnejših navodil. Meje delovnih prejemkov Kot znano ni potrebna predložitev prijave Mod. 740 s strani davkoplačevalca, ki je imel v letu 1974 do 10 milijonov lir dohodka izključno od dela (zadostuje polog Mod. 101). Če pa je prijavljenec poročen in ima mladoletne otroke, je obvezan, da predloži prijavo 740 le, če skupni družinski dohodki (vedno izključno od dela) niso v letu 1974 presegli zneska 4 milijonov lir. Kako naj prijavljenec kontrolira meje teh dohodkov? Na zelo preprost način: zadostuje, da preveri znesek, oziroma zneske, ki so vpisani pod št. 17 obrazca, ali obrazcev 101, kjer so navedeni obdavčljivi prejemki, t.j. dohodki že očiščeni bremen socialnega zavarovanja v breme delojemalca, ki, kot znano, niso obdavčljivi. Na zneske, ki presegajo 10 milijonov lir, je samo za letos predviden davčni dodatek 5 odst., na zneske nad 14 milijonov lir pa pribitek 10 odst. Do danes pa še visi vprašanje združenega družinskega dohodka: meja ločenega obdavčevanja zakoncev je zaenkrat pri meji 5 milijonov lir. rani igralec Roomai Noor pa je bil izbran v glasovanju, ki ga je priredilo šestnajst malajskih časopisov in revij, za najboljšega malajskega filmskega igralca. Zadnji filmi iz sodobnega življenja v Malaji, kot so «Saudaraku (Moja zgodba) režiserja Laurie Friedmana in «Azan» ter «Selamat Tinggal Kekasih-Ku» (Zbogom moja ljubezen), ki ju je režiral L. Krishnan, so doživeli zelo lep sprejem tudi v Singapuru, kjer so kinematografi sicer preplavljeni s priljubljenimi angleškimi in ameriškimi, pa tudi s popularnimi indijskimi in kitajskimi filmi. Del filma «Mega Mondong» (Temni oblaki), katerega snemanje je bilo v teku in ga je režiral prav tako L. Krishnan, so mi predvajali v poskusni predvajal-nici novega laboratorija. Posneti material je bil izredno jasen in čist, slikovna stran presenetljivo niansi-rana z obilnim občutjem za svetlobo in senco, kar je tudi s te strani stopnjevalo dinamiko, ki jo film sam že itak vsebuje v dobršni meri. Presenečali so me zlasti domiselni rezi, kar je bilo mojstrsko delo montažerja. Sploh so mi z velikim veseljem razkazovali vse, kar more zanimati filmskega človeka. Z velikim zanosom pa so mi pokazali prostor blizu laboratorija, kjer so gradili nove filmske objekte. Želeli so film razširiti po vsej Malaji. Z osamosvojitvijo Singapura in Malaje se je namreč kulturna raven prebivalstva še bolj dvignila, čeprav je bila že tedaj presenetljivo visoka in s katero nakriljujejo vse djuge narode jugovzhodne Azije. Medicina je drag študij Študij na univerzah in visokih šolah veliko stane. Pri tem pa ne mislimo le na visokošolca oziroma njegove starše ali ljudi, ki za to skrbijo, pač pa na javno upravo, ki mora to vzdrževati, dosledno s tem pa davkoplačevalca. Glede tega so zanimivi podatki, ki jih je s tem v zvezi zbralo in nato objavilo zahodnonemško ministrstvo za znanost in šolstvo. Po teh podatkih je najdražji zdravnik. Eno leto študija enega medicinca stane državo, oziroma nemškega davkoplačevalca nič manj kot 100.000 mark. kar je za približno 7000 nemških mark več kot je bilo Uta 1971 Od gornjih 100.000 mark gre okoli 60 odst. za izobraževanje študenta, ostalih 40 odst. pa na račun znanstvenega raziskovanja. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so med strokami precejšnje razlike. če vzamemo za poprečje indeks 100 in na osnovi tega izračunamo stroške za razne stroke, dobimo naslednje podatke: ekonomske vede stanejo le 127, naravoslovne 140. zdravstvene pa 275., torej krepko nad ekonomskimi in naravoslovnimi vedami. FRANCI STRLE; PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 38. ______________ Potlačil je v sebi gnev, ki ga je čutil do teh ljudi. Nje-S°v zamišljeni obraz ga ni izdal, on pa je samo spraševal, spraševal... Če imajo tudi kaj mitraljezov in katere znamke, češ da So francoske puške zastarele in malo prida, da so najboljši ^jtraljezi «zbrojevke» in tako dalje. Ali se kaj utrjujejo, n!1 lmaJo straže in patrole, ali imajo kaj počitka ali pa orajo biti vse noči na nogoh? Tako je spraševal Viktor. Oni so odgovarjali, včasih samo na pol. A povedali so dovolj, da si je Viktor o vsem ko ustvaril pravo podobo, predvsem pa o tem, na katere ljudi se najbolj opirajo... «Največ sveta otrokom sliši Slave... in ni večje sramo-e» kakor- služiti za hlapca sovražnikom svojega naroda,» jf Y,lktor zagonetno zaključil pogovor z izdajalci v Mež-narckovih smrekcab. Odšli so tiho in poklapano kakor poparjene kure. Za-ali so se, da niso nič opravili, da je duševno daleč nad T-bda ga ne presežejo in ne premorejo... roi ^ ikt°r je Zrl za njimi s prezirom. Ko so se izgubili za ; ,.0m’ je pomignil Milanu in odšla sta za Račno goro. Še 1 večer se je Viktor podal v štab Loškega odreda. Ko- mandantu Mirku Bračiču je podal obširno in natančno poročilo o moči, razvrstitvi in nakanah bele garde v Loški dolini. Podatki so se ujemali s tistimi, ki so jih bili zbrali terenci in odredovi obveščevalci, le da so bili bolj poglobljeni. .. Nekaj dni za tistim, bilo je v noči na 3. september 1942, so enote Loškega odreda obkolile in napadle oporišče belih izdajalcev v Danah, Podložu, Starem trgu, Pudobu, Viševku in Vrhniki. Zadrdrale so strojnice in zagrmele bombe, migotali so odsviti zažganih domačij narodnih izdajalcev, ki so obležali v krvi. Med tistimi, ki jih je zadela kazen maščevalcev iz gozdov, so bili tudi Jakob Palčič, Janez Porok in kaplan Kramarič. Stari Mežnarček je pobegnil, njegov sin pa se je rešil iz brezna napol slep. Takrat je spoznal, da je samo še človek, s katerim se poigravajo vrtinci posmehljive usode... Viktor Kraševec ni maral biti zraven pri obračunu z izdajalci. Vedel je, da bo obračun krvav, ker so bili partizani preveč razjarjeni. Takih krvavih opravil pa ni maral. Raje je šel h goranskim partizanom, da se zgovori za okrepitve v moči ene čete, za sodelovanje v napadu... BELI IN ITALIJANI NA RAČNI GORI Takoj prve dni italijanske ofenzive je postalo jasno, da je najhujše zlo namenjeno prebivalstvu Loške doline in drugih partizanskih krajev. Partizani so utrpeli le malo izgub. V italijanske zasede jih je zašlo le nekaj in še ti so bili izdani. Raje kakor po gozdovih so Italijani hodili po vaseh. Tu so lahko ropali na mile viže, ustrahovali vaščane in se dobrikali prestrašenim ženskam. Brez strahu, da bi naleteli na odpor, so lovili tiste, ki so se na občinskih volitvah leta 1936 in 1938 izrekli za kmečko-delavsko listo ali pa so s hrano in drugače podpirali partizane. Ti so navadno končali pod streli, hiše tistih, ki so se jim izmaknili ali ostali pri partizanih, pa je obliznil rdeči petelin. Vrhniški politični aktivisti so se iz zasilnih skrivališč zraven domačij že po nekaj dneh znova umaknili na Račno goro. Tam so se sešli z Viktorjem. Prišli so France in Janez Zigmund (Baštkova), Janez Gerì, Tone Zigmund (Ke-bličkar ), Andrej Janežič, Viktor Kraševec s sinom Milanom, v svoje varstvo pa so vzeli tudi Antona Antončiča, ki je bil pobegnil z morišča na Ulaki. Izgubil je veliko krvi, bil je duševno in telesno popolnoma izčrpan. Potrebna mu je bila dobra hrana in nega. Tovariši iz njegove rodne vasi so mu nudili vse, kar so mogli, da bi hitro okreval. Poiskali so celo zdravnika. «Pregledal sem ga,» piše dr. Aleksander Gala-Peter v knjigi Partizanski zdravnik. «Bil je skoraj zdrav. Rani nista bili budi. Obakrat je bil zadet skozi mehke dele. Izgubil je nekaj krvi, toda rane se niso gnojile. Čutil je le bolečine pri premikanju... » Dr. Aleksander Gala-Peter natančneje opisuje, kako se je po tragediji partizanske bolnišnice v kraški jami na Ogancah pri Loškem potoku sešel s skupino partizanov, ki so se spretno skrivali na južni strani Račne gore in ki jih je vodil Viktor Kraševec. Po tem opisu je mogoče sklepati, da je bil Anton Antončič ob koncu avgusta 1942 že zdrav. K Viktorjevi skupini pa so se za njegovo ženo Francko priključile še nekatere druge ženske. Prišli so Andrejeva mati, Ivana Janežič, okrevani Anton Antončič pa je v taborišče privedel tudi dve vrhniški dekleti, ki sta se dotlej sami skrivali v gozdu, kjer je ostalo neodkritih nekaj barak. Tudi baraka v Racah je ostala neodkrita. Po napadu Loškega odreda na italijansko postojanko v Starem trgu in na belogardistična oporišča po dolini je med belimi izdajalci zavladal preplah. Spoznali so, da so se u-ničenja partizanstva veselili prezgodaj. Mnogi bi se bili radi rešili izdajalske uniforme, a to ni bilo tako preprosto. Nekateri so po tem napadu postali še bolj zagrizeni in maščevalni. Partizanski ljudje, ki so obračun z izdajalci dočakali z velikim olajšanjem, so se prav tega najbolj bali. Zaradi tega so partizani povedli na varno pod svojo zaščito 15 družin, skupaj kakšnih 55 ljudi, predvsem žena in otrok. Nekateri so se v gozdove umaknili tudi sami. Tako je to noč odšla od Malnarjevih iz Vrhnike tudi Ožboltova mama Julijana. Vodilni belogardisti v Loški dolini so mrzlično iskali priložnost, da partizanom vrnejo udarec. Čutili pa so, da so partizani močni, zato z Loškim odredom niso marali zobati češenj. Radi bi bili dobili v precep terence ali kakšno manjšo skupino partizanov. Po zaslugi izdaje se jim je to tudi posrečilo. Tisti dve dekleti, ki ju je v taborišče Viktorjeve skupine pripeljal Anton Antončič, je zajelo malodušje. Sklenili sta, da opustita skrivanje po gozdovih in se vrneta domov. Na poti domov pa ju je pri Zakraškovi žagi zalotil Mežnarček in ju odgnal v starotrško postojanko. Gerletova, ki je ostala trdna in ni ničesar izdala, je morala v internacijo, ono drugo, ki je klonila, so izpustili. Tako so belogardisti in Italijani izvedeli za taborišče Viktorjeve skupine. Viktor in njegovi tovariši so tedaj taborili na vrhu Račne gore. Tam so si postavili šotore in si uredili ležišča. Andrej Janežič je imel radio, potegnil je anteno in pogosto so ga