BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
30. prireditev Od lipe do prcmgerja na Rečici ob Savinii
NAROČILA KURILNEGA OLJA
adfuga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad
-------»tiiimrm:
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
PRIKOLICA
SIP
SENATOR 28/9 PRO
KOZARCI 720 mm 10 kom
PODALJŠEK ELEKTRO V KOLUTU 25 m
' ŠKROPIL y NICA
PVC 2.5 L
ŠKROPILNICA PVC 10 L
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783

RC Cizej, d.o.o. - kopališč
Orla vas 13, 3314 Braslovče
(izvoz iz avtoceste Šentrupert - Logarska dolina)
tel.: 03/700-22-60, 041/765-334 http://pingo.splavar.com
Zadruga mozirje
Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozkje z.o.o.
www.zkz-mozirje.com
Sredstva za higiensko molžo
Čistilna in dezinfekcijska sredstva za molzno opremo
Tutela>'
Na zalogi rezervni deli za
molzne stroje
A DeLaval
Koruza v rinfuzi, lasten dvig, še nižje cene! V Kmetijski preskrbi Sp. Rečica.
0,16 EUR/kg Tel.: 838-80-03
Količina koruze je omejena! I
KAMINI BAZENI
PEČI IN VSA DODATNA OPREMA
031 / 393 - 545, Oobriša vas 18, 3201 Petrovče
MODRA ŠTEVILKA
(((•080 10 27)
www.simer.si
VOZNIŠKI IZPIT
Avto šola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 13.7. ob 17.00
Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133

UGODEN RELAX-ov KREDIT 00 24 MESECEV!
www.avtosola-relax.si
Odprite
Verjetno najboljša
svetu!
'Slike so simbolne.
knjižnica------------------------------------------------------------------------------------
CELJE	Tretja stran J
Dopusti - tudi v kriznih «asih
Da dopust oziroma oddih potrebuje vsaka delovno aktivna oseba, danes v razvitem svetu ni več dilema. Kljub temu globalna gospodarska in finančna kriza v letošnjem letu postavlja dopustovanje v specifične okoliščine, zato turistični sektor previdno napoveduje za desetino manjši obseg poslovanja.
Povpraševanje v slovenskih turističnih agencijah v spomladanskem obdobju sicer ne kaže na bistveni upad letovanj, kar naj bi pomenilo, da bo letošnja sezona primerljiva s preteklimi, vendar gre očitno za ljudi, kijih ne skrbi, da bi ostali brez zaposlitve oziroma drugih prihodkov. Precej manj naj bi bilo letos tistih, ki se za letovanje odločajo v zadnjih trenutkih, saj se bodo verjetno v večji meri odločali za krajše počitnice oziroma enodnevne izlete.
Če gre verjeti informacijam iz turističnih agencij, bo podobno kot v preteklosti največ slovenskih gostov preživelo poletne počitnice ob jadranski obali, kjer so najbolj iskane družinske počitnice. Gostje se pogosto odločajo za aranžmaje, ki vključujejo popuste za otroke in organizirane avtobusne prevoze v Dalmacijo. Povečuje se tudi zanimanje za ponudbe, v katerih je vse vključeno v ceno (all inclusive). Čeprav so pred časom takšna potovanja veljala za prestižna, temu še zdaleč (ni več) tako.
Turisti so namreč ugotovili, da jih takšna oblika aranžmaja praviloma celo manj stane, kot če bi se odločili za klasični paket in bi vse dodatne storitve doplačali. Takšna ponudba je pisana na kožo tistim, ki si dopust predstavljajo kot bivanje bolj ali manj na enem mestu. Tovrstni aranžmaji se letos še posebej dobro tržijo v Turčiji, Tuniziji, Bolgariji in tudi na Hrvaškem ter Črni gori.
A vse doslej napisano niti ni tokratna osrednja tema v Savinjskih novicah. Naš namen je bil, da v grobem predstavimo širši javnosti, kako in kdaj bodo dopustovali zaposleni v zgornjesavinjskem gospodarstvu. Razmere na področju turizma so pomembne tudi za vse ponudnike turističnih storitev v naši dolini, vključno z organizatorji poletnih turističnih prireditev, ki se po rečiški Od lipe do prangerja nadaljujejo ta konec tedna s 3. Lesarskim praznikom v Nazarjah. Vreme se bo menda le ugnalo, kar je še razlog več, da se v soboto popoldne odpravite pred grad Vrbovec, kjer bodo za vaše razvedrilo poskrbeli s prikazom izdelave uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa, pestro ponudbo domače kulinarike in zabavnim ter glasbenim programom.
IZ VSEBINE
Tema tedna:
Krizi in novi gripi navkljub gremo na dopust!.
Obvoznica v Lučah:
Stroka za severno varianto......5
Občinski svet Mozirje:
Komunalne storitve vse dražje..6
GTC Golte:
Otvoritev poletne sezone z dobrodelno noto.................7
Gornji Grad:
Zgodovina v obliki maket
izpod rok Jožefa Božiča...........10
PGD Nazarje:
85-letnica društva.........................11
PGD Pobrežje:
85 let pomoči ljudem v stiski.12
Logarska dolina:
Pravljični gozd za starše in otroke..
ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 27,3. julij 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
RECESIJA IN DOPUSTI
Krizi in novi gripi navkljub gremo na dopust!
Vedno več strokovnjakov in celo delodajalcev priznava, da je letni dopust pomembna človeška dobrina, ki koristi tako zdravju kot delovni vnemi posameznika. Ob letošnji gospodarski in finančni krizi ter za povrh novi gripi, ki se pandemično širi po vsem svetu, pa želja po počitnicah kar malce zvodeni. Poleg tega so v številnih podjetjih, v katerih je primanjkovalo dela, svoje delavce preko vsega leta pošiljali na »prisilni« dopust.
VEČ POČITNIC POMENI VEČJO PRODUKTIVNOST
Ljudje, ki si letno privoščijo vsaj dva tedna neprekinjenega dopusta, so v preostalem času učinkovitejši pri delu, manj razdražljivi in seveda bolj zdravi. Redno odstranjevanje stresa s pomočjo počitnic pripomore k zmanjšanju bolniških staležev, kar je za delodajalce gotovo dobrodošlo. Koriščenje letnega dopusta v neprekinjeni obliki za teden ali dva podpira tudi večina kolektivnih pogodb, ki daljši dopust (14 dni skupaj) pravzaprav tudi predpisujejo.
Kolektivni dopusti so v večini večjih slovenskih podjetjih, ki imajo proizvodni način dela, stalnica. Ker pa je v letošnjem letu marsikatero podjetje svoje delavce zaradi pomanjkanja dela pošiljalo na nenačrtovane in med delavci nezaželene kolektivne dopuste že pred poletjem, se poraja vprašanje, kako bo z utečenimi poletnimi kolektivnimi dopusti letos.
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI KOLEKTIVNI DOPUSTI PO NAČRTIH
Nekaj večjih podjetij, ki imajo svoje obrate v Zgornji Savinjski dolini, smo povprašali, ali njihovi delavci letos lahko računajo na kolektivne dopuste. Direktor podjetja KLS Ljubno d.d. Mirko Strašek je potrdil, da
Kot pravi direktor KLS Mirko Strašek, je kolektivni dopust vsekakor potreben tudi zaradi dobrih učinkov na zdravje in produktivnost zaposlenih (foto: Franjo Atelšek)
bodo njihovi delavci vsakoletni poletni kolektivni dopust, ki traja dva tedna izkoristili v prvi polovici avgusta.
Kljub temu daje podjetje KLS zaradi vplivov gospodarske krize svoje
delavce med letom že poslalo na nenačrtovani dopust, bodo kolektivni dopust izpeljali v skladu z načrti. Delavci so s tem seznanjeni, kot pa pravi Strašek, je kolektivni dopust vsekakor potreben tudi zaradi dobrih učinkov na zdravje in produktivnost zaposlenih.
Tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje bodo kolektivne dopuste izpeljali zadnja dva tedna v juliju. Njihovo podjetje k sreči delavcev med letom ni bilo primorano pošiljati na »prisilno« dopustovanje, zato o kakršnih koli spremembah v zvezi s kolektivnimi dopusti niti niso razmišljali. Kolektivne dopuste bodo v
skladu z načrti izpeljali tudi v podjetju Podkrižnik d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, kjer jim dela ne primanjkuje.
Slovenci in gotovo tudi ostali narodi smo na svoj letni dopust zelo navezani. Podatki pridobljeni iz turističnih agencij presenetljivo kažejo, da ne recesija in ne pandemija nove gripe števila dopustnikov ne bosta močno oklestila. Manj je sicer potovanj v najbolj ogrožene države, kar se nove gripe tiče, to pa niti ni presenetljivo. Vsaj do zaključka redakcije v torek so se namreč vsi, za novo gripo oboleli Slovenci, okužili na potovanjih v tujino.
Tatiana Golob
Petra Podkrižnik, direktorica podjetja Podkrižnik d.o.o.:
»Na srečo v našem podjetju do danes ne čutimo pomanjkanja naročil. Že v preteklosti smo se zavedali, kaj pomeni biti odvisen, če dobavljaš svoje izdelke samo enemu kupcu. Zato smo razvili model, da ostanemo specialisti za določena področja tehnologij, ki jih lahko tržimo v najrazličnejših branžah po vsem svetu in tako zmanjšujemo riziko na minimum. Še posebej to pride prav v današnjem času, koje pomembno vsako delovno mesto v našem okolju.
V našem podjetju se nam ni bilo treba poslužiti skrajšanega delovnega časa za zaposlene, kot tudi ne prisilnega dopusta. Zaposleni v našem podjetju bodo koristili kolektivni dopust, kljub temu naši kupci po svetu zaradi tega ne smejo biti prikrajšani. Smo strateški dobavitelj večjih svetovnih korporacij, natančna usklajevanja, torej tudi zarac
(foto: Marija Šukalo)
;i zahtevajo svoje, zato so potrebna
GORENJE VELENJE
Tisoč zaposlenih vključenih v ukrep čakanja na delo
V Gorenju letošnji terminski načrt dela usklajujejo z zmanjšanim obsegom naročil, kije posledica gospodarske krize. Povpraševanjem po trajnih dobrinah, kamor sodijo tudi gospodinjski aparati, je v zadnjem letu namreč upadlo za četrtino. Zaradi zmanjšanega povpraševanja bo s 1. julijem tisoč zaposlenih vključenih v ukrep čakanja na delo.
Kot je za naš časopis povedala Uršula Menih Dokl, direktorica službe
za odnose zjavnostmi, gre za ukrep, ki je v skladu z novim zakonom o delnem povračilu nadomestila plač: »Gre namreč za to, da bodo zaposleni, ki bodo vključeni v ta ukrep, še vedno v delovnem razmerju v Gorenju in bodo uživali vse pravice iz delovnega razmerja, po zaključku obdobja čakanja na delo, pa se bodo ponovno vključili v delovni proces.«
V Gorenju so zaradi negativnih vplivov gospodarske krize že v za-
četku leta uvedli 36-urni delovni teden, z začetkom aprila pa v proizvodnji in z njo neposredno povezanih enotah 32-urni delovni teden. Kot je povedala Menih-Doklova, manjšemu povpraševanju in krajšemu delovnemu tednu sprotno prilagajajo tudi terminski načrt, ki ga, kot tudi vse njegove spremembe, sprejemajo v soglasju s socialnimi partnerji, svetom delavcev in sindikatom. Ukrepe za ublažitev posledic
krize z razumevanjem sprejemajo tudi zaposleni.
Kljub recesiji ali ravno zaradi nje, so se v Gorenju letos zavezali trem poglavitnim ciljem: zagotavljanju pozitivnega denarnega toka, krepitvi tržnih deležev in ohranjanju produktivnih delovnih mest. Kot zagotavljajo, verjamejo v kapital znanja in pripadnost zaposlenih. Vse to bo po krizi dejavnosti še kako potrebno.
TG
VEČINA PRISOTNIH KRAJANOV PROTI OBVOZNICI V LUČAH
Stroka kot najustreznejšo izbrala severno varianto
V torek, 23. junija je v Lučah potekala predstavitev ob javni razgrnitvi trase nove obvoznice po tako imenovani varianti sever, za katero je stroka ugotovila, daje najbolj optimalna. Razgrnitev bo trajala do 20. julija. Osnutek državnega prostorskega načrta si bo mogoče ogledati na občini in podati pripombe na predlagano varianto ceste. Hkrati s cesto seje investitor odločil reševati tudi poplavno varnost naselja Luče.
Ukrepi za poplavno varnost Luč, ki jih je povodenj že večkrat ogrozila, nazadnje leta 1990 in
2000, zajemajo ureditev sotočja Savinje in Lučnice, sanacijo nasipov, izgradnjojezu, ureditev prodišč in nasipov. Na primerjalni računalniški simulaciji je bilo lepo vidno, kako bi se vode razlile v sedanji situaciji in kako po izvedenih protipoplavnih ukrepih, ko kraj ne bo več ogrožen. Ukrepi so naravnani na stoletne vode.
Glede obvoznice so predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za promet in projektanti povedali, daje bilo na začetku petvariant. Izločili so tri, ostali sta še varianti sever in jug. Po
Severna varianta obvoznice bi že pred Lučami stekla skozi 90 metrov dolg tunel pod Breznico, preko mostu prečkala Prode in se s krožiščem spet priključila na sedanjo cesto proti Solčavi.
slednji bi cesta potekala po obstoječi cesti, kjer pa po prehodu čez most v same Luče širitev ni možna zaradi spomeniško zavarovanih hiš.
Zato stroka ugotavlja, da je najoptimalnejša varianta sever. Ta bi že pred Lučami stekla skozi 90 metrov dolg tunel pod Breznico, preko mostu prečkala Prode in se s krožiščem spet priključila na sedanjo cesto proti Solčavi. Za omenjeno varianto so pridobili tudi okoljsko poročilo.
Med tem ko na izvedbo poplavne varnosti prisotni občani, okoli dvajset jih je bilo, niso imeli pripomb, pa je drugače s cesto. Vprašali so se, čemu in komu je obvoznica sploh potrebna, če se bo, kot kažejo izračuni, skozi Luče še vedno odvijalo dve tretjini prometa. Obvoznica, kot je sedaj načrtovana, pa bo uničila površine na Prodih, kjer so vrtovi in sprehajališče.
Menili so tudi, da občina ni dovolj storila za obveščanje. Župan Ciril Rose je povedal, da so problematiko obvoznice večkrat obravnavali na občinskem svetu. Prav tako so svetnike obvestili o tokratni predstavitvi, vendar sta prišla le podžupan in en svetnik. Rose je še spomnil na podpisovanje peticije pred leti, ko seje za obvoznico opredelilo okoli sto občanov.
Marija Lebar
OBČINA MOZIRJE
Mozirja» potrebujejo dodatnega zdravnika
Na pobudo mozirskih svetnikov, kije bila dana na aprilski seji, so pristojne občinske službe izdelale osnutek mreže zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Osnovna ugotovitev zaključka je, da Mozirjani potrebujejo vsaj še enega splošnega zdravnika, ki mu je potrebno zagotoviti ustrezne delovne pogoje v sedanji stavbi Zdravstvene postaje Mozirje.
Pripravljavci so se povezali z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Ravne na Koroškem, pristojnimi službami ministrstva za zdravje in vodstvom Javnega zavoda Zgornjesav-injski zdravstveni dom Mozirje. V gradivu so uvodoma predstavili sedanje stanje na področju lokalnega zdravstva in teritorialno razporejenost zdravstvenega osebja.
V pripravi je tudi nov zakon, ki prinaša nekatere
bistvene spremembe za paciente. Mreža javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni mora zagotavljati njeno dostopnost vsem prebivalcem, in to v okolju, v katerem živijo. Analize stanja so pokazale, da sedaj temu ni tako. Kažejo se očitne razlike, ko se med seboj primerjajo posamezne regije in posamezne skupine občanov. Nov zakon naj bi zaokrožil geografske celote, znotraj katerih morajo biti vsem prebivalcem omogočene enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev.
Prav tako se koncesije ne bodo podeljevale več na podlagi želja izvajalcev zdravstvenih storitev, ampak na osnovi potreb državljanov. To pomeni, da se bo koncesija razpisala, ko javni zdravstveni zavod sam ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene zdravstvene dejavnosti.
Nov zakon bo določal, da mora za vsako zaokroženo geografsko območje delovati en
zdravstveni dom. Občine na tem območju bodo same določile njegov sedež. Če tega v roku šestih mesecev od uveljavitve novega zakona ne bodo storile, bo sedež na podlagi meril določila Vlada RS.
