uto um. $m& ni
V umnom, v nedello 26. oktobra 19M.
Ceno Din. r
Uhaja vuk dmn popoldne, lmtail mM|i ta pranfln. — lmnH i do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 0.— Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Karod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntstvo: KmaUova nltoa atav- 5, pritU — Telafon stav. 304. Uredništvo: KnaHova nllea at. 5« L nadstropf«. — Telefon atov. 34.
HT      Poštnina platana v gotovini.
Dobro znamenje.
Sedanja politična kriza, ki toliko razburja politične kroge, je ostala na naše gospodarstvo popolnoma brez vsakega vpliva.
Ta pojav je toliko bohj važen, ker kaže, da se naše gospodarstvo vzlic vsem plemenskim in strankarskim sporom trajno konsolidira in razvija popolnoma neodvisno od sedanje politične situacije.
Kolikor bolj je to dejstvo razveseljivo, toliko bolj daje žalostno spričevalo naši domači politiki, ki kaže Že očividne znake propadanja in razsula.
Dočim je Jugoslavija že dejansko ustvarjena in že davno mednarodno priznana kot taka, pri nas še vedno debatirajo o raznih teorijah, o treh in več narodih in delajo politiko po receptu stare Avstrije, politiko, ki je v prilog onim, katerih glavni namen je, politično in gospodarsko razdvojiti in razcepiti jugoslovenska plemena na Balkanu.
Politična stranka na plemenski podlagi je v Jugoslaviji nonsens in je Že v naprej obsojena na politično smrt.
Po programu je večina današnjih političnih strank plemenska, v praksi pa so te stranke že davno izgubile plemenski značaj in se skušajo uveljaviti na vsem ozemlju jugoslovenske države.
Radić sam, ki je najbolj okostenel separatist, je že zdavna prekoračil meje svoje »čovječanske mirotvorne republike« in si pridno išče pristašev po vsi državi.
O demokratski stranki sploh ne govorimo, ta je po programu že itak jugoslovenska.
Radikalna stranka, ki je v bistvu srbska, je tudi v Sloveniji ustanovila svojo organizacijo. Stranke pa, ki stoje na stališču razrednega boja, kakor socialistična in komunistična, sploh negirajo vsako plemensko razliko.
Zanimivo je stališče prebivalstva samega napram političnim grupacijam.
Mase, ki obstojajo pred vsem iz kmetskega prebivalstva, se razmeroma malo zanimajo za današnje politično vrvenje. One gredo mirno svojo pot in si skušajo predvsem zboljšati svoj gospodarski položaj. Šestletno sožitje je v jugoslovenskem prebivalstvu ustvarilo take močne gospodarske vezi, da je postala Jugoslavija že gospodarska enota, in kar je najvažnejše, da kot taka tudi nastopa v svetovni politiki.
Inozemstvo že davno ignorira naše politične krize, ki niso kriza države
Važen poziv radikalov ožjemu bloku.
Medsebojno razmerje se ima razbistriti do večera- — Dolge konference ožjega bloka. — Važna izjava Nastasa Petroviča o famoznem komunikeju. — Zastopniki HRSS še niso v Beogradu.
— Beograd, 25. oktobra. (Izv. Ob 12.) Dopoldanska situacija nosi sliko zbiranja in koncentracije parlamentar* nih sil. Priti mora še danes do medse* bojnega razčiščen j a in do likvidacije vseh nesporazumi j en j. Ugledna in vo* dilna oseba radikalnega kluba je dala vašemu dopisniku informacije, ki po* vdarjajo, da so radikali dali v resni formi ožjemu bloku na znanje, da se naj do danes zvečer ali najkasneje do jutri zjutraj popolnoma razjasnijo vsi medsebojni odnošaji, ki vladajo v ož* jem bloku med demokrati, klerikalci in muslimani, kakor tudi odnošaji ožjega bloka do HRSS.
Obstoječi odnošaji se imajo definU tivno likvidirati. Ko bo to na oficijelen način ugotovljeno, se prično pogajanja za sestavo koalicijske poslovne vlade v vseh podrobnostih. Dokler ni oficU jelno dana garancija za razčiščenje od* nošajev, radikali ne morejo pričeti s posvetovanji.