poslušali. Kuhinja je bila nekoliko niže z one strani proti Joškovemu kotu, opazovalca pa v Racah, od koder so tovariši z daljnogledom budno opazovali, kaj vse se dogaja po Loški dolini. Izdano pa ni bilo samo taborišče, marveč tudi opazovalnice. (Nadaljevanje sledi) EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA lepe možnosti za Crveno zvezdo Juventus računa na AI tal ini j a Osrednje srečanje bo md Barcelono in angleškim prvakom Leeds United Pokal prvakov Danes bosta na sporedu povratni tekmi polfinala evropskih pokalnih prvakov. Bayern Miinchen (ZRN) — St. E-tienne (Francija). V prvem srečanju sta ekipi igrali neodločeno brez gola. Lanski prvak Bayern je torej že v prvem srečanju opravil «polovico dela». Prisilil je nevarne Francoze na remi in danes bo torej pred domačo publiko jurišal na zmago ter seveda s tem na finale tega tekmovanja. Franz Beckenbauer in tovariši so seveda prepričani o zmagi proti francoskim prvakom, ki so med drugim izločili tudi jugoslovanskega prvaka Hajduka iz Splita. * * * Barcelona (Španija) — Leeds U-nited (Anglija). V prvem srečanju so zmagali angleški prvaki s tesnim izidom 2:1. Nedvomno je ta prednost pretesna, da bi lahko nogometaši Leedsa upali na finale. Cruiff, Neeskens in ostali bodo pred domačim občinstvom dali vse od sebe, da bi si priborili pravico nastopa v finalu ter da bi tudi zaslužili bogato nagrado, ki jim jo bo društvo nudilo v primeru zmage. Skoraj vsi tehniki so namreč mnenja, da bo letošnji finale, ki bo 28. maja v Parizu, med Bayernom in Barcelono. Pokal pokalnih prvakov Tudi v tem tekmovanju bosta na sporedu povratni tekmi polfinala. Crvena zvezda Beograd (Jugoslavija) — Ferencvaros Budimpešta (Madžarska). V prvi polfinalni tekmi so zmagali Madžari z 2:1. Beograjskim nogometašem se torej nudi edinstvena priložnost za nastop v finalu. Že v Budimpešti so Beograjčani dobro in odločno igrali, pa čeprav so nastopili z zelo okrnjeno postavo. Treba bo nadoknaditi gol razlike. Crvena zvezda pa je trenutno v zadovoljivi formi in upati je, da bo premostila tudi današnjo oviro. * * * Eindhoven (Nizozemska) — Dinamo Kijev (SZ). V prvem srečanju so sovjetski nogometaši visoko premagali današnje nasprotnike s 3:0. Res težko je pričakovati, da bodo Nizozemci uspeli premagati telesno in tehnično dobro pripravljene nogometaše iz Kijeva z večjo razliko v golih. Eindhoven je v nedeljo v nizozemskem prvenstvu premagal s 3:0 Twente (današnjega nasprotnika turinskega Juventusa) in je trenutno prvi na lestvici. Moštvo je torej v dobri formi. Mislimo pa, da so si nogometaši Eindhovna zapravili vsako možnost za napredovanje’ v finale v prvem srečanju v Kijevu. Finale tega tekmovanja bo 14. maja v Baslu. Tehniki menijo, da o ........... bosta finalista beograjska Crvena zvezda in Dinamo Kijev. Pokal UEFA Juventus Turin (Italija) — Twente Enschede (Nizozemska). V prvi tek mi so Nizozemci visoko premagali Juventus (3:1). Turinčani bodo morali danes dati vse od sebe, da bi lahko izločili iz tekmovanja nevarne Nizozemce. V prvem srečanju je edini gol za Juventus dal veteran Altafini. Takrat pa je predvsem pešala obramba. Celo Zoff, ki je navadno pravi steber turinske obrambe, ni bil zanesljiv. Danes bo torej treba zmagati z 2:0. To je tudi izid, ki si ga obetajo v taboru Juventusa. Na pokrajinskem ekipnem turnirju Na vrhu lestvice ekipa SST Pred kratkim se je zaključil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu 2. moštveni pokrajinski šahov ski turnir. Kakor že lani prvega, sta tudi letošnjega pripravili Tržaško šahovsko društvo (SST) in ŠD Konto vel. Turnir se je odvijal po švicarskem sistemu. Osem kol je bilo razdeljenih na štiri sobotne popoldneve. Prve tri sobote, in sicer 15. in 22. marca ter 5. aprila so igrali na sedežu ŠD Primorje na Kontovelu, po končanem osmem kolu pa je bilo nagrajevanje. šestnajst vpisanih ekip s štirimi igralci in do največ tremi rezervami se je letos razvrstilo tako: 1. SST 26,0 pokal Adria Giuba 2. SST — Sv. Ivan 24,5 pokal dežele F-JK 3. Cankar 18.0 pokal Primorskega dnevnika 4. Costalunga A 18,0 pokal občine Devin - Nabrežina 5. ŠD Primorje 17,5 plaketa občine Trst 6. ŠD Kontovel 17,5 plaketa občine Zgonik 7. Amici DS I 17,0 medaljon občine Milje 8. Amici DS II 17,0 medaljon občine Milje 9. PTT 16,0 10. L’Assicurativa 15,5 11. Portuale I 15,5 12. Polet 14,0 13. Gr. St. D VP 14,0 14. Costalunga B 11,5 15. Portuale II 9,0 16. Gr. Sc. Da Vinci 5,0 Vsaka ekipa je prejela šest me- dalj, ki jih je tudi letos daroval go- spod Elio Strolego (pohištvo Elio -Prosek). Razdeljeni so bili tudi štirje pokali zmagovalcem na posameznih šahovnicah: 1. šah.: Stantio (SST-Sv. Ivan) 7 0 2. šah.: Ule (SST) 8,0 3. šah.: Wunderlich (PTT) 6,0 4. šah.: Milič (Primorje) 5,5 Letos so organizatorji vnesli v pravilnik nekaj novosti, oz. omejitev. Prva zadeva število igralcev vsake ekipe, ki je morala igrati ves turnir z največ sedmimi igralci, katerih imena je bilo treba javiti na začetku turnirja. Druga omejitev je zadevala mojstre in mojstrske kandidate, ki na tem turnirju niso smeli nastopati. Najbrž pa ni bila ta omejitev najbolj posrečena in so zato organizatorji sklenili, da bodo prihodnje leto lahko igrali vsi šahisti, vendar ne bo smela ekipa presegati določe- j nega jakostnega kvocienta Naj se ob tem dvanajstletniku, za zaključek, še za hip zamislimo, da je bil ta deček edini mladi slovenski šahist na turnirju .Potrudimo se, da jih bo v naprej čim več. M. S. TROFEJA SKI - JADRO Dvojica Ožbat-Kuret osvojila veleslalom Katjuša Ožbat in Stojan Kuret sta zmagovalca nedeljskega veleslaloma na Matajurju v mešanih dvojicah za «Trofejo ski-jadro», ki ga prirejata že drugo leto Smučarski klub Devin in Slovenski pomorski klub Cupa. Za dokončno zmago bo treba tekmovati še na jadralni regati, ki bo v ses-Ijanskem portiču. Na letošnje tekmovanje je organizator povabil še smučarski klub Matajur iz Tolmina in smučarski klub Matajur iz Beneške Slovenije. Beneški Slovenci niso nastopili, ker nimajo žensk -tekmovalk. V vasi Matajur, v prijazni gostilni domačinov, so popoldne objavili rezultate in nagradili najboljše uvrščene. Tekmovalo je 22 mešanih dvojic. Lestvica posameznic: 1. Katjuša Ožbat s časom 40'7, sledijo ji Cetinova, Breščkova, Le-giševa, Verginellova, Mahnetova, Škerkova in druge. V moški konkurenci je zasedel prvo mesto Brešček s časom 35’'2, drugo Stojan Kuret, nato Igor Kuret, Mašera, Kutin, Vatovec, Rebula in drugi. Lestvica mešanih dvojic pa je naslednja: 1. Katjuša Ožbat in Stojan Kuret ri8”; 2. Vida Legiša in Davo Rebula 1’23”9; 3. Bruna Mahne in Savina Vatovec 1’29”1; 4. Marija Hrast in Pavel Mašera 1’33”5; 5. Marta Korbo in Bibiano Korbo 1’41”3. ATLETIKA , TROBOJ ZA NtiJEŠOLKt Braga zmaga zaproseško šolo «F. Levstik» Nastopilo je res veliko število dijakinj 85 deklet je zastopalo pet zavodov - Prva mesta za Župančičevo, Vecchietovo in Puričevo Sicer nekoliko nižja udeležba kot vrstile v tem letniku kar 8 svojih na moškem troboju teden dni prej je še vedno presenetila organizatorje, ki so predvidevali nekoliko nižje število od 85 tekmovalk. Tudi tokrat sta prireditev rešili šoli z Opčin in s Proseka, ki sta sami prispevali kar 70 tekmovalk. Neznatna je bila udeležba iz mesta, kot že večkrat pa sploh ni bila zastopana nabrežin-ska šola. Športna sreča je bila v soboto na šolskem stadionu na Kolonji izredno naklonjena Prosečankam, ki so dobesedno pregazile Openke, ostali zavodi pa niso imeli kaj iskati zaradi številčne premoči obeh kraških šol. Zanimivo je le, da predstavnice pro-seške šole niso odnesle niti enega prvega mesta med posameznicami. Tehnično je bil najboljši srednji letnik (1962) z odličnim rezultatom 3.94 m v skoku v daljino kasnejše zmagovalke Tamare Vecchiet. Gojenka ’Ciril-Metodove’ šole je dosegla najboljši skupinski rezultat, še tretja na lestvici v tej kategoriji pa bi zmagala v višji starostni kategoriji. Med prvih 10, ki so prinesle točke za ekipno lestvico, so Prosečanke u- KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Vei zadoščenja v mladinskih ligah Dečki Bora in Poleta visoko zmagali V prvi moški diviziji sta bila na sporedu dva slovenska derbija KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA L. Adriatico v Rimu Snaidero v Brescii Težko gostovanje Ignisa v Sieni proti Saporiju A -1 LIGA Drevi bo na sporedu 10. kolo prve italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov. Osrednje srečanje bo v Sieni, kjer bo domači Sapori igral proti italijanskemu in evropskemu prvaku Igni-su. Varovanci Gambe so po osvojitvi naslova evropskih prvakov nekoliko popustili. V nedeljo so namreč le s težavo (in s pomočjo sodnikov) premagali skromno peterko Jolly iz Forlija. Innocenti bo brez poškodovanih Brumattija in Benattija gostoval na nevernem igrišču Forlija in ni izključno, da bi ne Jolly slavil prvo pomembnejšo zmago v tem prvenstvu. Pari drevišnjega kola: Sapori - Ignis, Jolly - Innocenti, Forst - Saclà, Mobilquattro - Si-nudyne. A - 2 ’ IGA (B skupina) Po izredno dragoceni zmagi na lastnih tleh proti ekipi Duco iz Mester bo tržaški Lloyd Adriatico drevi igral v Rimu proti moštvu IBP, ki je drugo na lestvici. Nedeljska zmaga je gotovo dala Tržačanom novega poguma in zanosa. Lloyd Adriatico je spet v borbi za rešitev. Prandoni je namreč ponovno izgubO. O rešitvi bo torej odločalo zadnje srečanje tega prvenstva med Lloydom in Prandonijem. Če imajo Tržačani težave, da se rešijo izpada, pa je v taboru Snai-dera že govor o prestopu v višjo ligo. Videmčani so namreč v Rimu brez težav premagali nevarno peterko Pintinox, drevi pa bodo gostovali v Brescii, kjer se bodo spoprijeli s peterko Rondine. Pari drevišnjega kola: Prandoni - Duco, IBP Rim - L. Adriatico, Alco - Pintinox, Rondine -Snaidero. » * * V A skupini za rešitev pa bodo na sporedu drevi na sporedu naslednja srečanja: Maxmobili - Brili, Brina - Brindisi, Ausonia - FAG, Canon - Moretti. KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI FUENGIROLA, 22. - Belgijec Roger Swerts je osvojil predetapo med- narodne kolesarske dirke po Španiji, ki se je začela danes. Tekmovalci so morali prevoziti 4,400 km dolgo progo na kronometer. Lestvica: 1. Rogert Swerts (Bel.) s časom 5’28”, s p.h. 48,176 km/h 2. Manzaneque (Šp.) 5’32”0 3. Martins (Port.) 5’34”5 4. Santisteban (Šp.) 5’34”8 5. Viejo (Šp.) 5’35”9 Najuspešnejši Italijan je bil Fran- cioni, ki se je s časom 5’39” uvrstil na deveto mesto. * * * RIM, 22. — Sto petdeset kolesarjev amaterjev iz dvanajstih držav se je doslej prijavilo 'a trideseto mednarodno kolesarsko amatersko dirko za «Trofejo osvoboditve», ki jo prireja dnevnik «L’Unità». Na 167 kilometrov dolgi progi iz Rima mimo rimskih gradov se bodo v petek pomerili vsi najboljši evropski amaterji. Med drugimi bodo nastopili tudi jugoslovanski kolesarji z lanskoletnim zmagovalcem Cvjetkom Biličem na čelu. TENIS TURNIR V STOCKHOLMU Panatta in Bertolucci poražena v 1. kolu STOCKHOLM, 22. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu sta bila Italijana Adriano Panatta in Paolo Bertolucci že v prvem kolu poražena. Šved Jan Zabrodsky je premagal Panatto s 7:6, 6:7 in 6:4, Bertoluccija pa je premagal Onny Parun (Nova Zelandija) s 6:3, 6:1. Tretji italijanski zastopnik na tem turnirju Antonio Zugarelli pa je premagal Jugoslovana Nikolo Piliča s 6:3, 3:6, 6:4. 1. DIVIZIJA A skupina V nedeljskem slovenskem derbiju te skupine je Kontovel s težavo odpravil Dom iz Gorice in si tako prisvojil prvi par točk v tem prvenstvu. Bor B pa je proti favoritu Radici Arte zaigral preveč lagodno, da bi lahko ogrožal nasprotnikovo zmago. IZIDA 3. KOLA Kontovel - Dom 86:79 Radici Arte - Bor B 88:56 LESTVICA: Radici Arte 6, Beglia-no 4, Kontovel 2 ,Bor B in Dom Gorica nič točk. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Bor B (2. 4. ob 11.30), Dom - Begliano (26. 4. ob 17. uri). Počitek: Radici Arte. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Pertot 24, Hrvatič in Ka-pič 18, Škerlj 13, Oblak 11, Sestan 10, Kravos in Siega 4, Parovel in Perko 1. Kontovel: Peter Starc 109, Lukša 36, Adrijan Zavadlal 30, Ukmar 25, Bukavec in Čuk 7, Ivo Starc 6, R. Kralj in Danijel Zavadlal 4, Nabergoj 2. Dom: Dornik 37, Nanut R. 36, Nanut K. 15, Hvalič 14, Nanut G. in Prinčič V. 9, Morel 6, Čubej 4, Ter-čič in Prinčič A. 2. * * * B skupina V tretjem zavrtljaju so «plavi» z lahkoto osvojili slovenski derbi s Poletom, čeprav ne bi smeli Openci igrati podrejene vloge v tej skupini. IZID 3. KOLA Bor A - Polet 102:61 LESTVICA: Inter 1904 4, Bor A in Edera 2, Polet in Scoglietto 0. PRIHODNJE KOLO Scoglietto - Polet (27. 4. ob 11.30), Inter 1904 - Edera. Počitek: Bor A. NAJBOLJŠI STRELCI Bor A: Kraus 46, Guštin 28, Vatovec in Lisjak 21, Klobas 16, Žerjal 12, Francia 11, Košuta 9, Koren 6. Polet: Edi Sosič 23, Sancin 14, Spacal 8, Marko Starc 6, Gantar 5, ’ Loris Tavčar 3, Sergij Tavčar 2. SMUČANJE CATANIA, 22. — Žensko smučarsko tekmovanje «Trije mednarodni dnevi Etne», ki bi se moralo pričeti danes, so prireditelji prenesli, ker se niso sporazumeli z uradnimi ča-somerilci za honorar, zaradi česar niso mogli opraviti kontrole vseh aparatur. Medtem pa so že prispele v sicilsko mesto reprezentance Avstrije, Liechtensteina Francije, Švice, Nemčije in Italije. KADETI C skupina Kontovelci so morali proti vodečemu Interju 1904 položiti orožje, potem ko so skozi ves prvi polčas vodili. Polet pa je v tem kolu počival. IZID 8. KOLA Inter 1904 - Kontovel 89:53 LESTVICA: Inter 1904 12, Italsi-der in Servolana 8, Kontovel 2 in Polet nič točk. PRIHODNJE KOLO Polet - Kontovel (27. 4. ob 9.30), Inter 1904 - Italsider. Počitek: Servolana. NAJBOLJŠI STRELCI Kontovel: Lukša 89, Nabergoj 72, Košuta 64, Ivo Starc 51, Ukmar 49, Bukavec 19, Perini 18, Ban 12, Čuk 6. Polet: Taučer 59, Škabar 31, Kalin in Valter Sosič 26 ,Danev 16, Ferluga 13, Vitez 5, Andolšek 2. D skupina Tudi v povratnem srečanju je odlični košarkar Sabe Parigi pokopal vse upe borovcev za zmago. Naši košarkarji so zdržali ritem, ki so ga vsilili gostje, le v prvem polčasu. IZID 8. KOLA SABA - Bor 100:87 LESTVICA: Lloyd Adriatico 12, SABA 10, Bor 4, Don Bosco 2, Juventus nič točk. PRIHODNJE KOLO Lloyd Adriatico - Bor (27. 4. ob 12.30), Don Bosco - Juventus. Počitek: SABA. NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Žerjal 104, Ražem 83, Aleksander Mazzucca 39, Parovel in Siega 35, Volk 20, Perko in Renato Furlan 9, Udovič in Bruno Furlan 8, Race 4. DEČKI C skupina Vatovčevi varovanci so proti ekipi CS Inter Milje zaigrali eno izmed boljših tekem tega prvenstva. Vsi igralci so se požrtvovalno borili in dobro zapirali obrambni prostor, kar priča nizko število dobljenih košev. Drugi slovenski zastopnik, Kontovel, je nastopil tudi tokrat brez Klavdija Starca in visoko izgubil s prvim na lestvici. IZIDA 9. KOLA Bor A - CS Inter 65:20 Lloyd A. - Kontovel 108:35 LESTVICA: Lloyd Adriatico 14, Ferroviario 12, Bor A 10, Servolana 8, Kontovel 6, Libertas Trst 2, CS Inter Milje nič točk. Kontovel mora odigrati dve zaostali tekmi z Lloydom in Liberta-som. PRIHODNJE KOLO (27. 4.) Libertas TS - Bor A (14.00), Ferroviario - Kontovel (9.30), CS Inter Milje - Servolana: Počitek: Lloyd Adriatico. NAJBOLJŠI STRELCI Bor A: Dovgan 129, F. Mazzucca 94, Mesesnel 76, Gombač 60, Slobec 59, Koren 44, Gruden 41, Canciani 34, Pegan 21. Kontovel: Klad vi j Starc 103, Bukavec 90, Ban 75, Majovski 43, Pra-šelj 35, Cupin 7, Šferca in Micheli 6. D skupina V nedeljo so mladi poletovci visoko premagali skromno ekipo Juventusa. Na vrhu lestvice je položaj še vedno nejasen, po pekočem porazu Ricreatorija. Bor B je pa počival. IZIDA 9. KOLA Polet - Juventus 81:30 Inter 1904 - Ricreatori 65:41 LESTVICA: Ricreatari 14, Inter 1904 12, D. Bosco 10, Polet in Flaminio 8, Juvetnus 4, Bor B 0 točk. PRIHODNJE KOLO Bor B - Ricreatori (26. 4. ob 19.30), Polet - Don Bosco (27. 4. ob 11. uri), Flaminio - Juventus. Počitek: Inter 1904. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Kerpan 45, Jančar 40, Zu-balič 12, Brana 11, šimčič 8, Rase-ni in Ambrožič 7, Olenik 5, Štavar in Andlovič 2. Polet: Vitez 97, Valter Sosič 96, Maks Grgič 50, Piccini 37, Petje 29, Gabrielli 18, Berdon 12, Bratož, Kovačo in Benčina 4, Pisani 3, Kreva-tin 2. edko Ulivi, 22. — Italijanska televizija ne bo prenašala jutrišnjega nogometnega srečanja med Juventusom in Twentejem. Televizija je pripravila že vse potrebno za prenos, vendar pa turinski klub ni dal dovoljenja. Srečanje pa bodo prenašali neposredno po radiu, s pričetkom ob 20.25 na drugem sporedu. BUENOS AIRES, 22. — Argentinec Guillermo Vilas je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rio de la Plati premagal Amerikanca Graebnerja s 6:2. 6:1 in 6:4. VARŠAVA, 22. — Znanega poljskega državnega nogometnega reprezentanta Adama Musiala je sodišče obsodilo na 650.000 lir globe in dve leti zapora, ker je v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo. tekmovalk. Najhitrejša dijakinja celotnega tekmovanja je bila Sara Košuta (8”8 na 60 m), kroglo pa je najdlje vrgla Tamara (7,66 m). TEK NA 60 m — letnik 1963 1. skupina Župančič Sonja (Erjavec) 9”6, Bajc Vesna (Erjavec) 10”0, Tence Melita (Levstik) 10”2, Savi Sonja (Levstik) 10”4, Soave. Letizia (Levstik) 11”1, Mosetti Erika (Erjavec) 11”1. 2. skupina Petaros Alenka (Levstik) 10”1, Husu Dolores (Levstik) 10”4, Skupek Mihaela (Levstik) 10”4, Štoka Nataša (Levstik) 10”9, Pečenik Laura (Gregorčič) 11”9, Sedmak Tanja (Levstik) 12”1. 3. skupina Malalan Katja (Kosovel) 9”7, Sancin Manuela (Gregorčič) 10”1, Čuk Katarina (Gregorčič) 10’’5, Paoli Rosana (Ciril-Metod) 10”7, Kralj Irena (Kosovel) 11”5, Milič Irena (Kosovel) U”8. 4. skupina Sosič Tatjana 10”5, Sosič Alda 10”5, Sosič Mariza 10”6, Volpi Vera 10”6, Vremec Veronika 11”2, Purič Ana U”2 (vse Kosovel). 5. skupina Montanari Sandra (Cir.-Met.) 10”5, Sosič Ana (Kosovel) 10”5, Slapnik Danjela (Kosovel) 10”6, Černuta Julijana (Kosovel) 10”9, Gregori Ele-na (Kosovel) 11”0, Purič Majda (Kosovel) 11”4. TEK NA 60 m — letnik 1962 1. skupina Vecchiet Tamara (Cir.-Met.) 9”1, Doljak Vesna (Levstik) 9”6, Pan-crazi Eda (Gregorčič) 9”6, Grudea Agata (Levstik) 10”0, Antodicola Mirian (Gregorčič) 11”3, Ciocchi Manuela (Cir.-Met.) 11”5. 2. skupina Malalan Keti 9”1, Cibic Tatjana 9”2, Franchi Nadja 9”4, Švab Lorena 10”0, Daneu Vesna 10’9 (vse Levstik). 3. skupina Purič Darma 9”8, Ciani Bruna 9”8, Štoka Kati 10”6, Daneu Viviana 11”2, Prašelj Beti 11”5 (vse Levstik). 4. skupina Košuta Sara (Levstik) 8”8, Ušaj Nataša (Levstik) 10”1, Sedmak Morena (Levstik) 10”6, Štor Mira (Kosovel) 10”6, Kralj Damjana (Levstik) 11”1. 5. skupina Škerlavaj Suzi 10"1. Milič Makri 10”5, Berdon Neva 11”8, Čok Mirta 12”7 (vse Kosovel). 