Dokler vlada ne bo predpisala meril za določitev mreže na vseh ravneh javne zdravstvene dejavnosti, ne bo možno pripraviti mreže javne zdravstvene dejavnosti za občine. Brez tega občine nimajo realnih podlag za kakršnekoli medsebojne dogovore. Kljub temu se določeni pozitivni rezultati razprav že kažejo. Na sestanku med občinskim in vodstvom zgornjesavinjskega zdravstvenega doma je bil sprejet dogovor, da bodo v okviru javnega zdravstva ob zagotovitvi primernih prostorov v Mozirju zaposlili še enega zdravnika.
Benjamin Kanjir
ES
OBČINA LJUBNO
Kmalu po sodobni <esti v dolino
V	teh dneh podjetje CM Celje polaga asfalt na cesti v Primožu. Gre za skoraj tri in pol kilometra dolg odsek, pri pripravi katerega so zelo prizadevno sodelovali krajani sami. Razen prostovoljnega dela so prispevali tudi del sredstev.
Dela potekajo na lokalni cesti Rastke-Grega na odseku Jamnik-Lenko v Primožu. »Krajani so se zelo izkazali,« pravi županja Anka Rakun. »Sedemnajst kmetij je vezano na to cesto. Ljudje so na različne načine odvisni od povezave z dolino, bodisi da gre za prevoz v šolo, za dopolnilne dejavnosti, za turizem...«.
V	zadnjih dveh letih so krajani sami naredili spodnji ustroj ceste, drenažo, vkopali so jaške in utrdili brežine. Posamezniki so prispevali od pet do šest tisoč evrov in jih tako zbrali več kot
100.000.	Večino sredstev bo zagotovila občina iz proračuna in tako imenovanih »Žagarjevih« sredstev, kijih država namenjena občinam za izboljšanje javne infrastrukture.
Občinski svetniki so imeli do tega projekta posluh in ga odobrili leto prej, kot je bilo zapisano v
Načrtu razvojnih projektov občine Ljubno. »Veselimo se, da se bodo krajani odslej v dolino vozili po sodobni cesti, prej ali slej pa se bomo k njim v
goste popeljali tudi mi iz doline,« je še dejala ljubenska županja.
Marija Lebar
Asfaltiranje na lokalni cesti v Primožu (foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Komunalne storitve vse dražje
Člani mozirskega občinskega sveta so na 24. redni seji 22. junija sprejeli odlok o podelitvi koncesije za odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov. Odlok je za sabo potegnil tudi zvišanje cen teh storitev. Poleg tega so podali soglasje tudi k novim cenam zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov.
CENA ŽE V NAPREJ DOREČENA
Mozirska občinaje pred leti stopila v partnerslvo s še enajstimi drugimi občinami, ki so se obvezale k sodelovanju pri izgradnji regionalnega centra za ravnanje z odpadki na območju celjskega Bukovžlaka. Poleg občinskih sredstev so bila v namen izgradnje v okoli 80-odstotni meri pridobljena nepovratna evropska sredstva.
Center je v letošnjem letu pričel z delovanjem, ustanovljena je bila tudi nova družba, ki z njim upravlja. Gre za Simbio d.o.o., katere vodstvo je v potrditev na občine, ki pri njih odlagajo odpadke, poslalo v potrditev tudi nove cene odlaganja. Te so od sedanjih za skoraj 300 odstotkov višje.
Ta podatekje pri obravnavi potrjevanja koncesije Simbiu na mozirskem občinskem svetu dodobra zbodel svetnike. V ceni predstavlja velik delež amortizacija, kije po besedah Petra Goltnika ne bi smelo biti, saj se je center gradil s pretežno nepovratnimi evropskimi sredstvi. Predvidena sredslva v višini slabega milijona in pol evrov na letni ravni bodo tako podjetju predstavljala čisti dobiček.
Prav tako seje svetnikom zdela sporna doba podelitve koncesije. Gre za tri desetletja, v katerih se bo po njihovem mnenju bistveno spremenila tehnologija predelave odpadkov, občina pa se s podelitvijo koncesije v vsakem primeru obvezuje, da bo komunalne odpadke odlagala v
Nove cene odlaganja odpadkov so od sedanjih za skoraj 300 odstotkov višje.
Bukovžlaku. Kljub mnogim vprašanjem, ki so s strani predstavnikov podjetja Simbio d.o.o. Romane Kolenc in Slavka Marša ostala brez odgovora, je bila koncesija s štirimi glasovi za podeljena.
Vzporedno s podeljeno koncesijo je bilo potrebno podati tudi soglasje k novim cenam koncesionarjev. Slednji so svoj predlog že predložili v preverjanje na vladi, pristojni ministrstvi pa sta ga že odobrili. Svetniki so se zato spraševali, čemu morajo podajati svoje soglasje, če je cena tako rekoč že dorečena. V vsakem primeru pa jo je potrebno potrditi, saj bo moral v nasprotnem primeru razliko od izdanih računov občanom do cene Simbia pokrivati občinski proračun. To letno pomeni okoli 75.000 evrov, ki pa jih občina nima kje vzeti. Tudi predlog novih cen odlaganja odpadkov je bil potrjen s strani zgolj štirih svetnikov.
VIŠJA TUDI CENA ZBIRANJA IN ODVOZA
Komunalne odpadke v občini Mozirje zbira in odvaža JP Komunala d.o.o. Mozirje. Direktor Andrej Ermenc je skupaj z vodjo finančno računovodskega oddelka Darjo Planinšek pripravil nove cene teh storitev. Tudi slednje so bile na tej seji predstavljene svetnikom v potrditev.
Cene niso bile spremenjene že od leta 2000, v tem času pa so bili med drugim zgrajeni tudi ekološki otoki. Predlagana cena zbiranja in odvažanja odpadkov je za dobrih 80 odstotkov višja od sedanje veljavne.
Zbiranje in odvažanje odpadkov se bo podražilo za dobrih 80 odstotkov.
S potrjenima obema novima cenama, tako zbiranja in odvažanja, kakor predelave in odlaganja, se bo znesek na položnici pri štiričlanski družini, ki mesečno porabi 15 kubičnih metrov vode, zvišal iz sedanjih 34 na dobrih 44 evrov mesečno. To pa se ne bo zgodilo takoj. Postopek do uveljavitve nove cene bo trajal še okoli leto dni, saj gre predlog povišanja v potrditev najprej na ministrstvo za gospodarstvo, nato na medresor-no usklajevanje in na vlado.
Simbio, ki je s temi postopki pričel že lani, potrditev nove cene pričakuje letos septembra. Od takrat bo položnica pri že omenjeni štiričlanski družini višja za okoli 5 evrov.
Benjamin Kanjir
GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE
Otvoritev poletne sezone z dobrodelno noto
Ob začetku poletne sezone na Golteh so pripravili dan odprtih vratin na novinarski konferenci seznanili javnost z novostmi. Predstavili so potek nekaterih investicij in srednjeročne načrte. Zbirali pa so tudi sredstva za materinski dom v Mozirju.
Mozirski občinski svetniki so se 22. junija na redni seji seznanili s programom varnosti občine. Gre za temeljni strateški dokument uresničevanje katerega naj bi pomenilo izboljšanje varnosti občanov in zagotavljanje večjega zadovoljstva s prostorom, v katerem delajo in živijo.
Program so predstavili Janko Jani s strani občinske uprave, s strani Medobčinskega inšpektorata SA-ŠA pa direktorica Sonja Glažer in Peter Tkalec, ki vodi področje redarstva. V dokumentu je kot osnovni strateški cilj opredeljen dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti javnega prostora v mozirski občini.
Programje bil izdelan na osnovi analize sedanjega stanja. Opredeljuje tako področje varnosti v cestnem prometu, kakor kriminaliteto, nevarnosti ob naravnih nesrečah, onesnaževanju okolja, javni red in mir ter druge negativne pojave. Pripravljavci programa so ugotovili, da je pred njimi veliko dela, saj se ogroženost občanov veča iz leta v leto.
Policisti spričo obilice negativnih pojavov, tako na področju prometa, kakor kriminalitete, ne morejo zagotavljati stalne fizične prisotnosti. Zavoljo tega
Ponudbo poletne sezone, ki bo trajala do srede septembra, je predstavila vodja marketinga in komerciale Biserka Povše Tašič: »Poletno sezono bomo popestrili z nekaterimi novimi programi, nadgradili pa bomo tudi obstoječe. Tako bo čez poletje na Golteh poskrbljeno za različne skupine
bodo morale občine v prihodnosti zagotavljati druge službe, ki bodo sodelovale s policisti in ogroženimi občani. Na prvem mestu bodo to občinski redarji, ki sedaj opravljajo zgolj kontrolo parkiranja. Njihove pristojnosti so bistveno širše, predpisane pa v Zakonu o občinskem redarstvu. Seveda več obveznosti s sabo potegne večje finančne obremenitve. Slednje bo moral pokrivati občinski proračun. Varnost bo postala vse dražja. Mora pa se zagotavljati, saj je z ustavo opredeljena kot osnovna dobrina vsakega občana.
Svetniki so se po predstavitvi programa strinjali, da bo potrebno morda že z rebalansom letošnjega, vsekakor pa v naslednjem proračunu zagotoviti več sredstev na postavki medobčinskega redarstva. Sedaj so v ta namen zagotovljena sredstva v višini 2.200 evrov letno za dve uri trajajoča obiska redarja na teden, ki se sprehodi skozi Mozirje in kontrolira parkiranje osebnih vozil. V prihodnje, ko bodo v ta namen zagotovljena sredstva, naj bi redarji prihajali pogosteje, tudi v nočnem času, ob tem pa kontrolirali kraje, na katerih se ob tem času dogaja največ deviantnih pojavov.
Benjamin Kanjir
gostov. Za otroke bomo pripravili Timijeve planinske dogodivščine, izvedli programa Slovenija kolesari in Slovenija hodi, v okviru katerega bo predstavitev nordijske hoje. Ponujamo piknik na Golteh. Popestrili smo ponudbo Alpskega vrta, načrtujemo Kraško pot, saj Golte ponujajo številne zanimive kraške pojave.«
Kot je povedal direktor Ernest Kovač, je družba pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in širitev hotela, s katero bodo pridobili 120 postelj, sodobno restavracijo, teraso, fitnes, velnes in savno. Zgradili bodo tudi čistilno napravo in trato postajo.
V postopku je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za graditev osmih depandans, pridobivajo pa tudi ustrezna soglasja za graditev šestsedežnice Ročka v Kladju. V kratkem se bo mogoče na Golte pripeljati po boljši cesti, saj bo del od Kebra do Planinske Ravne vsak čas asfaltiran, v tem tednu pa naj bi se začela že tudi zemeljska in ostala pripravljalna dela še na odseku ceste od Planinske Ravne do hotela na Golteh. Pri tem je Kovač poudaril dobro sodelovanje z mozirsko občino.
O poteku investicije rekonstrukcije ceste všmihel in na Golte je spregovoril tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Dodal je, da ima občina interes za razvoj centra na Golteh, saj v Mozirju vidijo svojo prihodnost v turizmu. Čisto okolje, Golte, Mozirski gaj, reka Savinja so tisti atributi, ki bodo ob pogoju ustrezne infrastrukture privabljali nove goste.
0 srednjeročnih razvojnih načrtih GTC Golte sta nekaj povedala predsednik nadzornega odbora družbe PV Invest - ta je večinski lastnik centra -dr. Vladimir Malenkovič in direktor družbe PV Invest Drago Potočnik. Vlaganja v prihodnjih petih letih bodo okoli 18 milijonov evrov. Delno naj bi jih pridobili z dokapitalizacijo, delno s krediti, nekako 22 do 25 odstotkov pa bo evropskih nepovratnih sredstev.
Marija Lebar
Tečaj klekljanja pri sestrah klarisah
Od ponedeljka, 13., pa vse do sobote, 18. julija, bo v samostanu sester klaris v Nazarjah potekal tečaj klekljanja, ki ga bo vodila priznana profesorica klekljanja Marica Albreht. To bo že drugi tovrstni tečaj, ki bo potekal pod okriljem sester klaris, denarna sredstva, kijih bodo zbrali s šolnino, pa bodo oddali sestri Vesni Hiti, misijonarki, ki deluje v Ruandi. Prijave zbirajo sestre klarise.
NN
k.___.____________________________________J
Na Golteh so predstavili novosti poletne sezone in potek začetih investicij
(foto: Marija Lebar)
MOZIRJE
Predstavljen občinski program varnosti
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ)
Šoštanjska investicija priložnost za celotno
SAŠA regijo
Člani UO SŠGZ so si ogledali proizvodni proces v Termoelektrarni Šoštanj
(foto: Marija Lebar)
Upravni odbor SŠGZ je na svoji 9. seji 22. junija gostoval v Šoštanju. Direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) dr. Uroš Rotnikjih je seznanil z načrti za izgradnjo bloka 6. Člani odbora so bili enotni, da je to velika priložnost za gospodarski napredek obeh dolin. Seznanili so se še z rezultati poslovanja gospodarskih subjektov v regiji v letu 2008.
Dr. Rotnikje člane odbora popeljal skozi proizvodni proces v TEŠ in na ogled gradbišča telekomunikacijskega centra in upravne stavbe. Potekajo tudi že priprave za rušenje hladilnikov, začetek gradnje bloka 6 pa je predviden za jesen leta 2010. Do konca letošnjega septembra mora biti končana finančna konstrukcija. Večino virov bo TEŠ pridobila od evropskih bank, okoli 30 odstotkov pa bodo vložili lastnih sredstev.
V TEŠ so izračunali, da vsako leto, ko blok šest ne obratuje, Slovenija izgubi 75 milijonov evrov. Sedanje naprave ne omogočajo dovolj visokih izkoristkov premoga, prišteti pa je treba kupovan-
Rezultati lanskega poslovanja v regiji SAŠA so bili po pričakovanjih nižji od leta 2007. Število gospodarskih družb seje sicer povečalo za 8 odstotkov, neto čisti dobiček pa je bil manjši za 23 odstotkov. Na seji SŠGZ so ugotovili, da je trenutno stanje v gospodarstvu sicer stabilno, težave so zlasti pri zagotavljanju likvidnosti. Opozorili pa so tudi na možnost nove zaostritve krize v jesenskem času.
je kvot za izpust toplogrednih plinov. Lastna cena električne energije iz bloka 6 bo za 30 odstotkov nižja od sedanje. Načrtujejo, da bi s proizvodnjo poskusno lahko začeli leta 2014.
Dotlej bo Šoštanj ogromno gradbišče. V določenem času bo tukaj več tisoč delavcev, ki jim bo potrebno nuditi nastanitev, zabavo, kulturo, šport. Kot je povedal šoštanjski župan Darko Menih, občina na tolikšno - sicer začasno - povečanje prebivalstva še ni pripravljena. Treba bo zagotoviti ustrezno prometno pretočnost, varnost
in zdravstvene storitve.
Vsekakor bodo pri tako veliki investiciji lahko našla delo in priložnost tudi podjetja v regiji, saj je dr. Rotnik povedal, da bodo čim več poslovnih partnerjev zaradi boljše logistike in nižanja transportnih stroškov poskušali dobiti v bližini. Upravni odbor zbornice je zato sklenil, da skupaj z obema podjetniško-obrtnima zbornicam in lokalno skupnostjo v septembru organizira posvet, na katerem bodo spregovorili o vseh vidikih investicije v blok 6.
Marija Lebar
SREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Sami krojači svoje usode
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je na dan državnosti pripravilo srečanje udeležencev vojneza Slovenijo. Uradni del srečanja seje v Varpoljah pričel s pozdravnim govorom župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja in govorom predsednika območnega veteranskega združenja Francija Kotnika.
»Uspešni smo zato, ker samostojnosti ne enačimo s samozadostnostjo. Zato se povezujemo, sodelujemo v različnih partnerstvih, ki pa dopuščajo samostojnost,« je med drugim povedal župan Vinko Jeraj in poudaril, da smo pred skoraj dvema desetletjema verjeli v prihodnost, zaupali v boljše čase ter bili enotni in brez strahu. Zato so nam uspele velike stvari prav s pomočjo udeležencev vojne za Slovenijo.