V zvezi s tem so bile ves dopoldan živahne konference načelnikov ožjega bloka, katerim je prisostvoval tudi dr. Voja Marinković kot dejanski no* silec vladine politike. Te konference so bile ob 11. dopoldne prekinjene ra* di parastosa po pok. Stojanu Protiću in so se potem nadaljevale do opoldne.
Kombinacija o novi poslovni vladi,
Rcžimovci se bore za izgubljene pozicije in skušajo dvigniti nivo širšega bloka. — Podrobnosti o burni seji Davidovićevega kluba. — Sprava med samostojnimi demokrati in strujo K4
Timotijevića.
— Beograd, 25. oktobra. (Izv.) Politična borza je včeraj preživela mirne
Rezultati te konference niso znani. — Znano je le, da je dr. Voja Marinko* vid odšel na dvor, da obvesti vladarja o stališču bloka, za kar se krona zelo zanima. Ko bo razmerje med blokom in radikali ugotovljeno, bo krona dala inicijativo za rešitev krize.
Zastopniki HRSS dr. VI. Maček, Ivan Predavec in dr. Krn jević danes zjutraj niso prispeli v Beograd. Prihod dr. Mačka je aviziran za danes zvečer.
V zvezi z razčiščenjem odnošajev je tajništvo muslimanskega kluba že včeraj pozvalo vse svoje člane v Beo* grad, da klub v oficijelni obliki povdari svoje stališče k politični situaciji.
Značilno izjavo Nastasa Petroviča objavijo danes popoldne zemljoradni* škc »Novosti«. Izjava se tiče famozne« ga vladinega komunikeja, katerega se* stavo so skušali nekateri člani vlade naprtiti edino notranjemu ministru. Komunike priznava namreč 'capirulaci* jo dosedanje politike bloka in obenem minimalje izgleda, da bi sestavil blok vlado. Nastas Petrovič sedaj v tej Iz* javi ugotavlja, da ta izjava ni njegovo osebno delo, kakor to trde nekateri, marveč, da je delo celokupne vlade in da je bil komunike sporazumno sprejet.
tresljaje. Vsi politični voditelji in parlamentarci so bili še ves đan pod globokim vtisom Radićevega govora in vladinega komunikeja, glede katerega se je razvilo med člani odstopivše vlade precejšnje nesoglasje, kakor je to že včeraj kratko javil telefon. Ožji blok je skušal zanikati avtentičnost tega komunikeja, češ da ga je notranji minister Nastas Petrovič svojevoljno na svojo roko izdal novinarjem. Dokazano je, da je bil ta komunike sporazumno z odstopivšo vlado izdan.
Včeraj niso bile od nobene strani
kot take, ampak naravno propadanje   !orsirane kake akcije, da bi
političnega   življe-   co - - v ~u
našega zastarelega nja, ki se sicer trdovratno brani prerane smrti, vendar pa korak za korakom odstopa mesto modernim nazorom in novi politični konstelaciji.
Najbolj nam potrjuje gornja dejstva povoljno stanje dinarja, ki se vedno bolj in bolj uveljavlja na svetovnem trgu.
Dinar je političen in gospodarski barometer, ki se je zadnje Čase ustalil vzlic sedanji krizi.
Z razpadom Jugoslavije nihče več ne računa in celo naša soseda Italija se zadnje čase resno »trudi«, da uposta-vi z nami »korektne« odnošaje.
Inozemstvo pač priznava ogromnt gospodarski razvoj Jugoslavije v zadnjih letih in temu primerno ocenjuje našo valuto, in ta ocena je vsako leto ugodnejša.
Čemu torej pri nas ta večen krik o raznih narodih, o obupnem političnem položaju itd., vse stvari, na katere inozemstvo sploh ne reaguje več? Svet nas pozna pod imenom Jugosloveni.
Naša država ima sicer oficijelen naslov SHS, ki se pa rabi v inozemstvu k večjemu v oficijelnih krogih, in še ti se tega naslova Čedalje bolj otresajo.