6. skupina Gulič Andra 9”8, Malalan Melita 10’T, Žerjal Klavdija 10”6, Škerlavaj Cinzia 10”6, Ferluga Nerea 11”3 (vse Kosovel). ODBOJKA V PONEDELJEK ZVEČER NA SREČANJU V SEŽANI ZSŠDI in TTKS Sežana morata tesneje sodelovati V soboto so se v Sežani sestali člani Združenja slovenskih športnih društev v Italiji s predsednikom TT KS Sežana ter s člani komisije za stike z zamejstvom. M'- izredno plodnem sestanku sta se obe strani obvezali, da mora priti med obema organizacijama dc čirr tesnejšega sodelovanja na športnem področju. Do nekaterih stikov med športniki sežanske občine in zamejstvom je že prišlo, venda” pa se ti niso poglobili. Zaradi tega so se na sestanku domenili, da bi v čim krajšem roku sestavili program sodelovanja, tako da bi lahko že v letošnji sezoni prišlo do raznih srečanj med Sežano in Tržaško Predstavnika ZSŠDI Vojko Kocman in Ladi Vilhelm sta se s predsednikom TKKS občine Sežana in člani komisije a stike z zamejstvom Rajkom Štolfo, Milanom Hočevarjem ter Karlom Pahorjem domenili, da bodo do prihodnjega sestanka, ki bo v kratkem v Trstu, pripravili seznam društev ter okvirni program za začetek sodelovanja. V sežanski občini gojijo te panoge (v katerih bi se lahko pomerili s tržaškimi športniki): balinanje, košarka, moški namizni tenis, nogomet. R. Pečar Tesen poraz Krasa v prvenstvu 3. MD Klonil je šele po petih setih igre Kras — Solaris 5:15, 10:15, 15:7, 11:15) KRAS: B., I. in S. Budin, I. in Z. Milič, Pegan, Skupek, Simoneta. SOLARIS: Costa, Tarabocchia, Bour-lot, Consoli, Cuttin, Camber, Belsas-so, Viola in Cuccagna. SODNIKA: Fulizio in Coslovich. V svojem krstnem nastopu v moški odbojkarski 3. diviziji bi v ponedeljek druga postava Krasa kmalu pripravila veliko presenečenje. V tekmi s tržaško ekipo Solaris so kra-sovci, ki so stopili na igrišče brez primerne priprave in so praktično prvič igralf skupaj, zaigrali zelo požrtvovalno in od časa do časa tudi učinkovito. Priča smo bili zanimivemu boju in po petih setih igre je zmaga pripadla višjim Tržačanom, ki so bili bolj uigrani ter so pokazali boljšo skupno igro. Pri krasovcih pa smo opazili morda premajhno zaupanje v lastne sposobnosti in sprejem servisov je bil pomanjkljiv, kar je spravilo «belordeče» ob zmago. Ta prvi nastop Krasa je bil torej v skupni oceni pozitiven in če bodo tudi v nadaljevanju zaigrali tako dosledno, si bodo krasovci predvsem nabrali prepotrebnih izkušenj in bi morali pripraviti še marsikatero zadoščenje. V soboto bodo krasovci nastopili v Rocolu, kjer se bodo pomerili z B ekipo tamkajšnjega Libertasa. — bs — 2:3 (15:7, ! «prebudil» Goričane, ki so v ostalem V 1. MOŠKI DIVIZIJI Zmaga Olympie nad Tornano Torriaru — Olympia 1:3 (15:4, 5:15, 13:15, 13:15) Prvenstvo 1. moške odbojkarske divizije je postalo spet zanimivo. V soboto je namreč goriška Olympia premagala vodečo Tornano in se ji je pridružila na vrhu lestvice. Sobotna tekma v Gradišču je bila zelo zanimiva in tehnično na visoki ravni, čeprav je med igralci in tudi med občinstvom večkrat prevladovala živčnost. Domačini so v prvem setu s hitro igro spravili v težave goste, ki niso utegnili zbrati več kot štiri točke. Tako hud poraz v prvem nizu je delu igre pokazali kaj veljajo in so po borbeni tekmi osvojili dve dragoceni točki. Kot smo uvodoma rekli imata sedaj Olympia in Tomana enako število točk, z dvema točkama zaostanka pa je ekipa AGLI Sv. Jakob iz Trsta, ki bo v soboto sprejela v goste Olympio. SOFIJA, 22. — Na tradicionalnem košarkarskem turnirju za «Veliko nagrado Sofije» je mlada jugoslovanska reprezentanca, ki nastopa pod imenom Beograd, premagala reprezentanco Sofije z 91:8' (47:42). Srečanju je prisostvovalo 3 obo gledalcev. Član ljubljanske Olimpije Ivanovič je bil najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah, saj je zbral 24 točk. Pri domačinih je bil najuspešnejši Dojčimov (26). « * * HVAR. 22. — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se te dni pripravlja za bližnje evropsko prvenstvo, bo danes na Hvaru za ključila prvi del skupnih treningov. Na tem prvem desetdnevnem shodu so jugoslovanski reprezentanti v glavnem gojili taktično pripravo. Poleg tega so si ogledali več filmskih posnetkov tekem zadnjega SP v Portoriku. Mirko Novosel, zvezni trener reprezentance, je s tem prvim delom priprav zadovoljen. Sedaj pa čaka reprezentante najhujši del priprav, ko bodo začeli s telesno in tehnično pripravo. HAMILTON, 22. — V okviru kvalifikacijskih tekem za olimpijski nogometni turnir je reprezentanca Bermudov premagala ZDA s 3:2. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje za danes, 23. april? 1975, ob 20. uri v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini skupščino vseh članic DNEVNI RED: 1. Seminarji 2. Vključitev novih društev 3. 30-letnica osvoboditve 4. Razno 7. skupina Dovgan Adrijana (Cir.-Met.) 10”1, Rupel Danijela (Cir.-Met.) 10”4, Gruden Barbara (Cir.-Met.) 10”9, Negri-Vecchiet ni Laura (Kosovel) 11”6. TEK NA 60 m - letnika 1960-1961 1. skupina Franchi Liljana 9”5, Starec Viviana 9”8, Štoka Patrizia 10”0, Škrlj Nevenka 10”2, Gruden Alma 10”2, Laurenčič Laura 11”0 (vse Levstik). 2. skupina Švab Tamara 9”7, Ban Liljana 9”7, Milič Danila 10”0, Savi Gina 10”1, Magajna Norma 10” 1, Daneu Darinka 11"! (vse Levstik). 3. skupina Purič Marina 9”3, Carli Tiziana 10”1, Košuta Nives 11”0, Ravber Eleonora 11”0, Paoli Liljana 11”1, Čuk Julijana H"3 (vse Kosovel). 4. skupina Košuta Rožica 9”7, Štefančič Mirjam 11”3 (obe Levstik). MET KROGLE - letnik 1963 Tence Melita (Levstik) 7,29, Savi Sonja (Levstik) 6,58, Volpi Vera (Kosovel) 5,48, Bajc Vesna (Erjavec) 5,48, Gregori Elena (Kosovel) 5,44, Petaros Alenka (Levstik) 5,33, Černuta Julijana (Kosovel) 5,20, Štoka Nataša (Levstik) 5,17, Skupek Mihaela (Levstik) 5,13, Župančič Sonja (Erjavec) 5',08, Malalan Katja (Kosovel) 4,99, Purič Ana (Kosovel) 4,82, Mosetti Erika (Erjavec) 4,75, Monta nari Sandra (Cir.-Met.) 4,65, Soave Letizia (Levstik) 4,50, Sedmak Tanja (Levstik) 4,44, Husu Dolores (Levstik) 4,42, Sosič Alda (Kosovel) 4,39, Purič Majda (Kosovel) 4.35, Sancin Manuela (Gregorčič) 4,34 Milič Irena (Kosovel) 4,32, čuk Katarina (Gregorčič) 4,31, Paoli Rosana (Cir.-Met.) 4,22, Sosič Mariza (Kosovel) 4,16, Vremec Veronika (Kosovel) 4,15, Kralj Irena (Kosovel) 4,04, Sosič Tatjana (Kosovel) 4,04, Sosič Ana (Kosovel) 3,78, Pečenik Laura (Gregorčič) 3,70, Slapnik Danjela (Kosovel) 2,61. MET KROGLE - letnik 1962 Vecchiet Tamara (Cir.-Met.) 7,66, Doljak Vesna (Levstik) 7,50, Malalan Keti (Levstik) 7,18, Ciocchi Manuela (Cir.-Met.) 6,72, Košuta Sara (Levstik) 6,65, Prašelj Beti (Levstik) 6,62, Franchi Nadja (Levstik) 6,57, Cibic Tatjana (Levstik) 6,28, Dovgan Adrijana (Cir.-Met.) 6,27, Žerjal Klavdija (Kosovel) 6,21, Purič Darma (Levstik) 6,08, Daneu Viviana (Levstik) 6,03, Pancrazi Eda (Gregorčič) 5,93, Milič Makri (Kosovel) 5.89, Gruden Agata (Levstik) 5,86, Sedmak Morena (Levstik) 5,80) U-šaj Nataša (Levstik) 5,74, Švab Lorena (Levstik) 5,68, škerlavaj Cinzia (Kosovel) 5,54, Gruden Barbara (Cir.-Met.) 5,45, Daneu Vesna (Levstik) 5,43, Antodicola Mirian (Gregorčič) 5,33, Ciani Bruna (Levstik) 5,31, Malalan Melita (Kosovel) 5,03, Gulič Andra (Kosovel) 4,96, Ferluga Nerea (Kosovel) 4,96, Rupel Danjela (Cir.-Met.) 4,92, Kemperle Laura (Kosovel) 4,85, Berdon Neva (Kosovel) 4,83, Negrini Laura (Kosovel) 4,81, Kralj Damjana (Levstik) 4,78, Škerlavaj Suzi (Kosovel) 4,72, Čok Mirta (Kosovel) 4,44, Štoka Kati (Levstik) 4,16, Štor Mira (Kosovel) 4,05. MET KROGLE — letnika 1960-1961 Štoka Patrizia (Levstik) 7,45, Franchi Liljana (Levstik) 7,44, Ban Liljana (Levstik), 7,28, Savi Gina (Levstik) 7,20, Čuk Julijana (Kosovel) 7.20, Magajna Norma (Levstik) 7,03 Švab Tamara (Levstik) 6,84, Ravber Eleonora (Kosovel) 6,49, Purič Marina (Kosovel) 6,45, Milič Danila (Levstik) 6,35, Škrlj Nevenka (Levstik) 6,20, Laurenčič Laura (Levstik) 6,10, Carli Tiziana (Kosovel) 6,00, Košuta Nives (Kosovel) 5,81, Daneu Darinka (Levstik) 5,75, Gruden Alma (Levstik) 5,56, Paoli Liljana (Kosovel) 5,46, Košuta Rožica (Levstik) 5,41 Starec Viviana (Levstik) 5,06, Štefančič Miriam (Levstik) 3,61. SKOK V DALJINO - letnik 1963 Župančič Sonja (Erjavec) 3,57, Štoka Nataša (Levstik) 3,17, Petaros A-lenka (Levstik; 3,16, Bajc Vesna (Erjavec) 3,11, Paoli Rosana (Cir.-Met.) 3,10, Volpi Vera (.Kosovel) 3,09, Soave Letizia (Levstik) 3,05, Skupek Mihaela (Levstik) 3. ‘2, Sosič Ana (Kosovel) 3,00, Černuta Julijana (Kosovel) 2,90, Tence Melita (Levstik) 2.89, Sosič Tatjana (Kosovel) 2,82, Montanari Sandra (Cir.-Met.) 2,74, Mosetti Erika (Erjavec) 2,70, Vremec Veronika (Kosovel) 2,68, Purič Ana (Kosovel) 2,64, Husu Dolores (Levstik) 2,64, Sancin Manuela (Gregorčič) 2,62, Malalan Katja (Kosovel) 2,51, Sosič Alda (Kosovel) 2,45, Čuk Katarina (Gregorčič) 2,42, Savi Sonja (Levstik) 2,37, Sosič Mariza (Kosovel) 2,31, Gregori Elena (Kosovel) 2,20, Slapnik Danjela (Kosovel) 2.20, Pečenik Laura (Gregorčič) 2,17 Kralj Irera (Kosovel) 1,94, Purič Majda (Kosovel) 1,90, Milič Irena (Kosovel) 1,87, Sedmak Tanja (Levstik) 1,85. SKOK V DALJINO - letnik 1962 Vecchiet Tamara (Cir.-Met.) 3,94, Ciani Bruna (Levstik) 3,88, Dovgan Adrijana (Cir.-Met.) 3,68, Malalan Keti (Levstik) 3,63, Košuta Sara (Levstik) 3,55, Cibic Tatjana (Lev- stik) 3,53, Purič Darma (Levstik) 3,51, Franchi Nadja (Levstik) 3,49, Daneu Vesna (Levstik) 3,36, Gulič Andra (Kosovel) 3,32, Doljak Vesna (Levstik) 3,17, Švab Lorena (Lev- stik) 3,07, Gruden Alma (Levstik) 3,03, Malalan Melita (Kosovel) 3,00, Ušaj Nataša (Levstik) 3,00, Sedmak Morena (Levstik) 2,97, Milič Makri (Kosovel) 2,96, Kemperle Laura (Levstik) 2,94, Prašelj Peti (Levstik) 2,94, Kralj Damjana (Levstik) 2,85, Antodicola Mirian (Gregorčič) 2.83, Štor Mira (Kosovel) 2,78, Pancrazi Eda (Gregorčič) 2,75, Škerlavaj Suzi (Kosovel) 2,70, Što^a Kati (Levstik) 2,65, Gruden Barbara (Levstik) 2,63, Rupel Danjela (Cir.-Met.) 2,62, Daneu Viviana (Levstik) 2,56, Negri- ni Laura (Kosovel) 2,50, Ferluga Nerea (Kosovel) 2,47, škerlavaj Cinzia (Kosovel) 2,41, Žerjal Klavdija (Kosovel) 2,37, Berdon Neva (Kosovel) 2,08, Ciocchi Manuela (Cir.-Met.) 1,93, čok Mirta (Kosovel) 1,76. SKOK V DALJINO - let. 1960-1961 Purič Marina (Kosovel) 3,86, Milic Danila (Levstik) 3,76, Gruden Alma (Levstik) 3,67, Škrlj Nevenka (Levstik) 3,46, Franchi Liljana (Levstik) 3,38, Košuta Rožica (Levstik) 3,28. Savi Gina (Levstik) 3,25, Carli Tiziana (Kosovel) 3,25, Magajna Norma (Levstik) 3,21 Laurenčič Laura (Levstik) 3,08, Ban Liljana (Levstik) 3,05, Švab Tamara (Levstik) 2,92, Košuta Nives (Kosovel) 2,92, Štoka Patrizia Levstik) 2,90, Daneu Darinka (Levstik) 2,70, Čuk Julijana (Kosovel) 2,57, Starec Viviana (Levstik) 2,54, Štefančič Miriam (Levstik) 2,51, Ravber Eleonora (Kosovel) 2,30, Paoli Liljana (Kosovel) 2,28. S pomočjo tablic za ocenjevanje atletskih rezultatov so bili vsi dosežki spremenjeni v točke. Posebno slabo so se dijakinje izkazale v metu krogle, kjer jih veliko število ni vrglo niti preko 5 metrov, ki je bil minimalni rezultat za vsaj eno točko. Lestvice za vsak letnik so bile naslednje : LETNIK 1963 1. Župančič Sonja (Erjavec) 498 točk 2. Tence Melita (Levstik) 476 3. Bajc Vesna (Erjavec) 376 " 4. Petaros Alenk? (Levstik) 353, 5. Savi Sonja (Levstik) 288, 6. Volpi Vera (Kosovel) 283, 7. Skupek Mihaela (Levstik) 260, 8. Štoka Nataša (Levstik) 210. 