»Čeprav se v današnjem času mnogokrat zdi, da jemljemo svobodo, neodvisnost in suverenost kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar nam je
Udeleženci srečanja so si z zanimanjem ogledali moderno vojaško tehniko Slovenske vojske (foto: Marija Šukalo)
bilo dano, kar nam itak pripada, temu še zdaleč ni bilotako,« je povedal slavnostni govornik Franci Kotnik in poudaril, da so udeleženci vojne za Slovenijo nadaljevali boj, ki so ga pričeli že naši predniki. Kotnik je prepričan, da smo premalo ponosni na to, kar smo kot narod skupaj izborili, in tudi ne znamo dovolj ceniti vloge pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite tervloge pripadnikov slovenske policije. Mnenja je, da nam nihče ne bo podaril naše prihodnosti, v kateri bomo jutri živeli, ne glede na svetovne nazore pa bomo predvsem mi sami krojači svoje usode.
Dogodek so s kratkim kulturnim programom obogatili rečiški osnovnošolci in vojaki, ki so pripravili predstavitev vojaške tehnike Slovenske vojske. Ob zaključku so se veterani in ostali obiskovalci zadržali ob golažu v prijateljskem klepetu in obujanju spominov.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Zadovoljni s poslovanjem v minulem letu
Minulo poslovno letoje Kmetijska zadruga Šaleška dolina zaključila uspešno. To je bilo med drugim razbrati iz poslovnega poročila direktorja Ivana Dreva na občnem zboru članov. Zbrali so se v petek, 19. junija, všoštanjskem kulturnem domu.
»Za namijezelo dinamično in uspešno poslovno leto. Kljub težkim razmeram v svetovnem gospodarstvu je zadruga poslovala uspešno. Ustvarili smo 16-odstotno povečanje čistih prihodkov,« je uvodoma dejal direktor Drev.
»Ponovno je treba poudariti smiselnost naložbe v trgovski center v Šoštanju, ki v celotnem trgovskem delu poslovanja zadruge dosega 60 odstotkov,« je še povedal. Tržne deleže bodo poskušali povečati z načinom prodaje, kije prijazen do kupca. To pomeni, da se potrošniku maksimalno posvetijo in ga z ustreznim svetovanjem pripravijo do kakovostnega in smiselnega nakupa.
Direktor Ivan Drev: »Kljub težkim razmeram v svetovnem gospodarstvu je zadruga poslovala uspešno.« (foto: Marija Lebar)
Svetovna kriza se odraža tudi v kmetijski proizvodnji in na cenah repromateriala ter odkupnih cenah mleka in mesa. Ugodnosti pri odkupu kmetijskih proizvodov in dodatni popusti pri prodaji repromateriala za člane so stalnica, saj se v zadrugi zavedajo, da je zniževanje stroškov na kmetijah enakega pomena kot v drugih poslovnih subjektih. Skrbijo tudi, da obveznosti do članov za odkup kmetijskih pridelkov poravnavajo točno na rok in kmetom ni treba v nedogled čakati na denar.
Sledila je še podelitev priznanj najboljšim članom iz vseh treh enot. Iz enote Šmartno ob Paki je priznanje prejela Jožefa Drofelnik, iz Velenja Janez Krajnc in iz Šoštanja Ivan Knez. Priznanja sta podelila direktor Ivan Drev in predsednik upravnega odbora Rudi Ježovnik.
Marija Lebar
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE
Na prvem kongresu izgnancev in beguncev
Člani Društva izgnancev Slovenije (DIS) so si že več let prizadevali in dajali pobude za ustanovitev mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev nacizma in fašizma med drugo svetovno vojno. Pobuda je uspela in 6. junija so se slovenski izgnanci skupaj s predstavniki enajstih dele-
gacij društev ter organizacij iz evropskih držav zbrali v Ljubljani na prvem kongresu izgnancev in beguncev, kijih povezuje ista usoda trpljenja.
Člani iz mozirske krajevne organizacije DIS so že na letnem občnem zboru 28. marca med drugim sprejeli sklep, da se kongresa udeležijo. V KO Mozirje so včlanjeni izgnanci iz celotne Zgornje Savinjske doline, zato je organizacija udeležbe na takih prireditvah težja. Poleg tega jih je vsako leto
manj in imajo večje težave z zdravjem ter s starostjo. Ob ustanovitvi društva so imeli 190 članov, danes jih je še 78.
Prav zaradi tega je bil kongres izjemno pomemben. S svojim obstojem in aktivnim delovanjem člani društva zagotavljajo, da bo spomin na to
najbolj tragično obdobje evropske zgodovine ostal živ opomin za vse čase in obenem jasno sporočilo tistim, ki bi radi zgodovino pisali na nov način ter zgodovinska dejstva celo potvorili in zlorabili.
Zzakonom o žrtvah vojnega nasilja jim je bilo v obdobju delovanja društva popravljenih kar nekaj krivic. Odprta pa so še vprašanja vojne škode. Sporočilo kongresa je želja po prijateljskem
Kongresa izgnancev in beguncev v Ljubljani so se udeležili tudi Zgornjesavinjčani
sodelovanju med narodi in uveljavljanje strpnosti ne glede na težko in kruto preteklost.
JP
DRUŠTVO VARNOSTNIH INŽENIRJEV VELENJE
Plane
uresničujejo kljub krizi
Težave delovanja društev zaradi splošne družbene krize so prizadele tudi aktivne člane Društva varnostnih inženirjev (DVI) Velenje, ki deluje na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter na Koroškem. Vanj je vključenih 51 varnostnih inženirk in inženirjev, nekaj tudi iz zgornje-savinjskih podjetij.
Kljub krizi društvo prizadevno uresničuje vsakoletni strokovni program (predavanja, strokovne ekskurzije, posveti, sodelovanje z Zvezo DVI Slovenije, podjetji, ustanovami in obrtniki). Na letošnjem občnem zboru so si zadali naloge, da čim bolj strokovno prebrodijo sedanje težke čase in prihodnje, jubilejno leto, ko obeležujejo 30 let delovanja, storijo kar največ za podjetja, obrtništvo ter podjetnike s področja varstva pri delu. Dejavnost varnostnih inženirjev je med drugim ključ do zmanjševanja resnosti in števila poškodb pri delu ter poklicnih obolenj, to pa je v globalnem smislu tudi lajšanje posledic splošne in gospodarske krize.
Jože Miklavc
\_____________________________/
0
30. OD UPE DO PRANGERJA
Bogata zapuščina razstav v skupno dobro kraja
... poleg likovnih del osnovnošolcev pa tudi narodopisno razstavo
(foto: Marija Sukalo)
šolcev od prvega do petega in osmega razreda postavljene nadstropje niže. Na njih se zrcali domišljija, otroško dojemanje Rečice ob Savinji in njenih najbolj prepoznavnih simbolov - Tavčarjevega dvora, prangerja ... Mladi umetniki so ustvarjali ob pomoči več mentoric, za končno podobo razstave pa je poskrbela Martina Potočnik.
Ob jubileju prireditve so bogastvo, ki so ga zbrali v več letih razstav, pokazali na narodopisni razstavi. Po kronološkem zaporedju so na ogled postavljeni posamezni deli razstav, ki so jih pripravili v preteklih letih in so bile najbolj odmevne. Turistični delavci so se spomnili Ignacija Zavo-lovška, pridružile so sejim rečiške
vezilje. V treh desetletjih so bile na ogled igrače in igre moje mladosti, od zibelke do šole, pozimi pa rožice ne cveto, jedila od pusta do božiča...
Razstava je dokaz, kako bogata zapuščina je ohranjena v Turističnem društvu Rečica ob Savinji. Na fotografijah je moč opaziti različne akterje, ki so pripomogli k temu. Delali so v skupno dobro kraja, občine in tudi Zgornje Savinjske doline.
Razstave so v prostorih osnovne šole na ogled do nedelje. Naslednji vikend bodo člani turističnega društva prireditev zaključili z Večerom pod vaško lipo in šaljivimi igrami med zaselki.
Marija Sukalo
Jubilejno prireditev Od lipe do prangerja so člani Turističnega društva Rečica ob Savinji v osnovni šoli obogatili z odprtjem razstav: likovnih razstav domačina Milana Rige in rečiških osnovnošolcev ter narodopisno razstavo 30 let Od lipe do prangerja. Razstave je odprl župan Vinko Jeraj. Kulturni progam
akademske slikarke posledica stisk, fizične bolečine, a tudi veselja in zmage nad njimi.
»Barva je čustveni element, ki se ga ne da razumsko nadzorovati. Je lahko vzrok, povod ali posledica različnih stanj. Slike Milana Rige niso toliko pomembne glede izbire motiva, važna je njihova interpretacija.
Ob jubileju rečiške turistične prireditve so si obiskovalci lahko ogledali slike Milana Rige,... (foto: Marija Šukalo)
so pripravili učenci nazorske glasbene šole, o umetniku Milanu Rigi pa je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj.
Ljubiteljskemu slikarju Milanu Rigi je slikanje užitek, obenem pa orožje v boju z boleznijo. Zato njegova dela iz novejšega obdobja nosijo posebno razpoloženje, karje po besedah
Iskren in svojstven je v gradnji slike - postavljanju kompozicije, posebno vtistih delih, ki ne nosijo povsem razpoznavnega motiva,«je med drugim o Rečičanu Milanu Rigi povedala Terezija Bastelj.
Medtem ko so dela Milana Rige postavljena v zgornjem nadstropju šole, so likovne stvaritve osnovno-
KULTURNO DRUŠTVO IN OBČINA GORNJI GRAD
Zgodovina v obliki maket izpod rok Jožeta Božiča
Razstava maket podeželske arhitekture Jožeta Božiča je v soboto, 20. junija, popolnoma napolnila gornjegrajsko galerijo Štekl. Domačin Jože je namreč že dolgoznan kot ustvarjalec lesenih maket, ki ponazarjajo objekte, ki so okras in ponos našega podeželja ter pomembno poglavje naše kulturne dediščine.
Makete kmečkih domov, kašč, kapelic, mlinov in nenazadnje tudi »cikreta na štrbunk«, ki je požel veliko smeha, so namreč del zgodovine. Jože poskuša te arhitekturne spomenike ohraniti pred pozabo. Tudi njegove fotografije predstavljajo način življenja v preteklosti in pa spreminjanje naravnega okolja. Kljub temu da je sodeloval na
Jože Božič ob svoji maketi pastirske koče (foto: Štefi Sem)
mnogih skupinskih razstavah doma jegrajsko katedralo, kjerje svoje delo in po svetuje avtor najbolj ponosen prikazal domačinom in tedanjemu na samostojno razstavo pred gorn- kmetijskemu ministru Franciju Butu.
Domačin, arhitekt Miha Dešmanje makete podeželja izpod rok Jožeta Božiča označil kot izdelke, ki naj nas opominjajo, kako preudarni so bili stari mojstri pri gradnji in kako bi tudi v sedanjosti lahko upoštevali njihova znanja, predvsem pri uporabi lesa, ki je najbolj ekološki material za gradnjo.
Avtorja del sta pozdravila še Rudi Stakne v imenu domačega kulturnega društva in župan Stanko Ogradi, ki je otvoril razstavo. Po Božičevih besedah pa je za njegovo dušo ob tej priložnosti zaigral Blaž Slatinšek na harmoniko. Božičeva dela si v Šteklu lahko ogledate do 20. julija.
Štefi Sem
85-LETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA NAZARJE
Poudarek na delovanju tehnično reševalne enote
Reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah je težka in odgovorna naloga
(foto: Marija Lebar)
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so v soboto, 27. junija, ob praznovanju svojega visokega 85. jubileja pripravili dva dogodka. Prikazali so tehnično reševanje v prometni nesreči, sledila pa je še gasilska veselica.
Vajo so izvedli pod predpostavko, da se je zgodila prometna nesreča. V osebni avto je zadel voznik delovnega stroja, kije bil le lažje poškodovan in za katerega seje kasneje izkazalo, da je pod vplivom alkohola. V osebnem avtomobilu sta ostali vkleščeni dve na prvi pogled težje poškodovani osebi. Gasilci so bili obveščeni pre-
ko pozivnikov iz Regijskega centra za obveščanje Celje in so bili v nekaj minutah na prizorišču.
Sledila je intervencija, pri kateri so gasilci kraj nesreče najprej zavarovali in označili, da preprečijo še kakšno nezgodo, nato so začeli z rezanjem pločevine, da bi reševalcem, ki so medtem prišli na kraj dogodka, omogočili dostop do ponesrečencev. Ta dva so nato zaščitili z odejami in čeladami ter pripravili odprtine za iznos ponesrečenih iz razbitin avtomobila. Potrebno je bilo odstraniti tudi steklene dele, kar je bilo zelo nevarno, saj bi se lahko drobci razleteli v okolico.
Skupaj so gasilci In reševalci, ki so tudi hitro prišli, ponesrečenca namestili na nosila inju im-obilizirali ter namestili v reševalna vozila. Člani gasilske tehnično reševalne enote so nato z vpojnimi sredstvi sanirali še cestišče. Vajo je ves čas spremljal komentator, da so bili res številni prisotni gledalci seznanjeni z dogajanjem.
»Z izvedbo vaje sem zelo zadovoljen,« je dejal poveljnik PGD Nazarje in vodje enote za tehnično reševanje Boštjan Cigale. »Povedati pa je treba, da smo tokrat zaradi nazornosti vajo izvedli nekoliko počasneje, kot se to dogaja v resnici, kjer gre za človeška življenja in so lahko odločilne tudi minute.«
Da lahko delujejo kot reševalci, morajo poleg dobre psihofizične kondicije zaupati v ostale člane enote ter poznati njihove lastnosti in sposobnosti. Usklajenost in učinkovitost njihovega delovanja pa je prepričala tudi na sobotni vaji.
Marija Lebar
PGD Nazarje je bilo ustanovljeno leta 1924. Je osrednja enota v občini in je društvo druge kategorije. Letos pa mineva 16 let delovanja tehnično reševalne enote in 10 let uradnega delovanja, ko so za to dejavnost pridobili koncesijo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Vsa leta se aktivno izobražujejo in opremljajo za izvajanje svoje naloge. Trenutno je v tej enoti 16 gasilcev različnih specialnosti. Lani so imeli 24 tehničnih intervencij. V vseh letih delovanja je bilo okoli 200 intervencij, vsako leto pa število narašča.
GORNJI GRAD
Merjenje natančnosti in hitrosti sekačev
V Gornjem Gradu je zadnjo junijsko nedeljo potekalo gozdarsko tekmovanje za pokal Menine, kije bilo hkrati tudi 4. memorial Marka Podkrižnika. Organizatorji, Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad in nazorska enota Zavoda za gozdove Slovenije, so tekmovanje pripravili v sklopu praznika občine Gornji Grad.
To je bilo prvo izbirno tekmovanje gozdnih delavcev za državno prvenstvo. Na njem seje pomerilo skoraj 40 tekmovalcev in tekmovalk. Ti so preizkusili natančnost in hitrost pri žaganju na balon, kombiniranem rezu, preciznem rezu na podlagi, kleščenju ter zaseku in podžagovanju.
Letos so bili najboljši Janko Mazej (Šoštanj Duseti), kije zasedel prvo mesto, za njim se je uvrstil Anton
Gozdnih delavci so se pomerili na prvem izbirnem tekmovanju za državno prvenstvo (foto: Marija Šukalo)
Planinšek (Krnica Moličnik), na tretje pa je pristal Andrej Goličnik (Šoštanj 2). V rokovanju z motorno žago so se preizkusile tudi ženske. Tokrat je bila najboljša Pavla Voler (Lučke vlcerke) pred »vlcerkama« Menine Lučko Jelšnik na drugem in Majdo Suhoveršnik na tretjem mestu. Tudi ekipno so bile Lučanke močnejše od Vlcerk Menina. Med moškimi pa so ekipno največ točk osvojili Šoštanj Duseti pred Društvom lastnikov gozdov Gornji Grad in Krnico Moličnik.
Drugo izbirno tekmovanje, ki bo odločilo, kdo bo zastopal nazorsko enoto Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni, čaka tekmovalce drugo avgustovsko soboto v Lučah.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE
85 let pomoči ljudem v stiski
Predsednik PGD Pobrežje in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar (levo) in župan Vinko Jeraj sta prenovljeno vozilo zaupala vozniku Mihu Bitencu (foto: Marija Lebar)
S priložnostno slovesnostjo so pobreški gasilci počastili 85-letni-co svojega društva. Ob tej priliki so blagoslovili in namenu predali orodno prikolico in cisterno na novem podvozju ter ob prisotnosti številnih gostov podelili visoka gasilska odlikovanja.
Slavnostni govornikje bil predsednik PGD Pobrežje in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. »Že pred časom smo želeli, da bi poleg rednega izobraževanja lahko popolnih tudi potrebe po novi tehniki. Tako smo lani pristopili k izgradnji avto prikolice za prevoz orodja in opreme. Potrebujemo jo tako na intervencijah kot na vajah in pripravah ter tekmovanjih,« je dejal.