Kar je že davno priznalo inozemstvo iri praktično tudi naš narod, ki se vedno bolj medsebojno spoznava in gospodarsko staplja, to bodo morali hočeš nočeš priznati tudi jugoslovenske politične stranke. Naša domača politika se mora otresti vsake ozkosrčno-sti. Politična stranka, ki ne stoji Integralno na jugoslovenskem programu, je sterilna in obsojena na pogin.
Današnja doba zahteva resnega gospodarskega in socijalnoga dela, in ta
se kriza premaknila naprei v gotovi smeri. Na dvoru so bile avdijence informativnega značaja.
Zastopniki ožjega bloka so skušali kralju pojasniti bistvo Radićevega govora in njegove tendence. Ožji blok sam je z vsemi razpoložljivimi sredstvi in po svojih agentih poskušal na vse mogoče načine dvigniti nivo skrahirane politike širšega bloka. S posebnim sporazumno od zastopnikov bloka sestavljenim komunikejem so skušali zanikati nekatere navedbe Radićevega govora o nalogah Davidovićeve vlade. Po av-dijenci na dvoru, kjer so bili proti večeru sprejeti Ljuba Davidović, dr. K oVo š e c in dr. S p a h o, se je ožji blok v kabinetu zunanjega ministra sestal na tajen konvent. Prisotni so bili samo £ori omenjeni načelniki ožjega bloka in zunanji minister Voja Marinković. Ostali člani odstopivše vlade niso bili pozvani na ta tajni sestanek. Rezultat tajnih posvetovanj je bil, da je bil izdan precej dolg komunike, ki pobija izvajanja Stjepana Radića o mandatu Ljube Davidovića za sestavo prejšnje vlade, Češ da je bil ta mandat brezpogojen in neomejen v cilju, da Da« vidović do kraja izpelje politiko sporazuma.
Kritični presojevalci ugotavljajo, da ustvarja ta komunike še večji raz-kom med Radićem in ožjim blokom.
delo se mora raztezati na vso Jugoslavijo.
K delu pa se moramo združiti vsi, zakaj le v skupnem delu je boljša naša bodočnost. Ta bodočnost pa je in mora
Uiiti le jugoslovenska! ML
ker Stjepan Radić nikakor ne bo dopustil, da ga voditelji bloka demantirajo na tak način, kakor so to storili snoči in bo šel še dalje v svoji ekstremnosti. Nezadovoljstvo in potrtost obstojata dalje v režimovskih krogih, Čeprav si režimski tisk skuša z miniirni razmotrivanji ojačiti izgubljene pozicije. Uvidevajo sami, da ključ situacije ni več v njihovih rokah.
Od strani krone včeraj ni bila započeta nobena akcija v tej smeri, da bi se približali končni rešitvi krize. Ožji blok pričakuje danes prihoda zastopnikov HRSS dr. Vladimirja Mačkam Ivana Predavca. Na ta dva polaga blok veliko upanje, ker pričakuje, da pojasnita vse diference in da se še na kak način s težavo zlepi v razkrojevalnem procesu nahajajoči se širši blok.
Drug zanimiv dogodek je bila včerajšnja burna politična debata v Davi-dovićevem demokratskem klubu, o kateri smo že kratko poročali Dejstvo je, da so v klubu najostrejše kritizirali dosedanjo taktiko kluba in se najodloč-nejše protivili sedanji politiki Ljube Davidovića baš poslanci iz Srbije, med temi Kosta TM m o t i j e v ić, Nikola K a-r a š, dr. Miloš Radosavl jević, Dušan S a v č i ć, Milan S a v č i ć in bivši finančni minister dr. Kosta Knin a n u d L Ta skupina, ki šteje okoli 18 poslancev, je obsodila dosedanjo politiko vlade ter zahtevala, da se prekinejo vsi stiki s HRSS. Skupina je doslej ostala v klubu samo iz taktičnih in strankarskodisciplinskifj razlogov In sedaj zahtevajo, da mora g. Davidović vpoštevati njih zahteve. Posl. Kosta Timotijević je zagrozil z razkolom v stranki in da izstopi njegova skupina, ker je absolutno nemogoče vstrajati Še nadalje skupno z onimi elementi, ki žele še nadaljnih intimnih stikov z Radićem.