9. Malalan Katja (Kosovel) z34, 1C. Sosič A-na (Kosovel) 228, 1. Paoli Rosana (Kosovel) 226. '2 Sosič Tatjana (Kosovel) 218, 13. Sancin Manuela (Gregorčič) 208, 14. Černuta Julijana (Kosovel) 180, 15. Soave Letizia (Levstik) 176, 16. Montanari Sandra (Cir.-Met.) 172, 17. Husu Dolores (Le\otik) 168, 18. Čuk Katarina (Gregorčič) h Sosič Alda (Kosovel) 114, 20. Gregori Elena (Kosovel) 104, 21. Sosič Mariza Kosovel) in Slapnik Danjela (Kosovel) 101, 23. Mosetti Erika (Erjavec) 100. 24. Vremec Veronika (Kosovel) 86, 25. Purič Ana (Kosovel) 78, 26. Purič Majda (Kosovel) 24, 27. Kralj Irena (Kosovel) 20, 28. Milič Irena (Kosovel) 4, 29. Sedmak Tanja (Levstik) in Peče' nik Laura (Gregorčič) 0 točk. LETNIK 1962 1. Vecchiet Tamara (Ciril-Metod) 912 točk 2. Malalan Keti (Levstik) 794 3. Košuta Sara (Levstik) 768 4. Cibic Tatjana (Levstik) 664, 5. Franchi Nadja (Levstik) 654, 6-Doljak Vesna (Levstik) 648, n Dovgan Adrijana (Cir.-Met.) 570, 8. Ciani Bruna (Levstik) 562, 9-Purič Darma (Levstik) 556, 10-Gulič Andra (Kosovel) 404, H-Pancrazi Eda (Gregorčič) in Gruden Agata (Levstik) 396, 13. Švab Lorena (Levstik) 386, 14. Ušaj Nataša (Levstik) 362, 15. Daneu Vesna (Levstik) 308, 16. Milič Makri (Kosovel) 306, 17. Malalan Melita (Kosovel) 290, 18. Sedmak Morena (Levstik) 287, 19. Prašelj Beti (Levstik) 283, 20. Kemperle Laura (Levstik) 231, 21. škerlavaj Suzi (Kosovel) 224. 22. Žerjal Klavdija (Kosovel) 221. 23. Ciocchi Manuela (Cir.-Met.) 192, 24. Štor Mira (Kosovel) 167, 25. Daneu Viviana (Levstik) in Rupel Danjela (Cir.-Met.) 164, 27. Škerlavaj Cinzia (Kosovel) 155, 28. Gruden Barbara (Cir.-Met.) 150» 29. Štoka Kati (Levstik) 141, 30. Antodicola Mirian (Gregorčič) 138» 31. Kralj Damjana (Levstik) 130. 32. Ferluge Nerea (Kosovel) 30. 33. Negrini Laura (Kosovel) 15» 34. Beron Neva (Kosovel) 4, 35. Čok Mirta (Kosovel) 0 točk. LETNIKA 1960-1961 1. Purič Marina . (Kosovel) 742 točk Franchi Liljana „ (Levstik) 704 Milič Danila (Levstik) 612 4. Ban Liljana (Levstik) 584, 5. Savi Gina (Levstik) 566, 6. Can Tiziana (Kosovel) 547, 7. Magajna Morena (Levstik) 538, 8. Štoka Patrizia (Levstik) 522, 9. Šva Tamara (Levstik) 508, 10. S*™ Nevenka (Levstik) 500, 11. Grude Alma (Levstik) 484, 12. Košut Rožica (Levstik) 448, 13. Laurenčič Laura (Levstik) 302, 14- cu Julijana (Kosovel) 274, 15. Star® Viviana (Levstik) 238, 16. Košut Nives (Kosovel) 234, 17. Ravber Eleonora (Kosovel) 208, 18. G?ne,: Darinka (Levstik) 174, 19. Pf° Liljana (Kosovel) 96, 20. Štefančič Miriam (Levstik) 34 točk. Z običajnim sistemom točkovanj od 10 do 1 za mesta od prvega desetega je bil sestavljen splošen v stni red za šole. Premočno je zn1 gai proseški zavod «Fran Kevrti^ pred openskim «S. Kosovelom», ^r moč Prosečank pa je bila tokrat likšna, da so vsem ostalim preosta res le drobtinice. Lestvica: 1. «F. Levstik» - Prosek 2. «S. Kosovel» - Opčine 3. «F. Erjavec» - Rojan 4. «Ciril-Metod» - Sv. Ivan 5. «S. Gregorčič» - Dolina Ob koncu tekmovanja v vsaki tegoriji so organizatorji podelm lajne prvim šestim na lestvici-kale so prejele prve tri ekipe. Grg nizaciia ie bila tudi tokrat zelo dpo 109 24 1» 14 0 ka- nizacija je bila tudi tokrat zelo .j. in tekmovanje jc zaradi večje d* pline deklet potekalo bolj nur^d'^ V RIMU LETNA SKUPŠČINA ITALIJANSKIH INDUSTRIJCEV Predsednik Confindustrie napada politiko zajamčenja delavskih mezd Leader italijanske zasebne industrije zahteva mobilnost delovne sile - Posega ministrov Donat Gàttinà in E. Colomba Seja predsedstva CK ZKJ RIM, 22. — Davi se je začela glavna skupščina Združenja italijanskih industrijcev — Confindu-stria na kateri so bili navzoči med drugimi predsednik ustavnega sodišča Bonifacio, ministri Toros, Colombo, Donat Cattin, Visentini, Mor-hno, Spadolini in Martinelli ter šte-vilni drugi vladni predstavniki in Predstavniki delodajalcev. Uvodno poročilo o delovanju Confindustrie je podal predsednik Gianni Agnelli, ki je v svojem govoru Poudaril predvsem, da je gospodarska kriza, ki je prizadela Italijo in druge industrializirane države, dokazala, da je bil državni aparat nepripravljen, da bi ustrezno ukrepal in da je zato potrebno čim prej odpraviti vse pomanjkljivosti ter. pospešiti proizvodnjo s tem, da se obdrži sedanja raven zaposlenosti in da se zvišajo investicijski posegi. Agnelli se je v svojem govoru Pritoževal, da niso bile zahodnoevropske države solidarne v trenutku, ao je prišlo do petrolejske krize, Prav tako pa se je pritoževal tudi raradi pomanjkanja odločnega po-ntičnega vodstva. Glede dejavnosti v|adnih in državnih organov je me-nd. da je šlo samo za obrambne Posege, medtem ko bi bilo treba Ovajati odločnejše ukrepe, ki bi polagali prebroditi sedanjo krizo. Ros je, da se je stanje, posebno v rvezi s plačilno bilanco, precej izboljšalo, da se je stopnja inflacije ^nižala, vendar pa je treba zabele-zdi na proizvodni ravni stalno poslabšanje. V svojem govoru je predsednik Confindustrie poudaril, da je treba zvišati italijanski izvoz. V tej zve-Z1. je polemiziral s političnimi skupinami in posamezniki, ki so menili oziroma še menijo, da ni bilo do volj. da se uvede nov razvojni mo-ool, po katerem bi bilo treba nameniti rastoč del narodnega dohodka črežbenim investicijam in potroš-njam ter prepustiti izvozu samo del-Jjk* proizvodov z visoko maržo dodatne vrednosti (delo). V bistvu je Agnelli trdil, da mora italijansko gospodarstvo iti po isti poti naprej, kot do sedaj ter skrbeti predvsem za izvoz, V nadaljevanju svojega govora je ^gnelli polemiziral s koncepcijami, ki vidijo vi državi glavnega skrbnika in varuha socialne pravičnosti. po njegovem mnenju je bil rezultat Is politike popolnoma negatiygp,, saj Js povzročala parasitizem, korpora-'virem in pomanjkanje" odgovorno-stl Nadalje je kritiziral dejstvo, da Pnzablja na družbeno .fwnlfCiBftikfl-pitahsticnega dobička, na pravilni dnos med nagrajevanjem in doprinosom proizvodnji, na odklanjanje "dela osebnih zaslug kot činitelja mre in družbenega napredovanja. p prav posebej pa je predsednik ^ofiddustrie napadel koncepcijo, ki tp Poznava načela mobilnosti dela, mveč stremi za zajamčenje vseh Objavljeno poročilo o vojaškem puču na Portugalskem LIZBONA, 22. — Anketna komisija, ki jo je imenoval Svet revolucije takoj po poskusu državnega udara 13. marca letos in katero sestavljajo častniki, podčastniki in vojaki vseh treh rodov portugalske vojske, bo objavila jutri svoje preliminarno poročilo v tej zvezi v posebni številki biltena Gibanja oboroženih sil. I V poročilih je rečeno, da je bilo v poskus državnega udara vpletenih 163 ljudi, po večini vojaških o-seb, saj jih je samo, pet civilistov. Med vojaškimi osebami so general Spinola ter častniki, ki so zbežali skupaj z njim v Španijo in potem v Brazilijo. Med civilisti so med drugim Miguel Vilar De Bo Cham-palimaud, ki je nečak znanega portugalskega podjetnika Antonia Cham-palimaudà ter trgovec Jose Carlos z istim priimkom. Med vojaškimi o- sebnostmi so tudi bivši generalni tajnik portugalske krščanske demokracije major Jose Sanches Osorio, ki je baje zbežal v Španijo. V poročilu se podrobno opisuje dejavnost desničarskih prevratniških skupin do 13. marca. Poudarja pa se, da je državni udar spodletel, ker so kontrarevolucionarne skupine zelo šibke, ker so voditelji puča podcenjevali moč vojašnice lahkega topniškega polka št. 1, ker so precenjevali mobilizacijske zmogljivosti protirevolucionarnih enot in ker so podcenjevali politično in vojaško silo Gibanja oboroženih sil ter zmogljivosti mobilizacije ljudskih množic in končno še silo zavezništva med portugalskim ljudstvom in Gibanjem oboroženih sil. Dokončno poročilo o poskusu puča v septembru lani bo objavljeno v kratkem. (Nadaljevanje, s 1. strani) BILBAO, 22. — Že drugi umor policista v pokrajini Bilbao v slabem mesecu: dopoldne sta neznanca u-Strelila v predmestju Guecho 33-let-nega agenta Manuela Morana Gonzalesa, ki je bil zaposlen v uradu za potne liste in osebne izkaznice krajevnega komisariata. iiiLumiimiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiHiiinfitmiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiitmiii V TRGU ALLUMIERE PRI CIVITA VECCHII Pridobljenih položajev. To pomeni v stvu, da je predsednik Confindu- Eksplozija zdrobila hišo: ni človeških žrtev Skoraj nepoškodovana 3-letna deklica, ki je padla na cesto iz drugega nadstropja strie «1., V»1» 1 LClllJ sindikatov, ki zahtevajo, da l*n ne sme smatrati več za varia-ip,!1.0 komponento knjigovodstva pod-tor gospodarske politike na da-0^no' ^ bistvu gre za to: delo-pr,l ec nai k' še vedno lahko raz-agal z delovno silo v razmerah tržne konkurence ter se s Va- "tresel pritiska, ki ga sedaj iz-ore ■ ve''ke vsedržavne sindikalne jSanizacije Agnelli je seveda s za *:Uc*' kritiziral državne posege o-^aiamčenje delovnega mesta, ne lsno od gospodarskega razvoja ^Snelli je ge gOVOril o glav- siti ki jih je treba re- §a .na vsedržavni ravni: prVo vpra-pa '!e zadeva javne finance, drugo Javno popraševanje po dobrinah. stri'9 k°ncu je predsednik Confindu-ju obravnaval vprašanja globoke n0s ofazbe finančnega sistema ter od-Pin°V rnec* Privatnim in poldržavnim p, 'aVotkiim sektorjem. Glede teh je zne * ’ ^ b'*0 treba najti ustre- t0r "fOtode, da ne bi poldržavni sek-°mejeval možnosti razvoja zasebna sektorja. li odnosov s sindikati je Agnello ,.en^' ^a k' se morali podjetniki pt0j_mdikati zavezati za izboljšanje drniw^nil1 zmogljivosti, italijanske «e koncu je še dejal, da RIM, 22. — V trgu Allumiere (4.000 prebivalcev — nedaleč od Civitavecchie na prvih obronkih severno od tega mesta) je bila davi ob 5.45 silovita eksplozija, ki je skoraj popolnoma porušila neko stanovanjsko hišo. človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je seveda zelo velika. Le srečnemu naključju je treba pripisati: .