V lanskem letu so se v društvu tudi dogovorili, da bi prestavili nadgradnjo avtocisterne na močnejše podvozje. »S posluhom lokalne skupnosti, župana in občinskih svetnikov nam je bilo odobrenih 50.000 evrov. Investicija je stekla z velikim zavzemanjem kra-
jana in podjetnika Jožeta Melavca. Zahvala pa gre tudi številnim donatorjem - botrom, saj je vrednost celotne investicije 70.000 evrov,« je še dejal Žuntar in nadaljeval: »Vsak izmed nasje doprinesel svoj delež k prepotrebni pridobitvi, celoten mozaik pa smo lahko zaključili le vsi skupaj. Če bomo v prihodnje delali z roko v roki, če bomo upali in zaupali, če bomo pošteno in
odgovorno opravljali vsak svoje delo, bodo rezultati odlični!« Zbrane je nagovoril predstavnik
Gasilske zveze Slovenije Darko Koželj, kije skupaj z regijskim poveljnikom Nikolajem Viharjem podelil državna gasilska odličja, podeljena pa so bila tudi priznanja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Prejemnikom je čestital še župan Vinko Jeraj in pri tem želel, da bi bila nova pridobitev čim manjkrat uporabljena v intervencijah in čim večkrat za vajo.
Sledil je blagoslov, ki ga je opravil dr. Drago Ocvirk, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in dober prijatelj Pobrežanov. Župan Vinko Jeraj, tudi sam zavzet pripadnik gasilskih vrst, in predsednik Janko Žuntar sta nato ključe prenovljenega vozila izročila vozniku Mihu Bitencu.
Marija Lebar
6. julija praznuje 8. rojstni dan
Andreja Verdev
Kadar sonček sveti, skušaj sa posneti, kadar sončka nj, sonček bodi ti.
90 1 ef boje» za severno mejo (1)
Piše: Aleksander Videčnik
Že leta 1982je naš časopis obširno pisal o dogajanjih v naših mejnih krajih po letu 1918. Brez dvoma lahko trdimo, da so si predvsem na Štajerskem prizadevali pridobiti slovenski del Koroške v sklop Države SHS. Napori generala Maistra in njegovih vojakov, da bi tudi v Ljubljani, kjer je delovala narodna vlada, razumeli potrebo po hitrih ukrepih na Koroškem, se žal niso uresničili. Zato je narodno zavedni general ukrepal kar sam.
Zasedli so slovenski del Koroške in imeli v Velikovcu oblastno središče. Toda na zapoved iz Ljubljane so se morali umakniti do Mežiške doline, ki jo je nadporočnik Franjo Malgaj že zasedel in ni ravnal po nalogu iz Ljubljane, ki je imenovanje Maistra za generala celo ovirala. Žal je Ljubljana odpovedala tudi, ko so Avstrijci predlagali sporazum o meji na Dravi. Takoje prišlo po zaslugi ameriške delegacije mirovne konference do plebiscita, kije seveda izpadel v škodo slovenskih interesov in bil dokazano prirejen avstrijskim zahtevam.
Čeprav je predsednik ZDA Wilson 8. januarja 1918 kot cilj mirovne konference objavil 14 točk, med katerimi se je deseta glasila:»... da se mora narodom Avstro-ogrske monarhije, čije obstoj želimo videti zavarovan in zajamčen med narodi, dati v večji meri prilika za avtonomni razvoj.« Polkovnik Miles, vodja ameriškega dela mirovne komisije, je ob oporekanju Francozov dejal: »Jaz sem poslal posebno komisijo na Koroško in poznam razmere na licu mesta.« Kot je zapisal dr. Lambert Ehrlich, slovenski delegat v mirovni komisiji za Koroško, v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1922, so nam bili edino Francozi naklonjeni, a so klonili zaradi stališča Američanov in Angležev.
Sicer pa dr. Ehrlich obsežno opisuje tedanja dogajanja, ravnanje slovenske vlade in predvsem nenaklonjenost ameriške komisije na Koroškem slovenskim zahtevam. Poleg tega so avstrijske čete v veliki vojaški premoči zasedle celotno Koroško in potisnile jugoslovansko vojsko do Karavank. 30. maja je bil s strani vrhovnega mirovnega sveta sprejetsklep, da se vceli celovški kotlini izvede plebiscit pod nadzorom mednarodne komisije. 5. julija je vrhovni svet sklenil, da se deli celovška dolina v cono A in cono B. Plebiscit pa naj se najprej opravi v coni A in nato še v coni B. Treba je poudariti vpliv ameriškega dela komisije na Koroškem na dogajanja in posledice le-tega. Lahko si mislimo, da so ameriški častniki raje zahajali med nemško gospodo kot med slovenske kmete. Tako so seveda delovali proti slovenskim interesom.
Jugoslovanske vojaške sile so pričele 28. maja
z veliko ofenzivo, ki je bila zelo uspešna. Nemci so prosili mirovno komisijo za pomoč. 4. do 7. junija v Kranju so se pogajali zjugoslovansko stranjo, vendar je mirovna komisija odločila, da se morajo iz celotnega območja umakniti tako avstrijske kottudi jugoslovanske vojaške enote. To svojo zahtevo je vrhovni svet ponovil 8. junija 1919, čeprav je jugoslovanska stran obvestila ta svet o grozodejstvih, ki sojih avstrijske sile zagrešile nad jugoslovanskimi vojaki. Zavezniki tega ugovora niso upoštevali. Vemo pa, kako je potem plebiscit potekal, očitno nepošteno!
Seveda je ta opis dogajanj leta 1919 na Koroškem le izvleček, saj je dr. Ehrlich napisal o vsem tem kar 42 strani v že omenjenem Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1922.
TUDI NAŠI KRAJI SO BILI OGROŽENI
Obmejno območje nad predelom Ljubnega so nenehno ropali avstrijski vojaki, ki so imeli postojanko v Črni. V Celju so tedaj zavedni mladi dijaki in izobraženci sklenili ustanoviti prostovoljno enoto borcev, ki naj bi zasedla Ljubno. Ta enota naj bi se imenovala Celjska legija.
9. maja 1919 sojo dejansko ustanovili, od začetka pa je štela nekaj nad 50 mož. Pod poveljstvom podporočnika Detička je prišlo kakih 26 mož prostovoljcev 11. maja na Ljubno. Ko so se Celjski legiji pridružili še domačini, je štela skupaj 89 vojakov. K temu bi prišteli lahko še tri civilne voznike. Vse to je opisal zelo ugledni udeleženec bojev za Koroško, nekdanji gornjegrajski odvetnik dr. Ervin Mejak. Njemu se lahko zahvalimo za nekatere izčrpne podrobnosti o dogajanjih leta 1919 v okolici Ljubnega.
Takoleje zapisal: »Okrog 17. ure smo prišli na Ljubno in se nastanili v gostilni v veliki sobi gostilne Benda, kamor je občina hitro poslala slamo za ležišča in opremila ustrezno zmogljivost kuhinje. Še zvečer smo vzpostavili telefonsko zvezo s poveljslvom za vzhodno KoroškovŠoštanju. Temu poveljstvu je bila naša enota taktično podrejena. Že naslednji dan smo
dobili iz Šoštanja natančna navodila za našo dejavnost (odsek Ljubno). Zavarovati smo morali koroško mejo med Stankečim vrhom vse do Slemena. Na desnem krilu smo se povezali z nad Solčavo delujočim ljubljanskim pehotnim polkom pod poveljslvom podpolkovnika Naumoviča. 12. maja smo s številnimi patruljami pregledali stanje na terenu in ugotovili obupen strah kmetov pred Nemci, ki so neusmiljeno ropali po domačijah ljubenskega konca. Ugotovili smo, da imajo nemške enote večjo postojanko v Črni (okoli 200 mož).«
To postojanko je pozneje Celjska legija napadla in pregnala avstrijske vojake, ki se potem niso več vrnili v Črno. O tem smo pisali v Savinjskih novicah v treh nadaljevanjih leta 1982, zato podrobnih dogajanj ne bomo ponavljali.
PROTESTNI SHOD V MOZIRJU
Prav zanimivo, da ni zaslediti v nobenih zapisih iz Mozirja tega dogodka. Zato je prav, da ga tokrat na kratko opišemo. Velja ohraniti spomin na narodno zavedno ravnanje Mozirjanov. Takole piše v listu Korotan, ki ga je izdajal Srečko Puncer v Velikovcu: »Na velikonočni ponedeljek 1919 vršil se je v Mozirju velik protestni shod, katerega je vodil starosta mozirskega Sokola Ivan Lipoid, posestnik iz Mozirja. Na shodu so govorili inženir Viktor Turnšek, beograjski žurnalist M.D. Stoilko-vič, bivši urednik "Straže" Kemperle in urednik "Korotana" Srečko Puncer.
Govorniki so bili oduševljeno pozdravljeni, zlasti bratSrbin je bil opetovano burno pozdravljen od navdušene množice. Po shodu je gospa Stanka Pepelnak predala Stojilkoviču diven šopek cvetja, gospa dr. Goričarjeva pa v imenu gospa Mozirja, šopek vijolic, z izjavo, da so slovenske žene in dekleta vsaktrenutek pripravljene i same se žrtvovati za jugoslovanske narodne ideale. Shod je bil odlično obiskan, zlasti so se ga v velikem številu udeležili goriški begunci. Na tem shodu je bila sprejeta resolucija poslana na kraljevsko vlado SHS v Beograd.«
Fotografija Celjske legije (dela enote) po napadu na nemško postojanko v Črni leta 1919.
Finančne spodbude ekološkega sklada 2009
ANTON JURŠNIK
energetski svetovalec
Pri investicijah v učinkovito rabo energije so v mnogih primerih finančne spodbude (subvencije) države tisti dodaten motiv, ki pospeši ali prevesi odločitev v smer izvedbe. Lansko leto, konec maja, je bil objavljen razpis za finančne spodbude v investicije v obnovljive vire energije in v večjo energijsko učinkovitost novih ter starejših eno- in dvodružinskih stavb. Kratka oznaka razpisa je bila 1SUB-0B08.
Razpis je po svojih tehničnih zahtevah velika novost, saj spodbuja novogradnje v pasivni in nizko energijski tehnologiji. Lastnike starejših stavb je skušal motivirati za celovito obnovo, za obnovo celega ovoja stavbe in istočasno tudi za obnovo ogrevalnega sistema.
Ta razpis je namenjen tudi investicijam v sončne kolektorje. Izvedba, ki se zahteva za novogradnje in še posebej za celovito obnovo starejših stavb, je strokovno in finančno zelo zahtevna. Celovita obnova pomeni obnovo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu podstrešju, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in toplotno izolacijo talne plošče ali plošče proti neogrevani kleti. Generator toplote za ogrevalni sistem, če ni daljinski toplovodni, mora biti kondenzacijski kotel ali kotel na lesno biomaso ali toplotna črpalka. To ni malo dela in denarja, obnova pa mora biti zaključena 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o odobritvi finančne spodbude.
Prijav za celovito obnovo je bilo zato malo, v enem letu 354. Odobrenih vlog za celovito obnovo pa je bilo samo 116 in čeprav je bil do letošnjega marca odprt tudi razpis za obnovo večstanovanjskih stavb, je bilo očitno, da stanovanjski sektor ne bo prispeval toliko k razbremenitvi okolja, k zmanjšanju
14
v.__y
količine toplogrednih plinov, kot bi lahko. Ta razpis, ki je na področju učinkovite rabe energije v gospodinjstvih sedaj edini, obnove starejših stavb ni pospešil.
Pred kratkim, 6. junija, je bilo v Uradnem listu RS objavljeno dopolnilo k razpisu. Razpisje sedaj razširjen še s tremi nameni:
Namen D - Vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso v eno-, dvo- ali večstanovanjsko stavbo.
Namen E - Toplotna izolacija celotne fasade obstoječe eno-, dvo- ali večstanovanjske stavbe Namen F - Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi eno-, dvo- ali večstanovanjski stavbi.
Prvotna vsebina razpisa za sončne ogrevalne sisteme (namene A), celovito obnovo stavb (namen B) in za novogradnje (namen C), je znana že eno leto, zato je tukaj ne bom predstavljal. Poglejmo raje, kaj zahtevajo in ponujajo trije dodatni nameni spodbud investicij v učinkovito rabo energije v stavbah.
Pri vseh treh namenih D, E in F velja, da lahko za nepovratna sredstva zaprosijo občani, ki bodo katerega od ukrepov izvedli po objavi sprememb razpisa, torej po 5. juniju 2009. Izjema so občani, ki so investicijo že izvedli v obdobju od 1. junija 2008 do 5. junija
2009.	Ti lahko vlogo oddajo samo do 30. oktobra 2009. Pri vseh prijavah je prvi pogoj pravilno izpolnjena vloga z vsemi zahtevanimi prilogami.
Glavne toplotno- tehnične karakteristike, ki morajo biti izpolnjene pa so:
Kurilne naprave na lesno biomaso morajo imeti izkoristek vsaj 90 %, emisije prašnih delcev pa morajo biti manjše od 50 mg/m3, oboje merjeno pri nazivni moči. Kotel na polena mora imeti prigrajen hranilnik toplote 501 /kW moči. Finančna spodbuda je 20 % od priznanih stroškov oziroma največ 1.800 evrov za kotel na sekance ali pelete in 1.300 evrov za kotel na polena.
Toplotna izolacija fasade mora biti debela vsaj 12 cm, toplotna prevodnost izolacije ne sme biti večja od 0,045 W/mK, površina fasade za eno stanovanjsko enoto pa ne sme
biti večja od 200 m2. Finančna spodbuda je 20 % priznanih stroškov ali 10 EUR/m2 fasade.
Zunanje stavbno pohištvo mora imeti naslednje tehnične karakteristike: toplotna prehodnost zasteklitve manjša od 1,0 W/m2K in manjša od 1,3 W/m2K za okno kot celoto (okvir in zasteklitev). Razpis ne velja za stavbe z gradbenim dovoljenjem po 1. 1.2003. Višina spodbude je 20 % priznanih stroškov ali 60 EUR/m2. Površina pohištva je lahko največ 30 m2 na stanovanjsko enoto. Investicija mora biti zaključena v 6 mesecih po sklenjeni pogodbi.
S spremembo razpisa je torej dana možnost pridobiti nepovratna finančna sredstva tudi za postopno prenovo starejših stanovanjskih
stavb in za posodobitev ogrevalnega sistema tudi na lesno biomaso. Tistim, kijih ta problematika zanima, predlagam, da poiščejo več informacij na spletni strani www.ekosklad.si ali na telefonski številki Ekološkega sklada 01 / 241 48 61 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure.
Na spletni strani je vsa razpisna dokumentacija, skopirate si jo lahko po namenih, ki vas zanimajo. O tehničnih karakteristikah naprav, opreme in materialov pa lahko dobite več informacij tudi v energetski svetovalni pisarni Velenje, če prej pokličete 041 250 577 -Antona Juršnika ali 041 232 176 -Roberta Špegla. Nasveti so brezplačni.
OBČINA MOZIRJE
Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE tel: (03) 839 33 00, fax: (03) 839 33 05 Davčna številka: SI70998396
OBVESTILO
Obveščamo starše novorojencev v občini Mozirje, da v bodoče lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoč za novorojenca s pisno vlogo na predpisanem obrazcu, katerega prejmejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje ali na spletni strani www.mozirje.si.
Pravico do pomoči ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da sta novorojenec in vlagatelj državljana Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Mozirje.
Rok za vložitev pisne vloge je štiri mesece od dne otrokovega rojstva. Po poteku tega roka pravica do pomoči preneha.
ZUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK
WWW.
.net
OKROGLA MIZ* 0 ZDRAVSTVU
Kakšno zdravstvo potrebujemo?
Stane Podsedenšek in mag. Dunja Obrsnel Keber sta vodila okroglo mizo o novostih iz predloga zakona o zdravstveni dejavnosti
Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje je v Mozirju pripravila okroglo mizo, kjer so govorili o razlogih za težave, v katerih je danes naš zdravstveni sistem. Predstavili so poglede upokojenskih organizacij, kako zagotoviti javno in nepridobitno zdravstvo.dostopnovsem enako. Primeri iz prakse so po mnenju udeležencev pokazali na bistvene slabosti.
Predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) mag. Dunja Obrsnel Keber je povedala, da vlada pripravlja nov zakon o zdravstveni dejavnosti. »V zadnjih petnajstih letih seje naš zdravstveni sistem neprestano spreminjal, v zadnjih petih letih pa te spremembe vedno bolj čutimo na lastni koži. Zato smo na ministrstvo za zdravje že poslali pripombe na osnutek novega zakona, ki bo v javni
razpravi vse do septembra,« je povedal Obrsnelova.