V političnih krogih je vzbudila kritika posL dr. Voje Veljkovjfca o Davidovi cevi politiki veliko senzacijo, ker je znano ,da je dr. Veljkovjć bil intrmus g. Davidovića in mefistofelski msplra-tor njegove politike. Verjković soglaša kot republikanec popolnoma z Radtoe-vo politiko, odobrava zadnji Racflcev govor* Politični krogi pri tem opozarjajo na dr. Veljkovićeve zveze z Obre-noviči in na njegovo sedanje postopanje napram dinastiji KaragjorgjevtScv,
Dr. Veljković ne gre nikdar na dvor in so tudi znane njegove konkretne zveze z Radićem. Dr. Veljković je priredil prvim radičevcem, ki so prišli v Beograd v narodno skupščino, sijajne večerje in Radičevo izjavo o njem »kot edinem gospodu, ki ne gre na dvor, zgrbljen nego vzravnan,« je tolmačiti v gorenjem smislu. Dr. Veljković ima za seboj dva do štiri poslance. Tretja struja v demokratskem klubu je una okoli Davidovića. To tvorijo vsi ministri in pa okoli osem poslancev, ki odobravajo   politiko svojega vodite!»a.
Najmočnejša skupina Koste Timotijevića in ^ r. K u m a n u d i j a Je za to, da se prično ponovna pogajanja s samostHn?rn? demokrati, ker prlzna-vnjo, da je bila politika Svetozarja Pri-bičevićn prava, dočim je doživela ona Davidovića popovi iiiasko. Odkrito priznavajo, da je n]ih sram stop!ti pred srbski norod in tam odgovarjati za vse pregrehe.
Najbolj značilna je bila izjava dr. Kosta K u m a n u d i j a, ki je znan kot natvnetejŠi teoretiČr» branitelj dosedanje pilitike Ljube Davidovića in poli-Hfre ŠTŠega bloka. Ta je kategorično izjavil, da je treba vse poskusiti, da se nasp olja med demokratsko stranko in samostojnimi demokrati izravnajo, zato je pogrebno sklvanje glavnega zb>ra stranke ter stranke primerno reorganizirati Nekateri člani kluba trdno pričakujejo, da se izvede fuzija obeh frakcij demokratov, da se g. Davidović začasno umakne oziroma da 10 do 15 Davidovićevcev ustanovi samosvoj klub.
Dosedanja borba ožjega bloka za ohranitev pozicij je ostala brezuspešna. Na drugi strani je v javnosti ooažati veliko razpoloženje za kombinacijo take poslovne vtede, v katero bi vstopili radikali in samostojni demokrarje v zvezi z nekaterimi parlamentarnimi grupami, ki so več ali manj oddaljene od dosedanjega ožjega bloka. To kombinacijo smatralo za precej sigurno.
Sedanji provizorij nikakor ne more dols*o trajati ter je nujna politična posledica, da mor? vlad . Vi je doživela polom in priznr;?a svojo kapitulacijo, oditi in prepustit' r vladi odličnih in odločnih političnih ;^b.
Vodstvo državne politike prevzetno radikali.
—- Beograd, 25. okt. (Izv.) Radikalni klub je bil včeraj ves čas v pripravljenosti. V klubu so bili zbrani mnogoštevilni poslanci, ki so ves dan razpravljali o nadaljnji taktiki. Danes je že gotovo, da prevzame radikalni klub na sebe glavno vlogo v nadaljnjem razpletu krize in da kot najmočnejša, naj-soiidarnejša in najkompakrnejša parlamentarna skupina prevzame krepko vodstvo državne politike za daljši čas v roke. V klubu so bili zbrani poleg poslancev tudi drugi uglednejši voditelji stranke. Kakor je bilo že javljeno, načelnik stranke g. Nikola Pašić včeraj ni prišel v klub.