-»kpMšcinA^« da, ni.,, prišlo dp hude tragedije, saj bi, eksplozija 'lahko''prizadela poleg -porušene stavbe tudi druge; stanovanjske, hiše vi "dkoUcipariiM atooiboiuA .ri - V porušeni stavbi, so živele tri, stranke. V prvem nadstropju je stanovala 57-létna Vittoria Agostini, v drugem pa dve družini: zakonca Šestini (Giuseppe in Vincenza stara, 62 oziroma 60. let) ter družina vojaškega marešala Rolanda Monan-nija z ženo Erminio in hčerkama Claudio in ..Carlo,, ki sta stari . 7, oziroma tri leta.. Rolandi davi ni napadel vso politiko italijan- j bil v stanovanju, ker je bil na svojem službenem mestu v nekem oporišču NATO. Gasilci in preiskovalne oblasti so pozneje ugotovile, da je prišlo do eksplozije plinske jeklenke v stanovanju Sestinijevih. Žena je bila vstala, da bi skuhala kavo za moža. Ko je prižgala žveplenko, je silovito počilo. Zdi se, da je eksplodirala takoj nato še druga jeklenka. Posledice eksplozije so bile porazne za poslopje, ki se je skoraj popolnoma parušilo. Zelo hudo bi se utegnila poškodovati mala Carla, ki jo je eksplozija vrgla na cesto iz drugega nadstropja. Prvi je ponesrečencem prihitel nà pomoč neki gasilec, ki prebiva v bližini. Ta je našel na cesti malo Carlo, ji-nudil prvo pomoč in takoj nato poklical gasilce iz Civitavecchie. Reševalci, katerim so se pridružili tudi številni delavci, ki so se odpravljali v Civitavecchie na delo, só začeli -takoj odkopavati ruševine. Bili so prepričani, da ni nihče od stanovalcev preživel nesrečo. No, potem se je izkazalo, da posledice niso bile tako katastrofalne. Agostini jeva je malo pred eksplozijo odšla v kopalnico, ki je na srečo ostala Skoraj nepoškodovana. Neko- stj’ ,p resebne podjetniške dejavno-ot obstaja danes v Italiji, uve-!a. fudi drugje, kjer so se do K< Javlja ke i ,12VaJale korenito drugačne obli-^fnoustrijskega razvoja. ril t, ^eralànjem zasedanju je govo-Cam 91 mjn!ste1, 23 industrijo Donat filistri-’ j® Poudaril, da se je in-s«daiKki razvoj v Italiji odvijal do-sn0^i na treh osnovnih temeljih: o-Potro- . PKlustrija, proizvodnja trajnih stev ter proizvodnih sred- °Wr j,a. ariftor spada v glavnem v ftustri • avnosti male in srednje in-huuJe ter je edini, ki ne postavlja Prvih j^Poktivnih problemov. Glede Vitih , dveh pa je dejal, da v raz-Jl^aci' rzava*1 lZV3jajo politiko demobi-brezriJe ^er 86 Pri tem ne ozirajo na òenip°S .ost, ali pa računajo na skrega n Priseljevanja tujih delavcev, je Pa ~ je dejal minister — je Pleni zelo težji. Na vsak način siie ,,aari1, da je treba zastaviti vse ^tonslf9 • PP^rečjih prehrambne, elek-Večat'6 ln .Jremijske industrije ter po-flpstri1' ,Proi2v°dPjo kolektivnih in in--Iških prevoznih sredstev. hi m;rfraPaniu je govoril še zakladno n fls,ter Colombo, ki je na sploš- iela vij srnernice. ki jih je spre- tern ^ j gJede svoje dejavnosti na £ Področju. zakb!fp iS^Upai2jne Confindustrie so se ročilih PPPoldne z debatami o po-bivši ; drugim je govoril tudi to Lomb Confindustrije Rena liko trša je predla Erminii Monan-nijevi in hčerki Claudii, ki so ju reševalci našli pod posteljno žimnico, ki je bila vsa prekrita z ruševinami. Hčerko Carlo, kot smo dejali, je ekspložija vrgla na cesto. Najhuje je bila morda poškodovana mati, katero so prepeljali na travmatološki oddelek bolnišnice INAIL v Rimu. Vsi ostali so bili prepeljani v civilno bolnišnico v Čivitavecchii. Tudi zakonca Šestini stà Irtiela" šrečo: ' Moškega' ' so- hašli pod tramom, ki ga je sicer neko-li ranil, toda ga je istočasno za: ščitil pred ; padanjem drugih predmetov. Oblasti so na zahtevo gasilcev evakuirale stanovelce iz bližnjih poslopij. Potrebno je namreč opraviti natančen tehnični pregled zadnjih struktur, ker utegne obstajati nevarnost, da je eksplozija povzročila kake razpoke, Mala Carla je skoraj popolnoma nepoškodovana, čeprav je doživela močan šok. Nenehno kliče svojo mamo, ki so jo, kot smo dejali, prepeljali v Rim. mora Zveza komunistov mnogo bolj organizirano ukvarjati tudi z vpra šanji kadrovske politike v gospo darstvu in se boriti proti njeni privatizaciji v nekaterih delovnih organizacijah, posebej v zunanji trgovini in bankah. Prav zaradi slabosti v vodenju kadrovske politike so se na odgovornih mestih v nekaterih delovnih organizacijah znašli strokovno in moralno - politično neprimerni ljudje, ki delajo razne prekrške in malverzacije. Ko gre za klasične oblike nezakonitega obnašanja, za Zvezo komunistov in družbo ne sme biti nobenega dvoma o potrebi po odločnem in učinkovitem boju proti takšnim izkrivljanjem. «Naša družba ima organe, je naglasil Srzentič, ki so jo dolžni zaščititi pred takšnimi pojavi, in mora uporabljati vsa sredstva in metode, ki jih predvidevajo ustava, zakoni in drugi predpisi. Zveza komunistov pa mora dajati vso politično podpo ro tem organom in se izboriti za njihovo boljše kadrovsko, organizacijsko in gmotno usposabljanje. Zveza komunistov se mora poleg tega stalno boriti za večji vpliv delavskega razreda in združenega dela na dejavnost državnih organov. S takšnim odnosom Zveze komunistov in celotne družbe se bodo izoblikovali pogoji, da bodo pristojni organi lahko uspešno opravljali svoje naloge.» Vojo Srzentič je tudi spregovoril o enem od pomembnejših problemov jugoslovanskega gospodarstva, o nepokritih investicijah. Naglasil je, da med' najpomembnejše vzroke za nepokrite investicije sodi sedanji sistem razširjene reprodukcije, v katerem se sredstva za investicije ne zagotavljajo z združevanjem dohodka zainteresiranih delovnih organizacij, ampak iz sredstev, ki so gospodarstvu odtujena. Doslej za - takšno obnašanje niso ugotavljali družbene ali politične odgovornosti, kar je bilo ugodno za širjenje spoznanja in prakse, da ni greh, če se na tem področju ne -izvajajo dogovorjena politika in predpisi. Zveza komunistov je o tem večkrat razpravljala in sprejela stališča ter določila naloge, vendar se stanje ni bistveno izboljšalo. Med številnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, je Vojo Srzentič posebej opozoril na hitrejše ■ dogovarjanje delovnih organizacij o združevanju dohodka ter na tej osnovi o politiki razvoja, da bi se izolikoval nov sistem družbene reprodukcije. Ob koncu referata je tajnik v izvršnem komiteju Vojo Srzentič naglasil nujnost, da se partija in celotna družba odločno angažirata pri krepitvi zakonitosti v gospodarskem poslovanju, da se odločno borita proti vsakemu kršenju zakonov in proti drugim nezakonitim pojavom in postopkom ter da se za takšno obnašanje ugotavlja politična, gmotna in kazenska odgovornost. Hkrati s tem je posebno stalno odpravljanje vzrokov, ki vodijo k nezakonitim pojavom, postopkom in obnašanju v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih. 5 V nadaljevanji! današnje seje predsedstva CK ZKJ je član predsedstva in predsednik CK ZK Srbije Tihomir Vlaskalič govoril o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja sistema družbenega načrtovanja. je bil ugrabljen, pred poldrugim mesecem. Campus je bil izpuščen v neposredni bližini pokrajinske ceste za Fonni, kjer ga je našel kemijski analist Andrea Marceddu. Karabinjerji v Fonniju, ki vodijo zadevno preiskavo, so že na kratko zaslišali bančnega funkcionarja, ki ga je poldrugi mesec ujetništva vidno zmučil, tako da bo moral verjetno na zdravljenje v bolnišnico. Campus je bil ugrabljen 8. marca, ko se je zvečer skupaj z delovnim tovarišem peljal k družini v Lanusei. Po dolgi in naporni hoji po gorskih stezah so banditi zaprli bančna funkcionarja v neko duplino. Naslednjega dne je bil Campu-sov tovariš osvobojen. Banditi so kmalu stopili v stik z ugrabljenčevo družino, a pogajanja so se zavlekla, ker so ugrabitelji zahtevali preveč izdatno odkupnino. Campusova žena je večkrat pozvala ugrabitelje, naj znova navežejo stike in kaže, da so se pred nedavnim pogajanja uspešno zaključila. Po nepotrjenih govoricah je družina plačala za Campusa 130 milijonov lir odkupnine. V kratkem razgovoru s karabinjerji je bančni funkcionar izjavil, da so ugrabitelji ravnali zelo slabo z njim. Zlasti hudo je bilo sredi marca, ko je nad Orgosolom snežilo. Tudi banditi so bili zaskrbljeni zaradi ugrabljenčevega rahlega zdravja in so mu preskrbeli zdravila, nekaj noči, ko je bil mraz nad vse oster, so ga stisnili medse, da bi ga ogreli. V času ujetništva so večkrat menjali skrivališče in Campus je bil že tako slab, da so ga morali pri hoji podpirati ali celo nositi. Edward Ernst, priletni izumitelj iz mesta St. Johns v Michiganu, že dobro desetletje gradi «leteči stroj», ki naj bi poletel le s silo človeških mišic. Z delom je že pri koncu in, vsaj tako trdi, njegovo «letalo» bi moralo vzleteti konec poletja. Vprašanje pa je, kdo bo norec, ki bo tvegal življenje z njegovim letečim kolesom. Vsekakor, če bi mu uspelo preleteti daljšo razdaljo, bi osvojil nagrado 120 tisoč dolarjev (nad 70 , ■ milijonov lir). Na sliki: Ernst s svojim letečim kolesom. ...........................Ulili...........iiiiiiiiiiiiiiii......mu......... ulili............ PO NAPADU NA DIJAKE LICEJA BECCARIA V MILANU Star znanec sodstva in policije fašist ki je streljal na milanske študente Surov napad na aktivista PLI v Milanu - Skopi izsledki preiskav v Rimu in Firencah Sardinski bančnik Antonio Campus osvobojen NUORO, 22. — Danes ponoči je bil osvobojen v bližini Nuora bančni funkcionar Antonio Campus, ki MILAN, 22. — čeprav se je po umorih Claudia Varallija in Giannina Zibecchija napetost v Milanu nekoliko polegla, je lombardijsko velemesto še vedno prizorišče nasilnih izpadov, ki zastrupljajo odnose med demokratičnimi silami in ki jih nekatere stranke (beri KD, liberalci in socialdemokrati) izrabljajo za svojo predvolilno propagando. Včeraj je fašistični skrajnež Ferdinando Molina streljal proti študentom ,ki so na pročelju liceja «Beccaria» pisali protifašistična gesla, pozno ponoči pa je skupinica neznancev, ki jih je policija takoj proglasila za levičarske skrajneže, surovo pretepla 26-letpega. liberalnega aktiyista Pietra Alessandra Pizzorna. Nesrečnežu so nasilneži prebili sence in mu poškodovali možgane, če bo preživel, v kar pa zdravniki dvomijo, bo za vse življenje pohabljen: levi del telesa bo paraliziran zaradi hudih poškodb na možganskih centrih, ki jih zdravniki niso mogli odpraviti niti s kompliciranim kirurškim posegom. Namestnik državnega pravdnika, kateremu so zaupali preiskavo, je v kočljivem položaju, ker mora istočasno slediti in usmerjati razvejano preiskovalno dejavnost, ki zadeva hude fašistične izgrede zadnjih dni in obenem nasilen policijski poseg proti demonstrantom, ki so izpričali, morda preodločno, svoj gnev zaradi umora mladega študenta Claudia Varallija. Komaj bo imenovan pristojen preiskovalni sodnik, mu bo pravdnik izročil vse doslej zbrano gradivo. Dinamika zločina je v glavnem pojasnjena in nobenega dvoma ni več, ia je na študenta streljal Antonio Braggion. Ta se še vedno skriva in, čeprav potrebuje vsakodnevno zdravniško pomoč, mu preiskovalci še niso mogli priti na sled. Kaže, da fant ni še ■stopil ; v stik z družino in niti z odvetnikom, ki ga brani. Danes je dr., Alessandrini zaslišal Ferdinanda Molina,’ misovškega pretepača, ki je včeraj streljal na študente liceja «Beccaria» in dva huje ranil. Eden od teh je živ le po naključju: krogla je za nekaj centimetrov zgrešila glavno žilo v stegnu. če bi mu jo presekala, bi nesrečnež izkrvavel v nekaj minutah. Molina je star znanec milanskega sodišča, saj ga je preiskovalni sodnik lani obtožil poskusa umora. Porotno sodišče je sicer omililo obtožbo, kljub temu pa ga je obsodilo n. dve leti in tri mesece zaporne kazni. Ker obsodba ni postala pravnomočna, je iiiiiimiiiiiiiilUiiiniiiiiinniiuimiiimiiiiMiHiiiiiiiiiiiiMiiiinii,numi,.............................................. NJENO TRUPLO SO NAŠLI V REKI LAMBRO Umor L. Orsi: zadavljena in utopljena kot M. Sutter Vrsta presenetljivih podobnosti med zločinoma - Dve domnevi: ugrabitev ali pa zločin pohotneža MILAN, 22. — «Ona je, je najin otrok.» S temi skopimi, vendar dramatičnimi besedami, je Emilio Orsi spoznal v razpadajočem ženskem truplu, ki so ga našli včeraj v reki Lambpo, svojo , 17-letno hči Lauro, ki je bila ugrabljena pred dvema tednoma. Nabreklo truplo, ki so ga našli pri Colturanu z rokami in nogami vklenjenimi v žico, s kavbojkami in mladostno srajco brezskrbne «teen-ager» je prav Laura Orsi, dekle, ki je zginilo 7. aprila v Milanu, ko se je vračala iz šole. Sedemnajst let stara, vzorna dijakinja, polna življenjske sle, je imela za rakev raztrgani vreči iz ža- kljevine z znaki davljenja na lepem, mladem vratu. Minilo je štirinajst dni od njene ugrabitve: preiskovalci ne iščejo več domnevnih ugrabiteljev, pač pa krute morilce, ki so zlomili, morda zaradi pohote, morda iz sle po brez-trudnem izdatnem zaslužku njeno mlado življenje. Zverinski zločin je zadobil tako novo dimenzijo in je v vsem soroden z drugima dvema zločinoma, ki nista šla še v pozabo Tako kot za Ermanna Lavorinija in Mileno Suter je tudi za Lauro Orsi spočetka kazalo, da gre za. ugrabitev. Kot nista bila, kljub preiskavi in procesoma, pojasnjena umora ■ iiilil!! Vlačilca vlečeta v koehisko pristanišče nizozemsko ladjo «Princesse Elisabeth», ki se je potopila minuli teuen na Renu. V ladji je bilo 19 trupel. Ermanna in Milene, tako bo tudi iskanje resnice o vzrokih smrti milanske študentke izredno težavno. Preiskovalci imajo na razpolago le nekaj skopih podatkov in nobenega stvarnega indica, ki bi se ga lahko oprijeli. Najpomembnejši je verjetno telefonski poziv domnevnih ugrabiteljev: «Pripravite 200 milijonov lir, če vam je usoda Laure pri srcu.» K temu gre dodati nekaj pričevanj in rezultate nekroskopskega pregleda Laurinega trupla. Odrgnine na njenem vratu jasno kažejo, da je bilo dekle zadavljeno, vendar ni še jasno, če je bila še živa ali ne, ko so jo vrgli v reko. Sodni zdravnik je ugotovil, da je bilo truplo v vodi vsaj deset dni, dognal je tudi, da ni bila posiljena in, kar je za preiskavo pomembno, da v njenem želodcu ni bilo ostankov hrane. Možno je torej, da je bilo ubito že isti dan ugrabitve. Kot rečeho podatki za izhodišče preiskave so zelo skopi, prav zaradi tega pa je domnev o vzroku zverinskega zločina veliko. Glavna domneva je seveda osnovana na telefonski zahtevi po odkupnini domnevnih ugrabiteljev, čeprav je vzbujala dvome in pomisleke od vsega začetka. Laurina družina ni premožna, saj oče Emilio vzdržuje družino s svojo uradniško plačo. «Dvesto milijonov lir — je takoj po u-grabitvi izjavil časnikarjem — so zame bajna vsota. Če bi prodal stanovanje in zbral vse svoje prihranke, bi zbral le petino zahtevane vsote.» Svojci vseh ugrabljencev zatrjujejo, da niso bogati v upanju, da bodo plačali manjšo odkupnino, toda Emilio Orsi ni lagal. Po prvem sporočilu, se zločinci niso več oglasili, kar je še povečalo sum in pomisleke preiskovalcev. Kako tolmačiti sedaj absurdno zahtevo po odkupnini po odkritju Laurinega trupla? Morda — je poudaril neki policijski funkcionar — so jo umorili, ker je bila revna. Morda so hoteli ugrabiti Laurino sestrično, hčerko lastnika tovarne, v kateri je zaposlen Emilio Orsi? Nepripravljeni in preplašeni banditi so1 ubili svojo žrtev, s katero niso znali več kaj početi. Vendar čemu tako okrutni zločin? Morda je dekle spoznalo svoje ugrabitelje, morda so bili njeni znanci? Morda pa vzrok ugrabitve ni bila odkupnina. Dekle naj bi 7. aprila odvedel s seboj pohotnež ali pa zavrnjen zaljubljenec in jo ubil spričo njene trdovratne upornosti. Kot rečeno, sodni zdravnik je ugotovil, da dekle ni bilo posiljeno. Po zločinu naj bi torej morilec klical družino Orsi na telefon, da bi spravil v zagato preiskovalce. Možno je tudi, da je dekle poznalo morilca in mu zaupalo. Po pričevanju sošolk se je Laura vselej peljala s tramvajem do avtobusne postaje, kjer je v avtobus za Melegnano. Tistega dne pa se je odpravila na postajo peš, ali pa na sestanek z morilcem. Morda je mislila na romantični beg v ljubljenim? Pričevanja vseh tistih, ki so jo poznali, izključujejo to možnost. Dekle je bilo preudarno, strogo vzgojeno, navezano na družino, da bi se odločilo za beg. Poleg tega pa je ravno tisto jutro povedala prijateljici, da se vez z mladim genovskim zaročencem krepi, širijo se tudi govorice o političnem zločinu: Laura naj bi bila članica neke iz-venparlamentarne skrajnolevičarske skupine in karabinjerji naj bi jo zaslišali po spopadu v Robbianu, kjer je bil ubit karabinjerski podčastnik. Kot rečeno je poleg vsega med umorom Laure Orsi in Milene Sutter vrsta presenetljivih podobnosti, ki pa so lahko tudi brezpomembne. Obe sta obiskovali šolo za tuje jezike, vračali sta se domov z javnim prevoznim sredstvom, na dan ugrabitve sta se napotili iz neznanih razlogov domov peš, neznan moški glas je po telefonu zahteval odkupnino, trupli sta bili potopljeni, obe sta bili zadavljeni in njuni trupli sta bili odkriti 14 dni po izginitvi. To so elementi, ki jih imajo preiskovalci: upati je, da se bodo dokopali do resnice. bil Molina izpuščen na začasno svobodo. Tudi o njegovi krivdi ni nobenega dvoma, čeprav se izgovarja, da je bil takrat drugje. Njegov alibi, podporni steber katerega naj bi bilo pričevanje njegove zaročenke, je klavrno propadel, ko je dekle priznalo, da ob uri napada na študente nasilnež ni bil z njo. Brezuspešno pa je bilo doslej iskanje fašista, ki je peljal Molina na svojem motornem kolesu. Preiskovalci menijo, da gre za «rekruta», ki še ni znan političnemu oddelku milanske kvesture. Manj uspešna je bila doslej preiskava o napadu na Pietra Alessandra Pizzorna. Trije očividci, ki jih je zaslišal sodnik, niso povedali nič koristnega za odkrivanje istovetnosti nasilnežev. V okviru preiskave o četrtkovih izgredih, ki so se zaključili po surovem policijskem napadu na demonstrante, kar je povzročilo smrt Giannina Zibecchija, sta bila danes priprta domnevna levičarska izvenpar-lamentarca, katerima so zaplenili sveženj propagandnega materiala, nekaj francozov in težkih vijakov, i Prav tako so še vedno v zaporu pri- j padniki skupine «comontista», ki so j osumljeni napada na sedež milanske ! federacije PSDI. Še bolj skopi so rezultati preiskav ! v Firencah in v Rimu, kjer so po- j ulični izgredi terjali dve žrtvi: v Fi- j rencah je bil uti» aktivist KPI, v j Rimu pa hudo ranjen pripadnik levičarske izvenparlamentarne skupine, ki je napadla sedež Movimento sociale italiano. Florentinski namestnik državnega pravdnika, ki vodi preiskavo, je dal zapreti levičarskega študenta Francesca Panic-chija, katerega je policijska krogla ranila v roko. Dolži ga, da je naperil samokres proti policistom in s tem dal povod za njihovo reakcijo, j Rimski sodnik pa je osvobodil za- I radi pomanjkanja indicov tri misov- i ce, ki so bili osumljeni, da so stre-1 Ijali proti mlademu rimskemu le-1 vičarskemu študentu. V tem napetem vzdušju bosta jutri komisiji za pravosodje in notranje zadeve začeli razpravo o zakonskih osnutkih za javni red, ki so jih izdelali vlada, KD in PSDI. Upati je, da ne bo nredrla teza socialdemokratov in demokristjanov, ki v imenu skrbi za red in varnost državljanov oživljajo teorijo nasprotnih ekstremizmov