Dodala je, da ZDUS predvideva do septembra poslati še pripombe uporabnikov oziroma svojih članov, ki jih bodo ti podali na 43 okroglih mizah, kolikor jih bo ZDUS organiziral v tem času po vsej Sloveniji. Pred-
stavila je nekatere pozitivne pa tudi negativne novosti omenjenega zakona ter konkretne predloge in rešitve za izboljšanje.
Kot je uvodoma dejal predsednik mozirskih upokojencev Stane Podsedenšek, so na tokratno okroglo mizo povabili predstavnike petna-
jstih upokojenskih društev celjske regije, zveze borcev za vrednote NOB, društva diabetikov. V te organizacije so vključeni tisti, ki zdravstvene storitve pogosto potrebujejo.
Prisotni so v kritični razpravi poudarili, da zdravstvo ne more biti prepuščeno tržnim zakonitostim. Prav tako zdravnik ne more biti časovno omejen s sedmimi minutami na enega pacienta, saj imajo različni bolniki različne potrebe. Potrebno bo preveriti, kako z javnimi sredstvi za zdravstvo ravnajo zavarovalnice in doseči stalen nadzor.
Govorili so še o preventivnih dejavnostih in o odgovornosti za lastno zdravje. Podpisali pa so se tudi pod peticijo, ki jo bo ZDUS poslal ministrstvu za zdravje in ki govori o tem, kaj da in kaj ne sodi v novi zakon o zdravstveni dejavnosti.
Marija Lebar
ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE
Reporter Milan na sledi resnice
V mozirski športni dvorani je 19. junija s predstavo Ptičja gripa gostovala ekipa Reporterja Milana. S svojstvenim humorjem, kije lahko širšemu občinstvu znan z valov mariborskega Radia City, so se tokrat v slabo uro in pol trajajoči predstavi lotili reševanja problema bolezni ptičje gripe.
Okoli tristopetdeset obiskovalcev seje ob tem seveda do solz nasmejalo, saj se edinstveni humor ekipe Reporterja Milana, ki jo sestavljajo Matjaž Šalamun - Šalca, Tine Križanič - Lepi Sale in Dejan Vedlin - Mali Bižl, izraža v reševanju
dnevnih problemov. Tudi tistih iz okolja, kjer gostujejo. Seveda malce drugače od uradnih in splošno veljavnih norm. Ob prihodu v Mozirje sojih zbodla krožišča in postavljene skulpture, katerih razlago so kaj hitro poiskali in obelodanili prisotnemu občinstvu.
S predstavo Ptičja gripa, ki je širom Slovenije gostovala že na preko stotih odrih, so fantje raziskovali ozadja nastanka, širjenja in posledic te nove in zahrbtne bolezni. Odkrili so mnogo resnic, ki bi bile v nasprotnem primeru zamolčane. Kako tudi
ne, saj že od nastanka skupine v letu 2001 slednja deluje pod sloganom Resnica ni plenica, pa vendar marsikomu smrdi.
Reporter Milan je obljubil, da se v bližnji prihodnosti vrne v Mozirje. Fantje jeseni namreč pričenjajo nov krog predstav, saj pripravljajo dve novi.
Benjamin Kanjir
LAS - DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Projektni predlogi za leto 2010
LAS je sredi junija objavil Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za Zgornjo Savinjsko dolino za leto
2010.	Vloge je potrebno oddati do 13. julija letos. Podrobnosti zainteresirani najdejo na spletnih straneh zavoda Savinja.
Zaradi številnih vlog v letni izvedbeni načrt za leto 2009 niso mogli vključiti vseh predlogov, upoštevali so prioritetni red. Dva od projektov, to sta Poletna zGodba in ocenjevanje zgornjesavin-jskih želodcev, sta bila že izvedena, čeprav Leader pisarna v Ljubljani še ni potrdila letnega izvedbenega načrta za leto 2009.
Marija Lebar
k_____________________________________—J
S predstavo Ptičja gripa so fantje raziskovali ozadja nastanka, širjenja in posledic te nove in zahrbtne bolezni (foto: Benjamin Kanjir)
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Izlet s prijatelji iz Čajetine
Obisk Čajetincev je bila priložnost za druženje, spoznavanje različnih kultur ter jezikov in nenazadnje prikaz našega raziskovalnega dela, predstavljenega v nalogi S kolesom in peš ob pritokih Savinje, v praksi.
V soboto smo se zbudili v lep, sončen dan. Pred hotelom Benda smo počakali naše nove prijatelje in se z avtobusom odpeljali proti Goltem. Skozi okna nam je pogled ves čas uhajal na Mozirje in okolico. Pot nas je vodila mimo Alpskega vrta proti vrhu Starih Stan. Pozorno smo opazovali rastline, o katerih so se prijatelji ravno v tem času učili v šoli, nismo pa spregledali tudi zanimivosti iz živalskega sveta. Spet je bila priložnost za učenje novih besed v različnih jezikih.
Ko smo prišli do vrha, smo jim pokazali, kje pozimi na smučeh sproščamo svojo energijo, predstavili okoliške vzpetine inzzanimanjem opazovali brezno, v katerem sneg ostane celo poletje. Pogled na jezero nas je napolnil z energijo, zato smo kar stekli tja in naredili nekaj prekrasnih posnetkov. Bil je že čas za malico, zato smo si na terasi pri Treh plotih privoščili krajši oddih. Vezi med nami so se poglabljale in izmenjali smo si tudi naslove. Spust po Medvedjaku nam ni delal težav.
Naša naslednja postaja je bila pri zajetju Ljubije (malo pod njenim izvirom). Tam so nas pričakali člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice, ki so za nas pred tem zavarovali strmo pot do vhoda v Konečko jamo, ki se nahaja nad 7 m visoko skalnato steno. Tajama je največja na območju Belih Vod in je del Golt. Vjamo smo vs-
topili po poševnem rovu, dolgem približno 50 m, ki ima dve nekoliko večji dvorani. Na desni je manjša zjezerom, na levi pa se odpira velika dvorana (25 X15 m), kije največji prostorvjami. Od tam sejama nadaljuje po rovu še kakšnih 40 m. O vsem, kar nas je zanimalo, nas je poučil gospod Slavko Hostnik, za kar se mu, tako kot ostalim članom kluba, najlepše zahvaljujemo.
Da smo bili na poti bolj varni, smo bili opremljenimi z zaščitnimi čeladami, s sabo pa smo imeli tudi svetilke, saj jama ni osvetljena. Videli smo nekaj prekrasnih kapnikov, kakršne lahko vidimo tudi v bolj obljudenih jamah.
Malo napetosti smo čutili tudi pri samem spustu v dolino, saj se nam je na trenutke pot zdela še celo bolj strma, kot je bila, ko smo se vzpenjali.
Pohiteli smo še do (kraškega) izvira Ljubije, iz katerega prihaja voda izpod apnenčastih Golt in iz Zaloke (tja priteka po površju Smrekovca). Občudovali smo z mahom obraslo strugo in se nadihali svežega zraka. Preživeli smo prijetno dopoldne, polno vtisov in doživetij in šele prazni trebuhi so nas opomnili, daje že čas za kosilo.
Člani turističnega krožka OŠ Mozirje
Mozirski osnovnošolci so si s sovrstniki iz Čajetine na območju Belih Vod ogledali Konečko jamo
VRTEC MOZIRJE
Narava slika z najlepšimi barvami
V	vrtcu Mozirje v letošnjem letu praznujemo 30-letnico. Ob vseh čestitkah, ki smo jih prejeli, nas je v mesecu maju prijetno presenetila tudi čestitka s strani podjetja Petrol d.d., daje na tekmovanju Narava slika z najlepšimi barvami zmagala prav naša varovanka Ana Petek. Ana je zmagala v skupini, kjer so ocenjevali posamezna likovna dela predšolskih otrok.
V	letošnjem letu so prejeli kar 3.635 likovnih del, kijih je ocenjevala strokovna štiričlanska strokovna žirija v sestavi: dr. Tonka Tacol, mag. Ivo Mršnik, Tomaž Gorjup, mag. in ga. Sonja Žižek -Fuis. Mlade avtorje so razporedili v tri starostne skupine: predšolski otroci ter mlajši in starejši učenci. Izmed vseh prispelih del so izbrali šest kolekcij in 50 najboljših posameznikov.
Ana Petek je zmagala na tekmovanju Narava slika z najlepšimi barvami v skupini predšolskih otrok
V petek, 5. junija, smo se zbrali na že 19. natečaju Otroci odraslim na Tivolskem gradu v Ljubljani, kjer je potekala slavnostna podelitev nagrad. Podpora podjetja Petrol d.d., Ljubljana mladim likovnim ustvarjalcem in njihovim mentorjem seje tudi letos izkazala. Za prihodnje leto pa načrtujejo pravi pravcati spektakel, saj bo natečaj namreč potekal že 20. leto.
Tanja Klemenšek
Človek, razpet med preteklimi lažmi in praznimi obljubami o prihodnosti, ostaja oropan za edino, kar mu resnično pripada - za ta trenutek.
Peter Amalietti
MOZIRJE
Najboljši devetošolti pri županu
Mozirski župan Ivan Suhoveršnikje na slavnos-tni sprejem povabil letošnje osnovnošolce domače osnovne šole, ki šolanje zaključujejo z odliko. Bera je bila izredno dobra, saj sejihje zbralo kar 21,
Generacije s tremi razredi učencev v mozirskem hramu znanja dolgo več ne bo. Kljub številčnosti učencev so slednji dominirali ne le v znanju, am-paktudi v disciplini. Ravnateljica Andreja Hramec je županu s ponosom opisala letošnje devetošol-ce kot izredne na mnogih področjih. Med najboljšimi je tudi 15 kandidatov za dodelitev Zoisove štipendije. Ivan Suhoveršnikje pred odpiranjem novega poglavja njihovega šolanja udeležencem sprejema položil na srce veliko mero poguma in pridnosti, s katero bodo lahko tudi v naslednjih letih svojega šolanja dosegali lepe rezultate.
Benjamin Kanjir
Kar enaindvajset mozirskih osnovnošolcev je šolanje zaključilo z odliko
(foto: Benjamin Kanjir)
OBČINA LJUBNO
Se bodo po končanem šolanju vračali?
Županja občine Ljubno Anka Rakun je pripravila sprejem za najboljše učence, ki letos zapuščajo osnovnošolske klopi. Učencem seje pridružil tudi ravnatelj in razredničarki obeh paralelk devetega razreda.
Koje povedala županja,je sprejem učencev odličnjakov na občini tradicija. Sama tak sprejem letos prireja že petnajstič po vrsti, vendar je tokratno število - kar dvanajst učencev se je odlično odrezalo - presenetljivo veliko. Potem ko so se mladi predstavili in razložili svoje načrte za prihodnost, je županja izrazila željo, da na svoj domači kraj ne bi pozabili in bi se radi vračali. Vsem gostom je nato podarila priložnostna darila. Eden od mladih se ji je za sprejem v imenu vseh zahvalil s šopkom. Čeprav letošnja generacija zaključuje deveti razred, so šolo obiskovali samo osem let. Ob reformi šolstva so namreč preskočili šesti razred.
Marija Lebar
Nasmejani gostje na sprejemu pri županji (foto: Marija Lebar)
2. julija je
Domen Bevc
upihnil 1. svečko
Lučka ti krasi naj nasmeh, zvezdica sreče naj ti vedno sije. Naj te spremlja veliko zdravja in obilo otroške razposajenosti, to so naše srčne želje.
Vsi, ki te imamo radi

8« Ü WiUIWifiW.W m
) NIŽJE CENE IZBRANEGA ASORTimanta keramičnih PLOŠČIC DOMAČIH IN TUJIH proizvajalcev
ao%wž.je CENE MATERIALOV ZA POLAGANJE
K VA LIT EffiN AilZ VtEDBl
'OR M AGUE!
M
Alojz Fužir, s.p.
ARiTiUJ
041-483-692
03-838-81-33
www.artus.si

Na Desterniku je 20. junija potekal 18. festi-. .	val narodnozabavne glasbe Slovenije Vurberk
»K	2009.
• \ ] Kar okoli 1.500 gledalcev je navdušeno aplavdiralo številnim nastopajočim, najboljši po izbiri občinstva pa je letos bil Ansambel Čar, ki ga sestavljajo štirje mladi Zgornjesavinjčani.
Na festivalu je strokovna komisija s Slavkom Avsenikom ml. na čelu podelila kar nekaj nagrad, mladih Čarovcev med prejemniki teh sicer ni bilo. To pa ne pomeni, da ansambel Čar ni kvalitetna glasbena skupina, nasprotno, občinstvo znajo dodobra očarati. Na istem festivalu so drugo nagrado občinstva prejeli že lani, letosjih je občinstvo nagradilo z zlatim zmajem, torej prvo nagrado občinstva. Zmaja so si prislužili za skladbi Dež po strehi poje in Črna muca. Njihovi mentorji, Vera Šolinc, Aljoša Črnelč in Robi Zupan so na svoje varovance gotovo zelo ponosni.
Celjska Mohorjeva družba
-------Prva slovenska založba ——- j
CELJE -LJUBLJANA
50UAVSK0
i	’	. vVjf\ i
V	Robanov kot,
eno od treh znamenitih alpskih ledeniških dolin v Savinjskih Alpah, se bomo podali peš.
V	nedeljo, 5. julija 2009, ob 9.30.
Pohod bo ob vsakem vremenu!
i	• 9.30 zbiriio mešto na Robanovi domačiji ||
I • 10.00 kulturni program na Robanovi domačiji:
- solčavski osnovnošolci - solčavski pevci in pevke q - člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave j-
- citrar Franci Roban' ;
'	' c" Vc ' * * . N.y
•12.30 sveta maša na Robanovi planšarij? £ (maševal bo g. Alojzij Ternar) T:jjj
•13.15.0 pomenu zgodb Robanovega Joža :
za današnji čas 13 (Alenka j/eber)
/V V •	, 'h- • 'Kv'!š£i
Dodatne informacije: Turistično društvo Solčava, tel.: 03/839 07 10
Iz smeti Luče ob Savmjft's'fedSte cesti.Solčava-Logarska dolina.
' j Pre(q gostiščem Rogövileq, tik pred mBstonjčez Savinjo, zavijete leyo v Robanov kat. Vozilo pustite ti a urejenem parkirišču pred vstopom v ' ’KrajjfistH.j^fk Robanov kbfaff'pri=dčima®ji Roban.	'
Na Robaht^/j planšarji vgijn toffo^onudill planšarske dobrotd!
, ' f ' °	'
Za pohod do Rob.anove .plansarife:4i^ zrperne hoje) se priporočal
i pohodniška öbu/ev. ysak^pohodnif hodir-fe l^st^O'odgovoffri
V času štetja glasov gledalcev in dela žirije je kot gost nastopil ansambel Golte iz Mozirja, letošnji zmagovalec festivala Slovenska polka in valček.
TG
Ansambel Čar sestavljajo Klementina Belaj na bas kitari, Miha Belaj na harmoniki, Robert Tajnšek kot kitarist in Petra Krajnc kot pevka, ki v ansamblu igra še na klaviature.
Kačji pastirji se vračajo v novi podobi.
25.	julija bodo na Flosfestu na Ljubnem ob Savinji poleg novega videza prvič predstavili svoj novi singel Nor. Za jesen pa pripravljajo gradivo za nov album, za katerega bodo z novim pristopom posneli en singel skupaj s še eno znano skupino iz Zgornje Savinjske doline. Letos bodo nekaj manj koncertirali, a bodo naslednje leto z novim albumom vse nadoknadili. Za singel Nor nameravajo posneti tudi videospot.
TR
Premierni nastop ansambla Ra-Ce je na piknik Katrce v nedeljo, 21. junija, v Vojnik privabil ogromno ljudi, tudi Zgornjesavinjčanov.
Med njimi so bili tudi tisti, ki na izboru niso uspeli. Pred nastopom so člani ansambla od sponzorjev prejeli glasbila in tako seje na odru znašel tudi Dominik Sem z Ljubnega ob Savinji, kije kitaristu Damjanu Čepinu izdelal kitaro. Prvi nastop ansambla je požel bučen aplavz in seveda je bila potrebna še ponovitev, kije bila po mnenju pevca Aleša Mišja precej boljša. Skladba S harmoniko do zvezd je očitno ljudi prepričala, da so izbrali prave člane ansambla, kijih sedaj čakajo novi nastopi in učenje novih skladb.