Radikalna stranka v zvezi s samo-stalnimi demokrati in še z drago parlamentarno skupino je poklicana, da prevzame vlado. Katera skupina izmed sedanjih vladnih strank bo pozvana k sodelovanju v novi koalicijsko-poslovni vladi, še ni znano. Ta vlada ima nalogo voditi tako državno politiko, ki bo omogočila notranjo in zunanjo okrepitev države. Za sedaj je še irelevantno, kdo ostane še nadalje glavni voditelj stranke, ali Nikola Pašić aH Ljuba Jovano-vić, glavno je, da je radikalni khib v vseh vprašanjih solidaren in enoten.
Oster spor med Macdonaldom in ruskimi boljševiki.
— Tondon, 25. oktobra. (Izv.) Da* nes tisti objavljajo poročilo zunanjega urada o pismu predsednika III. inter* nacijonale, Zinovjeva, .ki je je naslovil in poslal angleškim komunistom in v katerem naravnost poziva na oborožen odpor angleških somišljenikov proti meščanski vladi. Macdonald je objavil to pismo obenem z odgovorom, v ka* terem najpdločneiše protestira. n/g#
vmešavanju III. internacijonale v no*
tranje zadeve Anglije ter naglasa, da j c to pismo v najhujšem nasprotju a tendencami rusko-3ngleške. dne 4. ju* nija t. L, sklenjene pogodbe. Macdo* nald vprašuje:
Ali ima ruska vlada ioliko moči, da sklenjeno pogodbo tudi izpolni in drži! Čc nima take moči, tedaj naj ne sklepa takih internacijonalnih pogodbi Če ima moč, naj poskrbi, da se taka dejanja nilt^ctr več ne dogajajo.
Pismo in protest Macclonaldov sta vzbudil.i v angleški javnosti pravo sen* zacijo. ivomunisti so skušali pismo Zi* novjevo izkoristiti v sedanji volilni borbi proti delavski stranki. To je po^ vzročilo v meščanskih strankah veliko zanimanje. Zastopnik sovjetske vlade Rakovski je izjavil na objavljeno pis* mo, da je to pismo apokrifno, ponare* jeno, iorej brez vsake vrednosti. Na dru^i strani na izjavlja danes zunanji urad. da je pismo Zinovjeva povsem avtentično in da je bil nastop Macdo* nalda proti vladi v Moskvi popolnoma pravilen.
Državni udar na Kitajskem.
Intervencija Japonske.
— London, 34. oktobra. (Tzv.) Nacionalistični oficirji so izvršili državni udar, ki je bil po poročilu Reuterjevega nrada \z Pekinga popolnoma mirno in neopaŽeno izvršen. Nekateri generali so sklenili nstavM sovražnosti in napraviti konec meičanskS vojni. Omogočeno ie bilo generala Fenjn t Siangmi prevzeti državno oblast !n pregnati ( generala \Vj-Pey-Puja. Prerezane so bfte w. zgodnjih jutranjih urah vse brzojavne in telefonske zveze. Zasedeni so bili po zanesljivih četah vsi stavni in vladni nradL Aretiran je bi! finančni minister. MladoUtajol so nato proglasili ustavitev medseboJnSa sovražnosti. Sklicali so skupno korrferortco,, da se doseže enotnost Kitajske. Telesna straža 30O0 mož, ki je varovala ka, je bPa razorožena.
— London, 34. oktobra. Japonska le sklenila, da aktivno poseže v dogodke Kitajskem. Iz Port Artnria ie odkorakal I1 j baon pehote v neznano smer, najbrže ▼ Severno Kitajsko. 300.000 mož broječa lapoo* ska pehota se približuje Shangvanghaji. «
— London, 34. oktobra (lavJ Ker jej, večina ministrov na agitacijskem potovanju,' ni mogel ministrski svet določiti definitivne-;
ga stallSča iia-pracn dogodkom na Kitajskem.
i
BIVŠI NEMŠKI KRONPRINC — POSLANSKI KANDIDAT*
— Berlin, 25. okU (Izv.) Berlinski do-doptsnik »Newyork VVorlcU javlja svojemu listu, da so nem^d naciionalci skleniti pri bodočih volitvah v državni zbor kandidirati tudi bivšega nemškega kronprmca. Grof Westarp, vodja nacijonalcev, je dal zagotovilo, da bo stranka postavila kron-Drinca kot kandidata in nosilca svoje liste. Kronprinc se je izjavil za kandidaturo pod pogojem, da popreje dobi dovofjenje svojega očeta.