in zagovarjajo ukrepe, ki bi znatno okrnili osebno svobodo italijanskih državljanov. Na dogodke zadnjih dni je v svojem govoru višjemu sodnemu svetu ob 30 - letnici osvoboditve namignil tudi predsednik republike Leone. Predsednik je poudaril pomen vloge, ki jo ima sodstvo v teh hudih dneh in se spomnil prispevka sodnikov odporniškemu gibanju, hkra ti pa ni štedil s kritikami zaradi pomanjkljivosti (spori o pristojnosti, preuranjenost izpustitev na začasno svobodo in podpisovanja zapornih nalogov). Žal pa je iz njegovega posega povsem izostal vsak namig na problematiko, Id je že vrsto let v središču polemik: represivne ukrepe proti sodnikom, ki so prvi z dejstvi pokazali na nevarnost fašističnega nasilja: začenši od treviškega sodnika Stiza do milanskega sodnika De Vincenza. V Santiagu proces proti 13 čilskim rodoljubom SANTIAGO DE CHILE, 22,— Včeraj se je pred santiaškim vojaškim sodiščem začel proces proti 13 vidnim predstavnikom čilske revolucionarne levice MIR, ki so obtoženi j vrste «kaznivih dejanj» od izdelovanja orožja do posesti ponarejenih dokumentov. Po vesteh iz odvetniških santiaških krogov je zastopnik fašistične hunte zahteval za obtožence skupno nad 200 let zaporne kazni. Po vesteh iz istih krogov je to prvi letošnji pomemben proces proti bivšim pristašem demokratično izvoljenega predsednika Allendeja. CALGARY (Kanada), 22. — šest mrtvih in dvajset ranjenih so obračun eksplozije v tovarni razstreliva v Calgaryju v državi Alberta Iz neznanih vzrokov je eksplodiralo devet stotov dinamita. Silovita eksplozija je dobesedno zdrobila tovarno, ki je bila zgrajena tri km od mesteca. Avstrijski gornik umrl na Anapurni KATMANDU, 22. - Nepalsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je v sredo na gori Anapurna nemški gornik Franz Teigischer zgubil življenje med vzponom po zahodni steni himalajskega vrha. Kaže, da je nesrečnega gornika, ki je bil član avstrijske himalajske odprave, zasul snežni plaz. AH, TA LJUBEZEN Ljubezen, ki je ena glavnih gonilnih sil na naši zemlji, je hkrati eden največjih burke-žev na svetu, saj se prav zaradi nje ljudje izpostavljajo zasmehu tistih, ki trenutno n -so obsedeni. Tako se je zgodilo tudi v primeru 40 - letne grofice M.G.C. iz Arenzana (Genova), ki se je do ušes zaljubila v nekega mladega krajevnega zdravnika. Da bi ga stresla iz njegovega ravnodušja. ga ie grofica počakala popolnoma gola v njegovi sobici dežurnega zdravnika Zadeva je prišla na uho karabinjerjem. ki so. zvesti svoji dolžnosti, prijavili žensko sodišču zaradi opolzkih dejanj v javnosti. Dogodku, ki bi bil brez dvoma vreden Boccacciovega peresa, so bili priča tudi nekateri zdravnikovi prijatelji. Ti pravijo, da je moški obstal kot vkopan vpričo razgaljenih grofičinih oblin. Po nekaj trenutkih si je toliko opomogel, da in je ucvrl, kolikor so ga nesle noge. Ni znano, kako ie karabinjerjem prišel grofičin poskus ovražitve ravnodušnega zdravnika na uho. Znano je le, da je preiskovalni stroj stekel takoj in — kot predpisuje zakon — v najstrožji tajnosti. Pri vsem tem nam vendar le nekaj ne gre v glavo: zakaj je kolesje pravice tako zarjavelo, ko gre za fašistično nasilje. Ah, pozabljivci, saj res: v demokrščanski Italiji je skrb' za moralnost — drugih, seveda — še vedno na prvem mestu SVOJEVRSTNA «PCLfCfiA» V Metzu (vzhodna Francija) je petdeseterica študentov usta novila svojevrsten ^policijski* odred, katerega edina naloaa bo skrbeti za varnost žabjih samic. Ko te odlagajo jajca in trumoma skakljajo čez glav no cesto, da bi čimprej prišle do najbližje m'ake. jih šofer n pomendrajo na stotine Prav zaradi tega so študentje — ža bji varuhi namestili v okolici Metza posebne prometne table: trikotnik z žabo v sredi in z napisom: «Branite naravo, vo zite počasi», SLEPARSKI ORGANIZEM Vsakdo, ki se je zarad’ pre-nabreklega trebuščka in preobilne zadnje odločil za dieto, je doživel to grenko izkušnjo: po nekaj tednih počasnega padanja, jeziček na tehtnci nikakor ni hotel več dol, vsej dobri volji kandidata za suhca navzlic. Kaže. da sta britanska raziskovalca odkrila vzrok pojava. Vsega je kriv naš sleparski organizem, ki se privadi tudi še tako skopi hrani in iztrži iz nje vse možne kalorije. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljublian«» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali ogla51’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-*' Stran 8 23- aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst ZAKLJUČNI KONCERT SEZONE GM OSVOBODITEV V DOKUMENTARNI RAZSTAVI V KRIŽU Vsa pozornost je tudi v našem slovenskem zamejstvu posvečena 30. obletnici osvoboditve, ki jo praznujemo letos. Ustrezne proslave in prireditve prirejajo vsa naša društva, na programu pa tudi osrednje prireditve, ki bodo v prihodnjih dneh in tednih. Ta velik zgodovinski jubilej je hotela počastiti tudi Glasbena matica v Trstu s tem, da je za svoj zaključni koncert abonmajske, sezone povabila v Kulturni dom akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane, ki je del svojega sporeda posvetil slovenski partizanski pesmi (slika zgoraj), ravnatelj glasbene šole GM dr. Gojimir Demšar pa je jubilej počastil s kratkim nagovorom (slika spodaj). Borbena pesem je tako zadonela v umetniški interpretaciji kot sestavni del našega kulturnega zaklada, saj je nastala iz najglobljih notranjih vzgibov duše slovenskega človeka, kot lahko nastane le pristna ljudska pesem. Res je v zborovi interpretaciji izgubila nekaj na svoji ljudski preprostosti, na spontanosti, ker je zbor uveljavil v njej predvsem kompozicijske odlike in značilnosti, a je bila vendarle naša, še toliko bolj zato, ker je bila zapeta iz mladih grl, ker so jo zapeli mladi, ki nosijo naprej tradicijo našega osovbodilnega boja V Križu se pripravljajo na odkritje spomenika padlim v NOB. Tako bo še ena vas na Tržaškem obogatena za spominsko obeležje, kot pričevanje našega boja in naših žrtev za svobodo. Kot uvod v ta prvomajski dogodek pa so v'dvorani Ljudskega dòma v Križu odprli dokumentarno fotografsko razstavo o boju proti okupatorjem. Fotografije so delo znanega mojstra-fotografa Edija Šelhausa, bivšega partizana in vernega optičnega zapisovalca zgodovinskih čaosv in dogodkov. Objektiv njegovega aparata je zabeležil, a obenem tudi u-metniško navdihnil, nešteto u-trinkov iz obdobja pred 30 leti in jih povezal v splet, ki govori z močjo resnice in z njo tudi prepričuje. Njegove fotografije so tako umetniški dokumenti, ki pa prav zato, ker so umetniški, ne predstavljajo toliko muzejske zbirke, kot pričevanje za danes, kot opomin za danes, ko nam fašizem spet grozi s svojimi prevratniškimi nastopi. Dogodke pred davnimi leti je tudi povezal z delom okrog novega spomenika, s čimer je simbolično strnil v eno samo nadaljevanko zvestobo naših ljudi — Križanov idealom narodnoosvobodilnega boja in spoštovanje do žrtev našega boja. (Slike z otvoritve razstave). Iz naših prosvetnih dvoran V Slovenskem klubu je bila prejšnji torek okrogla miza ob ume nostni razstavi del treh mladih likovnikov kiparja Luja Vodopivca' slikarja Marka Butine in slikarja Sergeja Kapusa v Gregorčičevi dvorani. Razstava bo odprta do 25. t.m. Na sliki mladi umetniki 5 predsednikom SPZ in slikarjem Klavdijem Palčičem ter predsednikom kluba Miroslavom Košuto V PD «Ivan Grbec» v Skednju je v okviru proslav 30-letnice ^ svboditve domačin Srečko Šuman prikazal s sliko in besedo Pa ^ zanske spomenike in druga obeležja, ki pričajo o našem dele* NOB. Med diapozitivi je partizanske pesmi recitirala Marta ve Šole proslavljajo 30-letnico osvoboditve Mlade slovenske športnice so tekmovale Atletska sekcija športnega združenja Bor je zaključila svoje delovanje v okviru tega šolskega leta s tekmovalnim nastopom svojih ženskih članic na šolskem igrišču na Ko-lonji. V raznih disciplinah so se pomerila dekleta iz skoraj vseh slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Naš fotograf je na skupinsko sliko ujel dekleta zavoda «Fran Levstik», ki so v skupnem iztržku osvojile prvo mesto ter se seveda uveljavile tudi kot posameznice v skoraj vseh disciplinah. Tekmovanja so bila napeta in zagrizena, dala pa so tudi nekaj dobrih rezultatov, ki pričajo o tem, da imamo med našimi dijakinjami nekaj res talentiranih atletinj. Na drugo mesto so se uvrstile dijakinje šole «Srečko Kosovel» z Opčin, na tretje pa šole «Fran Erjavec» iz Rojana. Na spodnji sliki vidimo predstavnice omenjenih šol na zmagovalnem pod-ju z osvojenimi pokali. Tudi slovenske šole na Tržaškem in Goriškem so se vključile v proslavljanje 30-letniče osvoboditve. Bil je že skrajni čas, da je tudi slovenska šola začela obravnavati našo narodnoosvobodilno epopejo in preko nje vlivati naši mladini v njeno zavest veliki moralni zaklad, s katerim se lahko ponašamo. Kajti odločitev slovenskega naroda, da sprejme boj na življenje in smrt z okupatorjem, je prav tisto, kar nas dela pred svobodoljubnim svetom velike in zrele za življenje. O tem boju je treba zato povedati mladim vso resnico. Zaradi resnice je treba mladim povedati tudi, da je bil narodnoosvobodilni boj obenem tudi revolucija za nove družbene odnose, za odpravo starega in da v tej revoluciji, ki se še nadaljuje, ni poti nazaj, kot bi hoteli danes nekateri. To je poudaril med drugim tudi dr. Ka-! rei Šiškovič na proslavi 30-letnice osvoboditve na trgov-I skem zavodu «Žiga Zois» v I Trstu (na slikah). 30-letnica smrti Eugenia Curiela Ob 30-letnici umora mladega komunističnega voditelja Tržačana Eugenia Curiela je tržaška federacija KPI priredila v gledališču Verdi spominsko svečanost, na kateri je imel glavni govor član vsedržavnega vodstva KPI Pietro Ingrao, v slovenščini pa je spregovoril o liku E. Curiela poslanec Albin Škerk. Nastopil je tudi Tržaški partizanski pevski, zbor z .izborom borbenih pesmi raznih narodov