ŠS
Ansambel Ra-Ce z Dominikom Semom z Ljubnega ob Savinji, ki je kitaristu izdelal kitaro (foto: ŠS)
LETNI KONCERT ZBOROV OŠ NAZARJE
Nazarska devetletka kot šola petja
Vabilo pevcev in zborovodkinje Katje Gruber na letni koncert zborov OŠ Nazarje je dober teden pred zaključkom šolskega leta in za praznik občine Nazarje obetalo slovesen in hkrati radoživ glasbeni večer.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano kulturnega doma, seje prepričalo, kako bogato in ustvarjalno je zborovsko življenje med letom: vaje, nastopi, koncerti, nekateri za častna priznanja, drugi kot dobra d'janja. Po besedah mladega voditeljskega para je nazarska devetletka šola petja. In to izvrstnega, so z aplavzom dodali poslušalci, ko sojim zapeli še izbrani pevski talenti, znani javnosti kot i-zborček: Petra Lamprečnik, Eva Vačovnik, Klara Praznik in Urška Bider.
Koncertni večer so začeli mlajši pevci matične (nazorske) in podružnične šole iz Šmartnega ob Dreti. Veseli, da lahko zapojejo in zaploskajo, so s peto besedo povedali, da si predstavljajo učencu prijazno šolo kot smešno šolo, na kateri »učitelj se smeji in hišnik vsako jutro le smetano deli«. Starejši otroški pevski zbor je z resnejšimi toni že napovedal mladinskega. Ta zaradi številnih nastopov (letos so zapeli celo v Slovenski filharmoniji) in z leti pridobljenih izkušenj že zmore zapeti zahtevnejši izbor skladb. Poslušalcem seje predstavil s tekmovalnim programom Iz teme v svetlobo. Zanj so bili na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov
nagrajeni v Slovenskih Konjicah z zlatim priznanjem in s pohvalo za najboljši izbortekmovalnega programa.
»Steber zbora« je bil po besedah Katje Gruber oktet devetošolk (tri med njimi so v i-zborčku). Tistega večera so se poslovile na najlepši možni način, s pesmijo in odkritim priznanjem zborovodkinji, daje iz njih zvabila, kar je najboljše. Iz rok ravnatelja Jožeta Kavtičnika so nato prejele pohvalo »za vse, kar so storile za razvoj pevske kul-
ture v Nazarjah«. Ravnatelj seje zahvalil še zboru in zborovodkinji ter vsem drugim, zaradi katerih je bila nazarska šola v letu 2009 še posebej uspešna: »Otroci so kot starši, učenci kot učitelji. In vsi so uspešni zato, ker so delali z roko v roki in dobili veliko priložnosti.«
Aplavz občinstva je utišala samo pesem, za konec sojo zapeli združeni otroški in mladinski zbor.
Andreja Gumze
Pevke i-zborčka so se poslovile na najlepši možni način, s pesmijo in odkritim priznanjem zborovodkinji, da je iz njih zvabila, kar je najboljše (foto: Ciril M. Sem)
VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA VELENJE, ENOTA MOZIRJE
Prislužene medalje so varovancem v veselje
Ena izmed bolj priljubljenih dejavnosti varovancev mozirske enote Varstveno delovnega centra Saša Velenje je gotovo udeležba na različnih
športnih dejavnostih. Tako so se v maju nekateri varovanci udeležili 29. regijskih iger specialne olimpijade Slovenije, ki so potekale v Slovenj Grad-
Mozirski varovanci VDC Saša Velenje se športnih dogodkov vedno radi udeležujejo in
na njih žanjejo uspehe
cu, 5. junija pa sta se dva varovanca udeležila atletskega turnirja v Mariboru.
Mozirski varovanci so se v Slovenj Gradcu najbolj izkazali v metu žogice, saj so v tej kategoriji osvojili dve zlati in dve bronasti medalji. V teku in skoku v daljino so domov prinesli še tri srebrne medalje. Tudi na atletskem turnirju v Mariboru sta predstavnika mozirske enote pokazala dober športni duh in si prislužila zlato ter bron v metu žogice.
Športnih prireditev, namenjenih osebam z motnjo v telesnem in duševnem razvoju je v Sloveniji veliko, zato tudi v Mozirju poskrbijo, da na teh športnih dogodkih sodelujejo vsi njihovi varovanci.
Varovanci varstveno delovnega centra pa se prav tako radi pozabavajo. Zato so se zelo razveselili izleta v Žalec, kjer so si ogledali zeliščni vrt, se pobližje spoznali s pridelavo piva in poskusili odlične zeliščne čaje iz zeliščnega vrta. Po ogledu vrta so se sprehodili okoli Verbenske-ga jezera in si ogledali lesene skulpture, ki krasijo okolico jezera.
TG
COLNARIČ-ŽUNTERJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Slavje Vinskogorčanov
Športno društvo Gmajne Varpoljeje še enkrat več odlično organiziralo svojo osrednjo športno prireditev, memorialni malonogometniturnirvpočas-titev in spomin na žal prekmalu preminula njihova velika prijatelja in športnika, Jožeta in Ljuba.
Kljub slabi vremenski napovedi je uspelo organizatorjem na turnir pripeljati trinajst ekip iz vse Slovenije in ker v njihovih sestavah ni manjkalo zvenečih reprezentančnih imen tako velikega kot malega nogometa, je bila kvaliteta turnirja do sedaj nesporno na najvišjem nivoju. V zaključne obračune za lepe pokale in še lepše denarne nagrade se je tako uspelo uvrstiti le najboljšim. Druščini treh ekip Vigu, Avtošoli Antlej in ŠD Cirk-ovci iz Šaleške doiine pa se je v polfinalu pridružila še ekipa Tesarstva Napotnik, sestavljena iz mladih mozirskih talentov obvladovanja okroglega usnja.
Slednji so s svojo igro, polno znanja in borbenosti, navdušili številno publiko ter bili njen tihifavorit, vendar pa se jim je v odločilnih tekmah le poznalo pomanjkanje izkušenj. Te so v končnici izkoristile starejše ekipe in predvsem igralci iz Vinske Gore so bili v tem elementu najboljši. Veliki finale z lanskoletnimi zmagovalci je bil na koncu dokaj prepričljiv in veliki prehodni pokal Colnarič-Žunter-jevega memoriala bo vsaj leto dni zasluženo krasil vitrine ekipe Vigo.
Borbene igre so navduševale publiko
(foto: Marija Šukalo)
Turnir, ki ga domače društvo organizira vsklopu prireditev občinskega praznika in njene promocije, je pozitivno ocenil tudi župan Vinko Jeraj ter organizatorju obljubil finančno in drugo pomoč še v bodoče. Predsednik društva Jože Štorgel mu je v zameno za prihodnje leto obljubil še močnejši turnir s še višjim denarnim skladom, pa tudi kakšna nova pridobitev v mozaiku ureditve športnega parka ni nemogoča.
Franjo Pukart
ZAKLJUČEK VETERANSKE LIGE - SEZONA 08/09
Veterani Glina šestič zapored
Ekipa Glina je v finalu veteranske lige zmagala že šestič zapored (foto: Franjo Pukart)
Torkovi večeri so bili na igrišču v Nazarjah rezervirani za veteransko ligo malega nogometa, ki po razpadu zgornjesavinjske lige še edina združuje nogometne privržence v naši dolini. V tem primeru starejše, saj je spodnja starostna
meja igralcev 35 let, povprečje večine ekip pa se približuje že kar petdesetim. To pa seveda ni razlog, da se v ligi pod pokroviteljstvom Športnega društva Vrbovec ne bi igral dober nogomet, saj so ekipe sestavljene iz samih starih, iz-

-110. obletnica PD Kranj na Krvavcu, 4.7
Organizator: PD Kranj. Dodatne informacije: Franci Gselman 041	636	007,
www.pdkranj.si.
-	Pohod Ledine-Rinke-Skuta, 4.7 Organizator: PD Podpeč. Dodatne informacije: Marko GoršičOt 363 11 75,041 795 006.
-	Srečanje koroških planincev, 4.7. Organizatorji in dodatne informacije (pohod bo organiziralo več društev): PD Dravograd 031 316 392, www.pddravograd.com, PD Mislinja, Franc 031 637 528, PD Črna na Koroškem, Silva Fužir 041 294 225, PD Ribnica na Pohorju, Božo Kotnik 031 352 719, PD Vuzenica, 02 876 40 71, karina.golob@vuzenica.si, PD Slovenj Gradec tel. 041 330123, www.pdsg.si, PD Ravne na Koroškem, Jože Žunec 02 822 23 29, PD Radlje, Katja 031 616 896.
-	Laška nočna desetka, 4.7. Organizator: TIC Laško. Dodatne informacije: Nino Cokan 041 346 346, www.stik-lasko.si.
-	Izlet Gorske straže PD Polzela, 5.7. Organizator: PD Polzela. Dodatne informacije: Zoran Štok 041 754 778, zoran.stok@gmail.com.
Več informacij o prireditvah na www.mjgajznami.sl, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
kušenih mačkov, ki v tem športu še niso rekli zadnje besede.
V izredno izenačeni konkurenci je tudi to sezono slavila Dobrinkova ekipa Glin, ki sta ji tokrat nevarno dihali za ovratnik ekipi Davidovega hrama in Kakerja. To pa kljub vsemu ni bilo dovolj, da se preprosto najkvalitetnejša in najbolje organizirana veteranska ekipa zadnjih let ne bi veselila že svojega šestega zaporednega naslova, kar je vsekakor svojevrsten fenomen. Fenomen pa je seveda tudi Pepi Vodeb, ki se kot najstarejši igralec lige še vedno neustrašno »valja« med vratnicama zmagovalne ekipe, vse pohvale pa si zasluži tudi prepričljivo najučinkovitejši strelec lige Primož Jelšnik iz ekipe Davidovega hrama.
Končni vrstni red veteranske lige za sezono 2008/2009:1 .Glin 46,2. Davidov hram 40,3. JK Kaker 38,4. Ljubno 33,5. Kokarje Dreta 22, 6. Mizarstvo Potočnik 20, 7. ŠD Loke 15, 8. Zg. Nazarje Žogca 14, 9. ŠD Gornji Grad 13, 10. Nazarje 10.
Franjo Pukart
3. REKREATIVNI KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT
RAAM 2009
Heliju uspel preboj na tretje mesto
Zadnjojunijsko nedeljo je potekal tretji maraton Alpe Scott, ki se gaje udeležilo skoraj 350 rekreativnih kolesarjev iz Slovenije in tujine. Udeležence je pot iz Kamnika vodila skozi enajst občin v treh pokrajinah in dveh državah. Povzpeli so se na tri prelaze: Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec ter dirko končali v Kamniku. Med tistimi, ki so premagali več kot 1.920 višinske razlike in prekolesarili 131 kilometrov, je bilo kar nekaj Zgornjesav-injčanov.
Ljubenec Andrej Marovt Helešič, član kluba Sava Kranj, je letos zasedel tretje mesto. Drugi najboljši Zgornjesavinjčan pa je bil Lučan Boštjan Pahovnik na 20. mestu. Prvi je skozi cilj prikolesaril Luka Mezgec (MBK Obea), tretji pa Gregor Korošec (Interšport).
»Zaradi zmage predlani in drugega mesta lani sem veljal za enega izmed favoritov, tako sem se tudi boril. Do razpleta dirke na Črnivcu sem ves čas vozil v vodilni skupini petih. Malo pod vrhom, ko seje končni vrstni red dokončno določil, sem moral priznati premoč dvema soubežnikoma. Tako sem na koncu v cilj prikolesaril kot tretji, a zadovoljen, saj je bila trasa v primerjavi s pretek-
Andrej Marovt Helešič se je v Kamnik vrnil
kot tretji (foto: Grinhorn)
limi leti zaradi dežja in spolzkega cestišča izredno zahtevna,«je povedal Helešič, ki seje bolj kot rezultata veselil svojih navijačev vse od Pavličevega sedla, preko dela Zgornje Savinjske doline do Kamnika.
Marija Sukalo
PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V ODBOJKI NA MIVKI
V ospredju mladi
V	sklopu prireditev praznika občine Rečica ob Savinji je športni park Varpolje poleg nogometašev in adrenalina polnih skakalcev s kolesi gostil še odbojkarje na mivki tako v ženski kot moški konkurenci.
V	obeh kategorijah so tokrat na najvišja mesta posegli mladi, in sicer sta pri moških slavila domačina Blaž Fricelj in Tilen Vidakovič, pri žen-
skah pa sta si brez izgubljene igre zmago zagotovili Nika Pukart in Sandra Melavc. Zaradi slabe vremenske napovedi je bila udeležba tokrat pričakovano skromnejša, za naslednje leto pa si organizatorji želijo več prijav tudi iz ostalih krajev občine Rečica ob Savinji, saj bo le tako ime občinsko prvenstvo upravičilo svoj namen.
Franjo Pukart
Najboljše odbojkarice in odbojkarji prvenstva na Recici ob Savinji (foto: Jaka Robnik)
Rosenstein in Perčič druga
V Ameriki se je v teh dneh končala najtežja kolesarska preizkušnja na svetu RAAM 2009. Kolesarji z vsega sveta so poskušali v najkrajšem možnem času prepeljati 4.861,30 kilometrov dolgo pot od zahodne do vzhodne obale ZDA. Registrirati so se morali na 52 časovnih postajah.
Tudi Slovenci smo v Ameriki imeli svoje predstavnike. Med posamezniki seje na pot podal Ivo Robič, kije protestno odstopil, kerje prepričan, da so mu sodniki naredili krivico. Med pari pa sta bila Celjan Tomaž Perčič in Zgornjesavinjčan Erik Rosenstein. Člana E-Huba tima sta ob svoji ekipi naredila nemogoče. Po vseh pripetljajih na poti, o katerih bomo pisali v eni od prihodnjih številk časopisa, sta uspela osvojiti drugo mesto. Na poti sta bila 7 dni 9 urin 12 minut. Vsak od njiju je vozil toliko časa, kolikor je zdržal brez spanca, zadnje kilometre do cilja v Annapolisu v zvezni državi Maryland pa sta premagala skupaj.
Marija Šukalo
CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - VELENJE, KRANJ 2009
Piki pripravljen na poletno sezono
S tekmami celinskega pokala danes v Velenju ter v soboto in nedeljo v Kranju se uradno začenja mednarodna poletna sezona smučarskih skokov. Nočna tekma za pokal Mestne občine Velenje bo tokrat gostila rekordno udeležbo tako po številu držav, kar šestnajst, kot po kvaliteti posameznikov, saj jih vsaj polovica redno skače tudi v svetovnem pokalu. Od naših orlov so si nastop na uvodnih tekmah celinskega pokala že zagotovili Piki, Kranjec, Hrgota, Urbanc in Mežnar, ostali pa bodo nacionalno kvoto štirinajstih lovili še na torkovih izbirnih kvalifikacijah.
Kot ponavadi že kar nekaj zadnjih let je poletno sezono od slovenskih skakalcev spet najbolje začel Zgornjesavinjčan Primož Piki. Piko je na 34. tednu skokov v Kranju z najdaljšima skokoma serij prepričljivo ugnal vso konkurenco, tudi s prekaljenim Robijem Kranjcem na čelu. Trenutno dobra forma mu vsekakor vliva optimizem po dobrih nastopih tudi v celinskem pokalu in predvsem v Velenju bi se lahko ob podpori številnih domačih navijačev zavihtel zelo visoko.
Franjo Pukart
SLOVENSKO PUSTOLOVSKO TEKMOVANJE
Narava krojila potek tekmovanja
V dežju in mrazu proti cilju v Velenju (foto: Franjo Atelšek)
Predzadnji junijski vikend je tudi po delu Zgornje Savinjske doline potekalo že sedmič organizirano Slovensko pustolovsko tekmovanje oziroma Adventure race Slovenija. Omenjeno tekmovanje je vključeno tudi v evropski pokal pustolovskih tekem, letos pa je štelo tudi za svetovno prvenstvo.
V Ljubljano, na start pustolovske avanture, je prišlo 35 ekip iz desetih držav. V kategoriji pohodnik je tekmovalo 16 dvočlanskih ekip, pri štiričlanskih ekipah v kategoriji raziskovalec pa je sodelovalo 19 ekip. Lepo vreme na četrtkovem startu je obetalo zanimivo in razburljivo tekmovanje. Pohodništvo, kolesarjenje, orientacijski tek, za malo osvežitve v pravi poletni vročini pa še kajakaštvo so bile discipline, s
V	začetku junija je našo dolino in celotno Slovenijo obšla vest, da so v okolici Solčave našli ustreljenega in izkoženega medveda. Genetska analiza je pokazala, da gre nedvomno za medveda Rožnika. Zanimivo, da je Rožniku pripadal tudi vzorec iztrebka, kije bil najden 3. aprila na Menini planini.