KAMENEV POSLANIK V PARIZU,
— Pariz, 25. okt. (Izv.) Po ruskih informacijah bo imenovan Kamenev za poslanika sovjetske Rusije v Parizu.
Borzna poročila.
Dinar v Curihtt 7.45.
Ljubljanska borza danes ni poslovala.
Zagrebška borza.
Dne 25. oktobra. Prosti promet
Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 13.40, Pariz 3.64, London 313.50, Milan 302.50, Newyork 69.50, Praga 207.75, Dunaj 0.09S25.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 25. okt. Borza: Beograd 7.45, Pariz 27.10, London 23365, Newyork 520— Milan 22.50, Praga 15.475, Dunaj 0.007325.
— Trst, 25. okt. Borza: Beograd 33.20— 3330, London 103.75—103.85, Pariz 120— 12030, Newyork 23.06—23.10, Curih 44325 —44430, Dunaj 010335-0.0327, Praga 6830
— Dunaj, 24. oktobra: Devize: Beograd 1014—1018. London 319300—320300, Milan 3079—3091, Newyork 70.935—71.185. Pariz 3707—3723, Praga 2115—2125, Curih 13.660—13.710. — Valute: dolar 70.160 do 70.86D, dinar 1009—1015, lita 3055-0091
čedU kzona 2102-21)4,
IZJAVA POSLANIKA DR. M, SPALAJKOVIĆA.
— Beograd, 25. okt (Izv.) Z ozt-rom na vehementen napad, ki ga je usmeril Stjepan Radić na vlogo in di-plomatično delovanje našega pariškega poslanika, objavlja danainja »Politika« izjavo dr. M. Spalajkovića, ki se glasi
2e prejšnje govore g. Radića sem smatral za produkt političnega šarlatana. TI govori ga karakterizirajo kot razpasenega demagoga srednje pameti in neurejenih idej. Njegov zadnji govor me je prepričal, da je Radić naravnost patoloSka prikazen. Vse njegove Izjave, ki so naperjene proti meni, so Izraz bolestne fantazije. Vse njegove navedbe o g. Herriotu in g. Davidoviču so prosta izmišljotina, prav tako neresne, kakor smešne. Radić je blazen, zato samo obžalujem hrvatski narod, ki đrvi za tem blaznim človekom.
NOVA AFERA.
— Beograd, 25. okt (Izv.) Danainja »Samouprava« objavlja pod gore-njim naslovom obširno afero, ki Je v zvezi z »Merkantilno banko« v Kočevju. V tej aferi gre za olajšave pri izvozu kuhanega oglja. Vlada »čistih rok« je po prometnem ministru dovolila omenjeni banki gotove olajšave kljub striktnim zakonskim določbam. Prometni minister je, ne vpoštevajoč zakonitih določb žeL tarife, dovolil omenjeni banki 20% popust normalnega železniškega tarifa. Prometni minister je prevzel posle ministrstva Sele meseca julija, toda kljub temu je izdal Merkantilnl banki dovoljenje, da veljajo te 20%A> olajšave od 1. januarja 1924. dalje. Na podlagi tega dovoljenja ima dobiti gorenja banka od prometnega ministrstva nad 1 milijon dinarjev kot povračilo za pre-plačano vozarino.
Radić laže.