Vsul seje plaz kritik in zgražanj, inšpekcijske in ostale službe so delovale neverjetno hitro in veseli bomo, če bo tako tudi v čisto preprostih človeških zgodbah. Mene pogled na medvedovo truplo ni pretresel nič bolj, kot ostali, vsakodnevni dogodki iz črne kronike, ali pogled na od medveda razmesarjene domače živali. Nikakor nisem zagovornik takšnega reševanja problemov. Pa vendar se mi postavlja vprašanje: zakaj je do tega prišlo? Vprašam se zakaj ga ekipa, ki gaje spremljala ni uspavala, saj se je vendar gibal na naseljenem območju Zgornje Savinjske doline? Ali pa smo priča dvoličnosti? V okolici Ljubljane nikakor ne more biti, v Savinjski pa je ta-korekoč njegov dom in prebivalci pač moramo potrpeti. Bojim se, da je ravno zaradi tega nekdo vzel zakon v svoje roke, kar nikakor ni dobro.
V	zadnjih letih smo priča nenehnemu konfliktu med zagovorniki naselitve divjih zveri in kmeti. Skoraj tedensko poslušamo tarnanje priza-
katerimi so se tekmovalci spopadli v prvem in drugem tekmovalnem dnevu.
Novost na letošnjem tekmovanju
detih in gledamo posnetke razmesarjenih živali. Žal se ne zgodi nič, prizadeti zelo težko dobijo pravične odškodnine, ali jih niti ne dobijo. Država se vteh letih nikakor ne more odločiti ali želi imeti obdelano in poseljeno krajino, ali vsepovsod divje zveri. Na raznih internetnih forumih se danes že da prebrati, da so za vse skupaj krivi kmetje, zakaj pa imajo živali, zakaj jih primerno ne zaščitijo? Vedno nič kriv kosmatinec je postal Slovenska sveta krava. Sobivanje človeka in domačih živali z divjimi zvermi je seveda utvara. Medved ali volk si bo vedno vzel ovco ali govedo, prihajalo bo tudi do napadov na človeka.
Kot sem že omenil nisem za reševanje problemov na ta tak način, je pa sedaj na potezi država, da uredi konfliktno situacijo in da se končno odloči kaj ji več pomeni: njeni prebivalci ali divje zveri. Na pristojnih mi-nistrstvih sedi dovolj dobro plačanih uradnikov, ki so prebivalcem Zgornje Savinjske doline vedno znali zagreniti življenje z neživljenjskimi predpisi in omejitvami. Upam, da bodo kmalu ugotovili, da smo prebivalci na odročnih predelih, ki še obdelujemo zemljo, ki še lepšamo krajino najbolj ogrožena vrsta.
Bernard Štiglic Ter 66
3333 Ljubno ob Savinji
je bila preizkušnja v GPS orientaciji, ki tekmovalcem prav tako ni delala preveč preglavic. Po dveh dneh dogajanj, ki so potekala na širšem območju Ljubljane so tekmovalci v petkovem večeru preko prelaza Črnivec nadaljevali tekmovanje s kolesi proti Logarski dolini. V sobotnem jutru jim vreme ni bilo naklonjeno,
zato so se organizatorji tekmovanja odločili in v prid premraženim tekmovalcem traso dirke iz kontrolne točke v Logarski dolini usmerili proti cilju, kije bil v Velenju.
Med dvojicami je zmago tako slavila slovenska ekipa PDRIU -Športna enota SV, ki sta jo sestavljala Klemen Bauer in Peter Dokl. Prav tako pa je zmaga na slovenskem pustolovskem tekmovanju v kategoriji raziskovalec pripadla slovenski ekipi Lima Salomon adventure team v sestavi Mojca Flerin, Tilen Potočnik, Anže Šenk in Klemen Udovič, kije hkrati postala evropski prvak pustolovskih tekmovanj in v dar dobila tudi prehodni pokal.
Tokratna avantura je pokazala, da seje težko boriti proti naravi in daje včasih pač treba sprejeti odločitve, ki so sicer težke, vendar edino smiselne glede na slabo vreme, kije krojilo potek letošnjega pustolovskega tekmovanja po Sloveniji.
Franjo Atelšek
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekmovanje ob prazniku
V okviru praznika občine Gornji Grad so domači strelci preteklo nedeljo v Zagradišču organizirali tekmovanje z malokalibrsko puško leže. Tekmovalci so imeli na razpolago pet nabojev za preizkus in deset za oceno.
Udeležba strelcev je bila velika -prišli so tako iz društev kot posamezniki. Tekmovali so posamično in ekipno po trije člani. Tudi
vremenski pogoji so bili v tem muhasto deževnem juniju dobri, temu primerno pa niso izostali dobri rezultati.
Prvi je bil Boris Purnat - 80 krogov (2x10), drugi Janez Železnik - 80 krogov (1x10), tretji pa Primož Ko-pušar - 78 krogov. Ekipno so zmagali člani Lovske družine Gornji Grad z 208 krogi.
Jože Gomboc
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
\ I';
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica
* IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in
■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
JSR);

Medved Rožnik
Spoštovani!
V vašem cenjenem časopisu sem v zadnjih dveh številkah prebral kar nekaj stvari o podjetju Rednak katere mislim, da je prav, da jih pojasnim. Nevem ali je to posledica nepoznavanja stvari ali namerno zavajanje javnosti.
Ko smo pred tremi leti odkupili 54% delež Elkroja za 302.000,00 EUR kar je daleč od vrednosti avtomobila srednjega razreda o težavah nismo hoteli govoriti, ker smo hoteli vjavnos-ti ohraniti čistost blagovne znamke Elkroj. Ob našem prihodu je bilo vse premoženje, zemljišče, stavbe pod hipotekami za kredite, ki so bili najeti in potrošeni v preteklosti, stečaj Alib-unarja, 350.000,00 EUR dolg Elkroj Beograd,Tožba Delmoda,tožba davčnega urada v Elkroj I.P. 300.000,00 EUR, tožbe bivših zaposlenih, ki so trajale še od časov proizvodnje v Šoštanju, veliki dolgovi do dobaviteljev, ki so ob naročanju novega materiala hoteli poplačilo starih dolgov in poplačilo novega materiala avansno.
Tekoči stroški poslovanja so bili večji od prihodkov. Denarna pomoč po programu prestruktoriranja
290.000.	00 EURje bila že počrpana pred našim prihodom. Pa vendar smo vrjeli v pozitivno prihodnost, kar potrjujejo tudi sprejeti ukrepi in pozitivno poslovanje. Če smo hoteli ukrepati in izvajati spremembe smo potrebovali denar, ki pa ga Elkroj ni imel in tudi ga ni mogel najemati zaradi vsega naštetega. Edina rešitev je bila podjetje Rednak, kije s svojimi osebnimi poroštvi najela 400,-000,00 EUR pri banki Raiffeisen in
100.000.	00 EUR pri Abanki za Elkroj in jih bo moralo kot porok tudi poravnati. Prav tako smo morali določene materiale, ker jih drugače Elkroj ni dobil ali pa sojih dobivali po nenormalno visokih cenah (osnovni material, pomožni material, hrana,...) nabaviti preko podjetja Rednak. Tudi iz tega naslova je ostalo kar nekaj neplačanih terjatev, ki jih bo zopet moralo poplačati podjetje Rednak.
Prav tako smo hoteli z notranjimi prerazporeditvami ohraniti čimveč delovnih mest in naše poslovanje poceniti. Zato smo odpovedali zunanje čiščenje, varovanje, prevoze. Če smo hoteli zmanjšati stroške prevozov izdelkov in stroške kilometrin za službene poti smo morali obnoviti vozni park, ki je bil dotrajan in je povzročal velike stroške vzdrževanja, ker pa Elkroj ni bil kredit-
no sposoben smo lizinge najeli v podjetju Rednak in avtomobile dali v najem Elkroju. Tudi te stroške sedaj pokriva podjetje Rednak.
Po zapisniku inšpekcijske službeje moral Elkroj I.P. za kemično čiščenje zaradi okoljevarstvene zakonodaje kupiti nov stroj za kemično čiščenje ali pa čistilnico zapreti, Tudi tu je ponovno moralo vstopiti podjetje Rednak kot porok za nakup stroja, potem je še tu vezilni stroj in še bil lahko naštevali. Podobna zgodba so računalniška oprema in programi, ki so bili narejeni za podjetje z mnogo več zaposlenimi in v drugih časih. Zato smo se odločili, da nekaj starih pogodb o vzdrževanju odpovemo, ker so bili dosti večji strošek kot pa programi v podjetju Rednak. Poleg tega je bila nova programska oprema dosti bolj fleksibilna in pregledna. Z vsemi temi ukrepi smo odhodke zmanjšali za cca 1.000.000,00 EUR kar je potrjevala tudi pozitivna bilanca.
Delali smo trdo in pošteno v zelo težkih pogojih poslovanja, vendar v upanju, da bo nekoč boljše. Verjamem, da smo tudi kaj naredili narobe, vendar v danih okoliščinah in pogojih ni šlo ali pa nismo znali narediti bolje. Za svoje delo in stroške spremljanja nabave in razvoja po Evropi, kjer sem jih vozil sem dobival mesečno 1.000,00 EUR za kar pa mislim, da v primerjavi s slovenskim prostorom in izplačilih v Elkroju ni pretiran znesek.
Po izpadu 60% posla in velikem bremenu iz preteklosti smo s težkim srcem sprejeli predlog uprave za stečaj. Vendar smo vedeli, da bomo s takojšnjim ukrepanjem sami izgubili vse, zaposlenim pa trenutno zagotovili vsaj najnujnejše nadomestilo na zavodu, dolgoročno ni rešitevje pa vsekakor boljša kot, da bi stvari vlekli več mesecev kot je naprimer bilo v Elkroju I.P, kjer pač nismo imeli vpliva. Ko smo marca zapuščali Elkroj, je imel kjub krizi cca 25.000 kosov potrjenih komadov od lohn partnerjev in cca 20.000 kosov za domači trg. Predvidevali smo, da se bo delo opravilo vzdravemjedru podjetja.
Ker smo mislili, da bo stečajni upravitelj to organiziral brez nas se v njegovo delo nismo vtikali. Vendar po enem mesecu, ko ni bilo videti nobenega odziva sem poklical v Elkroj in stečajnemu upravitelju predlagal
srečanje na temo odkupa ali na kakšen način ohraniti zdravi del Elkroja. Povedal mije, daje za to prezgodaj, da bo videl šele jeseni, ko bo stvari pregledal ter, da proti nam nima nič vendar moramo biti pazljivi ker je to pod budnim spremljanjem javnosti in drugih organov. In na tej točki smo tudi ostali, ko pa sem pred tedni prebral prvič, da ga nismo kontaktirali sem zopet poklical vtajništvo tam so mi zagotovili, da me bodo poklicali ko pride, ker me niso poklicali do 13 ure sem še enkrat preveril mi je bilo rečeno, da je stečajni upravitelj že
odšel in da nima časa za pogovor.
Zdelo se mi je prav, da tudi sam predstavim svojo stran zgodbe. Za vse stvari obstojajo tudi papirji in so tudi verodostojni. Namenoma sem izpustil imena, ker nočem in tudi ne bom o tej temi preko medijev z nikomur več komuniciral. Sam pa si zelo želim, da bi se vsaj del proizvodnje ohranil vtakšni ali drugačni obliki, Lep pozdrav
Damjan Rednak izvršni direktor podjetja Rednak d.o.o., Florjan 37, Šoštanj
ČRNA KRONIKA
•	ZMANJKAL DENAR
Mozirje: 22. junija je bilo v materinskem domu v Mozirju občanki iz denarnice ukradenih 40 evrov. Policisti poizvedujejo za neznanim storilcem.
•	OBNAŠAL SE JE NESPODOBNO
Mozirje: 23. junija ob 19.35 uri seje gost bara Žako nespodobno obnašal do drugih gostov. Ob prihodu policistov muje bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varsh/u javnega reda in miru.
•	VINJEN VOZNIK
Mozirje: 24. junija ob 2.30 uri je bil v Mozirju ustavljen voznik osebnega avtomobila. Odrejen muje bil test alkoholiziranosti. Merilnik seje ustavil na 0.91 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zoper njega je bilo odrejeno pridržanje, sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Velenju.
•	VLOMLJENO V POŠTO
Nazarje: 24. junija ob 4.45 uri so bili policisti s strani varnostne službe Prosignal obveščeni, daje bilo vlomljeno v prostore pošte v Nazarjah. Iz notranjosti je bila ukradena manjša količina menjalnega denarja, policisti pa o neznanem storilcu še zbirajo obvestila.
•	NI SE HOTEL UMIRITI
Ljubno ob Savinji: 25. junija ob 14.30 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v ribiškem domu na Ljubnem ob Savinji. Gost lokala je pod vplivom alkohola nadlegoval druge goste. Na zahtevo policistov se ni umiril, zaradi česar muje bilo odrejeno pridržanje do streznitve na Policijski postaji Velenje. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru.
•	POŽAGANA OGRAJA
Ter: 27. junija je občan iz Tera požagal leseno ograjo sosedu in ga s tem oškodoval za 50 evrov. Zoper storilca sledi poročilo na okrožno državno tožilstvo.
•	IZKORISTIL ODSOTNOST DOMAČIH
Šmiklavž: 27. junija zvečer so bili policisti obveščeni otatvini denarja iz stanovanjske hiše v Šmiklavžu. Neznani storilec je izkoristil odsotnost domačih in odnesel denar iz stanovanjske hiše.
•	VLOMI V ŠOLE
Ljubno ob Savinji, Luče: V času vikenda je bilo vlomljeno v Osnovno šolo Ljubno ob Savinji. Iz notranjosti je bilo ukradenih več delov računalniške opreme, fotoaparatov in kamera. Zoper storilca navedenega kaznivega dejanja policisti še zbirajo obvestila. V istem času je bilo vlomljeno tudi v Osnovno šolo Luče, kjer pogrešajo dva prenosna računalnika in videokamero.
Problemi s težavami
Od kar smo kupili klimo, je moža že dvakrat kap. Ali mislite, da je to povezano?
Je, če jo imate julija vklopljeno na gretje.
Pa ste vi v rubriki Problemi s težavami sploh specializirani za reševanje problemov vaših bralcev?
Seveda, saj seže leta in leta ukvarjamo z reševanjem svojih.
Ne krivi mene. Kaj ti nisem rekla, da ne puščaj palice na sedežu v avtu?
Zgovoren priimek
Na upravno enoto pride možakar in izrazi željo. “Želim se preimenovati.”
“Kako se imenujete zdaj?” “Janez Bedak.”
“Aha, razumem. In kaj bi bili radi po novem?”
“Nace, Cene, karkoli, samo da ne bom več Janez...”
Že ve zakaj
Spet drug bi se tudi rad preimenoval.
“Sem Janez Novak in bi rad nosil drugo ime in priimek.” “Toda po mojem mnenju ni z vašim imenom ali priimkom nič narobe,” mu reče uradnik na upravni enoti.
“Zaenkrat še ne, toda pričakujem, da bo kmalu drugače.” “Zakaj?”
“Ker se bo prej ali slej razvedelo, da sem zadel na lotu.”
Prejšnja vlada je imela kompas, vendar ga ni upoštevala, zdajšnja pa ga upošteva samo toliko, da pljuje iz smeri.
Lahko mi nehaš mahati v slovo.
Premislila sem si. Nikamor ne grem.
Ceste v izgradnji
Kar naj kak tujec reče, da je Slovenija mala, pa mu bomo podaljšali pot skozi našo deželico iz štirih na osem ur.
Tako kot na dopustu
Petršiljčkov Jaka opazi, da so se Korenčkovi vrnili domov. Glavo družine vpraša: “Kako sosed, ste že nazaj z dopusta?”
“Saj sploh še nismo šli.”
“Sem pa mislil, da ste, ker vas tako dolgo ni bilo nazaj.”
“A, ne, ne. To ni bilo to. Samo pomotoma smo zavili na avtocesto in se zaradi zastojev nismo mogli prej vrniti.”
Strah je odveč
Bepo opazi, da Ši-men odhaja od doma. “Sosed, hišo si pozabil zakleniti.”
“Kaj bi to. Grem na koncert stočlanskega romskega orkestra. Če so vsi cigani tam, česa naj se potem bojim?”
Cvetke to koprive
ROK OTOČEC ZA SEKAČE
Toni Breznik, vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (levo): »Zakaj si pa zavihal hlačnice, s salonarji si pa v blatu?«
Stanko Ogradi, župan Gornjega Grada: »Ko vse vidiš in veš, mi pa povej, kako si naj zaviham salonarje, da ne bodo blatni?«
NI TAKO HUDO, KOT JE VIDETI
Ivana Žvipelj, pevka v skupini Pušeljc (levo): »Ne, ne dovolim ti na koncerte Pušeljca prinašati bobne. Kdo je tu šef?«
Marjana Rihter, pevka v skupini Pušeljc: »Mogoče ti, ampak, če bi jaz imela bobne, sploh pa palice...«
NI FOTOMONTAŽA
Ne, niste pijani in ni fotomontaža, res vidite dvojčka. (No, kdor vidi četvorčke, je pijan.) To sta nogometaša Jure in Klemen Šemenc (eden je levo ali pa desno, lahko da je tudi obratno). Eden od njiju je na srečelovu v Nazarjah zadel ovco (ne samo na srečelovu). Očividcem sporočamo, daje ovca še v redu, njegov ugled pa neokrnjen (če ste ga poznali od prej).
NAJSTAREJ. DOBA V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE
MESTO V ČRNI GORI
AMERIŠKA
IGRALKA
(THURMAN)
STISNJENA
DLAN
DEL
MARIBORA
REDEK
NAZIV
ZA
FAŠISTA
KRATICA ZA ASOCIATIVNI RAČUN. POMNIL.
SLOVENSKI
ZGODOVINAR-
8RANK0
VASE ZAPRTA DRUŽBENA PLAST
RUSKI
SLIKAR- LEV NIKOLAJEVIČ
KRAJŠA
LAŽJA
PUŠKA
SLOVENSKI
ALPINIST-
FRANC
IZPAD,
IZGRED,
KRŠENJE
REDA
OSEBNI
ZAIMEK
IZDELOVAL.
SIRA
POVRŠINSKA
MERA
OBLASTA
BAKTERIJA
GEORGE
ADE
ELEKTRIČNA
MORSKA
RIBA
ZNAMENITI SLAPOVI NA MEJI MED ZDA IN KANADO
TEŽA
EMBALAŽE.
OVOJNICE
STEKLENA
POSODA
ZA
RIBICE
PRIJETEN
VONJ
PRITAJENO, NEPOPOLNO GORENJE NEKD. NEMŠKA GRAMOFONSKA TVRDKA
STARI
OČE
AMATER,
NESTROKOV-
NJAK
RIBIŠKA
VRVICA
ERICK
RAEDER
SLOVENSKA
MANEKENKA-
KATJA
UMETNO
USNJE
ZA
JUPITROM NAJVEČJI PLANET SONČ. SIST.
GL. MESTO IRANSKE POKRAJINE KUZESTAN
MESTO V AVSTRIJI, NA MEJ! S ČEŠKO
EGIPČANSKI
BOG
SONGA
UTRJEVANJE
POVRŠINE
Z
DUŠIKOM
ALMA
KARLIN
PO
UČINKU
PLAČAN
DELAVEC
BABILONSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
SLOVENSKI
SAKSOFONIST
(SPSS)
VRSTA
MAMILA
MODERNA
ZVRST
GLASBE
ČUDEŽ,
NENARAVEN
DOGODEK
PRVAKI.
SKUPINA
NAJBOLJ
RAZVITIH
SESALCEV
REMIJU PODOBNA IGRA S KARTAMI
SPALNICA
(ZAST.)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Naskok, abioza, Revlon, Oca, nu, obesi, odred, lom, Arakan, Alora, journal, Evan, Abbe, tikvača, lesi, mrak, PD, Ivo Ban, OE, enosed, Stark, hiperbat, rja, Aca, kotalkar, Rat, ars, takt
MINI SLOVARČEK:
RAND- denarna enota v Jar
BAKST- ruski slikar- Lev Nikolajevič
AHVAZ- glavno mesto iranske pokrajine Kuzestan
SNOPAR- redek naziv za fašista
REISP- slovenski zgodovinar- Branko
Šmihelska cesta Z, Mozirje
^uhjgraf
GRAFIČNE STORITVE
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00
Tel.: 839-50-80
info@unigraf.si
.............»■»■"......
-	grafično oblikovanje
-	vezave vseh vrst
(diplomske naloge, spiralne, termo ...)
-	izdelava tiskovin
(vizitk, vabil, letakov...)
■ Tisk na tekstil (majice, kape...)
-	plastificiranje
-	sprejem zahval, čestitk in
malih oglasov za Savinjske novice
BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE
u)iJiJ.onu^ca£.si
Napovednik dogodkov
•	Petek (3. julij), ob 9.00. Pred hotelom Golte Pohod Golte-Smrekovec-Golte
•	Petek (3. julij), ob 19.30. Galerija Nazarje
Odprtje razstave stolov, načrtov, fotografij Janeza Suhadolca
•	Sobota (4. julij), ob 11.00. Športno igrišče Nazarje
Športne igre lesarjev Slovenije - mali nogomet, lokostrelstvo
•	Sobota (4. julij), ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Športne igre lesarjev Slovenije - košarka, odbojka, plezanje
•	Sobota (4. julij), ob 11.00. Spomenik padlih borcev NOB na Menini
Tradicionalno srečanje borcev NOB_______________________________
•	Sobota (4. julij), od 14.00 dalje. Pred gradom Vrbovec Nazarje
Lesarski praznik v Nazarjah_____________________________________
•	Sobota (4. julij), ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Gledališka predstava Med v'lcerji (vstop prost)_________________
•	Sobota (4. julij), ob 19.30. Nazarje
Družabno srečanje krajanov v okviru lesarskega praznika
•	Sobota (4. julij), ob 20.30. Trg na Rečici ob Savinji
Večer pod trško lipo____________________________________________
•	Nedelja (5. julij), ob 9.30. Robanov kot
8. pohod po poteh Robanovega Joža_______________________________
•	Nedelja (5. julij), ob 10.00. Golte
Planinski pohod po novi kulinarični in razvojni poti__________
•	Nedelja (5. julij), ob 15.00. Igrišče na Rečici ob Savinji
Igre med zaselki občine Rečica ob Savinji_______________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 2 bikca, stara en teden (s.r. in frizik); tel. 583-52-07.
Prodam bikca s.r. pasme, težkega 120 kg in teličko simentalko, težko 120 kg; gsm 070/870-321 ali 03/583-52-35. Prodam jalovko, brejo 8 mesecev - simentalka; tel. 584-12-91.
Prodam pašno telico, simentalko, brejo 8 mesecev, cena 1.100 eur; gsm 031 / 316-822.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo za zakol in bikce terteličke mesni tip; gsm 031 /533-745.
Kupim teden stare bikce, mesni tip; gsm 031/676-833.
Kupim bika simentalca, malega ali do 150 kg težkega; gsm 040/727-552. Kupim 10 dni starega bikca, mesne pasme ali križanega z mesno pasmo; gsm 031/295-331.
Kupim telička, 1 teden starega, mesne pasme; gsm 040/867-493.
DRUGO - PRODAM
Prodam svinjsko mast z ocvirki; gsm 031/565-114.
Prodam domači med; gsm 051/414-284.
Monitor LCD Samsung 19" in PC pro-
dam za 139 eur; gsm 040/862-510. Pasji utici za večjega aii manjšega psa, prodam; tel. 584-34-97.
Ugodno prodam vrtni paviljon; gsm 031/287-118.
Prodam seno v kockah, cena za kocko je 2 eur; gsm 030/382-155.
Silažne bale prodam aii menjam za drva ali deske; gsm 041 /727-861. Prodam žensko motoristično jakno in čelado, oboje št. XS; gsm 031/393-516.
VOZILA IN OPREMA
Tori - kros, mini moto in astro karavan, let. 1995, odi. ohranjeni - zelo poceni prodam; gsm 041/468-550.
Prodam renault 19, letnik 1993 ali menjam za les; gsm 041 /423-935. Prodam citroen berlingo 2.0 HDI, letnik 2003, veliko dod. opreme, vlečna kljuka, klima; gsm 041 /324-409.
Ugodno prodam avtogume achiles -sport 205/45-16; gsm 031/336-480.
NEPREMIČNINE
V najem oddam etažno stanovanje; gsm 041/767-410.
DELO
Iščem kakršnokoli delo; gsm 070/870-359 - Zvone.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM
Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad.
MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo + vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470.
Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. OBLAGANJE TAL IN STEN Opravljamo keramičarska in suhomontažna dela. Obloge mansard, napuščev,... Izdelamo kvalitetno in ugodno!! Več informacij dobite na tel: 040/520-756 ali 031/297-770, email: janaleks@siol.net Oblaganje tal in sten, Ivan Polak s.p., Šentjanž 60,3332 Rečica ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
19.30	Družabno srečanje krajanov in obiskovalcev
Vljudno vabljeni
PETEK, 3. JULIJA 2009
Ob penzionu Na razpotju v Logarski dolini so tretjo junijsko nedeljo svojemu namenu predali Pravljični gozd. V okviru projekta, ki je namenjen predvsem otrokom ter njihovim staršem, so na približno 20 tisoč kvadratnih metrih travniške in
označujejo poti do njih, tako da se lahko otroci sami odločajo, kje bodo začeli in kako nadaljevali pohod po Pravljičnem gozdu. Male obiskovalce in njihove spremljevalce na poti »nagovarjajo« pravljični junaki, živali in značilne rastline visokogorja.
Idejni vodja gozda s pravljicami je Andreja Bizjak
(foto: Marija Sukalo)
VABUENI NA
3. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH
GALERIJA NAZARJE
19.30	Odprtje razstave stolov, načrtov in fotografij prof. Janeza Suhadolca, univ. dipl. inž. arh. Razstava bo odprta do 31. julija in od 17. do 31. avgusta, vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
SOBOTA, 4. JULIJA 2009
ŠPORTNO IGRIŠČE NAZARJE
od 11. ure dalje: Športne igre lesatjev Slovenije -mali nogomet (moški), lokostrelstvo
ŠPORTNA DVORANA NAZARJE
od 11. ure dalje: Športne igre lesarjev Slovenije: košarka (moški), odbojka (ženske), športno plezanje
PRIREDITVENI PROSTOR PRED GRADOM VRBOVEC od 14. ure dalje:
-	Prikaz izdelave uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa
-	Šaljive igre za obiskovalce
-	Delavnice za otroke na temo lesa
-	Gledališka predstava Med v'Lcerji v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Ljubno ob Savinji
-	Sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov
-	Razstava korenin in razstava izdelkov učencev OŠ Nazarje na temo »Čebele«
-	Pestra ponudba domače kulinarike (golaž, zgornjesavinjski želodec, jabolčnik, kruh iz domače peči, mlečni izdelki...)
-	Prost vstop v Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva
-	Zanimiv kulturno zabavni program
19.00	Podelitev pokalov in priznanj najboljšim ekipam v športnih igrah lesarjev Slovenije
V Pravljičnem gozdu domujejo najlepše svetovne pravljice, pravljice priznanih slovenskih avtorjev ter slovenske ljudske in solčavske pripovedke (foto: Marija Sukalo)
gozdne površine postavljene lesene pravljične hiške. V njih domujejo najlepše svetovne pravljice, pravljice priznanih slovenskih avtorjev ter slovenske ljudske in solčavske pripovedke. Slednje so po besedah idejnega vodje projekta Andreje Bizjak postavljene z namenom ohranjanja ljudskega izročila v naši dolini.
Vsako zgodbo, teh je kar štirideset, spremlja kratka uokvirjena obnova z izvirnim imenom in navedbo njenega avtorja. Lično izdelani smerokazi
Idejo so Bizjakovi dobili na popotovanju po Avstriji, objekte pa so jim pomagali postaviti domači mojstri in obdelovalci lesa. Pravljični junaki so namreč izdelani iz naravnih materialov, predvsem lesa, slame in kamna.
Pravljični gozd je zasnovan tako, da se lahko otroci s starši v njem sprehajajo sami in se tako tudi dodobra zaposlijo ali pa jih po gozdu vodijo pravljična bitja. Po Pravljičnem gozdu seje moč sprehajati vsakdan med 10. in 18. uro.
Marija Šukalo
PRAVLJIČNI GOZD V LOGARSKI DOLINI
Razvedrilo za starše in otroke
>ARSKI PRAZNIK
Nazarje, 3. - 5. julij 2009
30 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA NOVA ŠTIFTA
Ob jubileju priredili kmečke i)
Športno društvo Nova Štifta je zadnjo junijsko soboto pripravilo kmečke igre. Na travniku blizu gasilskega doma so se kljub muhastemu vremenu pomerile domače ekipe v različnih kmečkih spretnostih, ki so bile humorno obarvane. Z dodatnimi komentarjijihje popestril moderator programa Ivo Tesovnik. Svojo srečo so skusili Blokovci, Jagri, Hri-
kot vztrajnik pri žagi, sinhrono brez elektronike,«je bil slikovit moderator. Sledila so grabljice, ki so zgrabile travo na kupe. Skakanje mešanih četverk v big bag vrečah je bil dokaz, da je v slogi moč. Prav tako vožnja dekleta v samokolnici - v enoosnem dvoročnem predtrebušnem porivalu. Le da so tokrat vozniki morali krmariti vzvratno.

Kot vsaka igra je tudi vzvratna vožnja dekleta v enoosnem dvoročnem predtrebušnem porivalu potekala pod budnim očesom sodnikov (foto: Marija Šukalo)
bovci in Mrole. Njihove naloge so bile Nošnja kock sena bi bila precej zelo kompleksne, obenem pa so tek-	bolj enostavna, če se ne bi pred tem
movalci in obiskovalci dokazali, da tekmovalci vrteli okoli palice. Ko so
jim niti huda ura (beri dež) ne more do živega.
Moški so se pomerili v košnji z
bili mešani pari dodobra omotični od vrtenja, so morali prenesti kocke na drug konec proge. Gledalci in
Celje - skladišče D-Per
7/2009
■HI


Težko je najti, kaj šele nositi kockasto seno, če si se prej prevečkrat zasukal okoli kola (foto: Marija Šukalo)
ročno koso. »Kosa v desno, rit v levo,	tekmovalci so imeli smeha polno
malho. Najbolje seje izkazala ekipa Mrole pred Jagri na drugem in Hribovci na tretjem mestu, Blokovci pa so se prismejali na četrto mesto.
S kmečkimi igrami so v Športnem društvu Nova Štifta obeležili tri desetletja delovanja. Po besedah predsednika društva Jureta Sovinš-ka so svoje športne dejavnosti tokrat obeležili malo drugače. Kljub temu da so pripravili prikaz opravil, ki danes izginjajo, so bili v njih elementi športa.
»Šport je v vsakem kraju brez dvoma pomemben družbeni dejavnik, ki v marsičem vpliva na sam razvoj kraja ter na vzgojo in početje mladine. Popestri življenje in zavest krajanov, tako tistih, ki se s športom
neposredno ukvarjajo, kottudi tistih, ki kakorkoli sodelujejo, pa čeprav samo kot gledalci na prireditvah in tekmah,« je povedal Sovinšek.
Njihova tri desetletja dela so do sedaj najbolj zaznamovali smučarski skoki na Eriki, veleslalom in slalom, sankanje, namizni tenis, plesne vaje, kros po Novi Štifti, nogomet, turnir v košarki. Vse te dejavnosti bodo v društvu tudi v prihodnje organizirali in poskrbeli za druženje vseh, ki se želijo rekreirati. Ker jim je družabno srečanje po igrah pokvaril dež, bodo praznovanje visokega jubileja zaključili drugojulijsko soboto. Tedaj bodo gostili glasbenike ansambla Zaka' pa ne.
Marija Šukalo
LEPA NJIVA
Pohod po mejah domačega kraja
V nedeljo, 14. junija, so Leponjivčani organizirali že peti tradicionalni pohod po mejah domačega kraja, ki se ga je udeležilo skoraj 60 domačinov vseh generacij. Pot jih je vodila z odbojkarskega igrišča v Lepi Njivi čez belovodski klanec vse do Kelnerjeve domačije pod Svetim Križem ter preko Visoškega vrha do Florjana in nazaj v Lepo Njivo. Pohod je dogodek, ki združuje vse generacije in je vsako leto dobro voden in organiziran, zato želijo udeleženci z njim nadaljevati še naprej.
Primož Vajdi
Številčne udeležbe tovrstnih pohodov dokazujejo, da si ljudje želijo druženja vsakič znova
(foto: Adi Hudolin)