V svojem govoru na zboru hrvat-narodnega zastopstva v Zagrebu je Radić med drugim Izjavil, da ie kmetska InternacUonala popolnoma neodvisna od komunistične internacijonale. Da je ta trditev docela neutemeljena in da je kmetska internacijona-la samo podružnica širše boljševiške mednarodne revolucionarne organizacije — komunistične internacijonale, priča članek, ki ga je priobčil boljševi-ški prvak S t e k 1 o v, eden najagilnej-Sih činiteljev komunistične internacijonale povodom obletnice kmetske internacijonale v moskovskih »Izvest-fih«. Članek se glasi:
Danes (15. t. m.) se je izpolnila prva obletnica mednarodnega kmetskega sovjeta. Ta organizacija je prvi kamen, položen v osnovo bodoče velike zgradbe kmetske internacijonale. In v tem je njen kolosalni pomen. Misel o tem, da pride do socijalne revolucije potom sodelovanja proletarijata s Širokimi delavskimi masami In zlasti s kmetskim ljudstvom, to je stara misel Internacijonale že iz časov mednarodne asocijacije delavcev, ki je delovala pod vodstvom Karla Marca. 2e po bazel-skem kongresu 1. 1869, ki se le pečal z vprašanjem pritegnitve kmetskega proletarijata in bednih kmetov v sploSni svetovni pokret delavskega stanu, se .ie začela prva agitacija po vaseh, ki naj b! pridobila proletarski avantgardi novega mogočnega zaveznika v osebi kmetskih mas. Druga internacijonala, ki ni šla za neposrednim socijalnim prevratom, se je razmeroma malo pečala z agrarnim problemom ter se je malo brigala za revolucionarno propagando tn agitacijo po deželi. Šele zadnja leta svojega obstanka se je začela zanimati za ta problem, ki ga ie pa reševala v oportunističnem duhu, kakor tudi vse druge probleme, k! so bili bil! na njenem dnevnem redu. Sele tra-rfa internacijonala le dala temu problemu pravilno obiležje in avantgarda komunistične internacijonale — ruska komunistična stranka, ga ie rešila ne le teoretično, nego tudi praktično.
Kooperacija sil delavstva in revo-fttcrjoharrtfli kmetskih mas je ustvarilo vsa silo ruske revolucije ter zasidralo men uspeh. Nič čudnega, da se Je zario Sele v tretji internacljonali, Ki se !? teoretično in praktično organizirala *x>d vplivom ruske komunistične stran« i-e, kmetsko vprašanje pravilno reSe-vatl. Za komunistično internacljonalo je teorija nerazdružliivo zvezana s prakso in se docela ujema z njo. Revolucionarna teorija prehaja neposredno v revolucionarno prakso ln ustvarja zgodovinski učinek. Kolikor deluje komunistična internacijonala v dobi. ki domeni začetek svetovne socijalne resolucije, kolikor za njene Člane vprašanje o tej revoluciji nI nič postranskega In teoretičnega, marveč zelo ak-•lalno in praktično, so postavTU komunist? na dnevni red tudi vprašanje pritegnitve kmetskih mas vsega sveta, ki h zatira kapitalizem in militarizem. Ker so se končali energični poizkusi nroletarske avantgarde, da strmoglavi buržuazno družbo s početka z neuspehom, so ti ponesrečeni poizkusi nujno zahtevali, da komunistična stranka pridobi za svoj pokret tudi kmetske mase, ki so prav tako zainteresirane na str-
moglavljenu buržuaznega režima, kakor proletarijat
Tako je postala ta misel temelj mednarodnega kmetskega sovjeta, izvoljenega na konferenci, otvorjeni 15. oktobra 1923; te konference so se udeležili kmetski zastopniki iz več kot 40 držav. Te konference se niso udeležili le kmetski zastopniki čisto kapitalističnih držav, marveč tudi predstavitelji podjarmljenih kolonijalnih narodov, ki jih čaka še velika bodočnost. 2e prvo leto svojega obstanka se je posrečilo mednarodnemu kmetskemu sovjetu razširiti svoj vpliv in pognati korenine v veČini večjih kapitalističnih držav, pa tudi med podjarmljenimi narodi, med takozvanimi barvnimi rasami 2e zdaj se razprostira vpliv kmetske internacijonale na milijone ljudi, nedvomno bo vsako leto to število naraščalo, dokler ne objame večine delovnega ljudstva vsega sveta. Kmetsko internacijonalo čaka Se težja borba, nego jo je vodila proletarska internacijonala. Če je celo znatni del delavstva Se vedno pod vplivom buržuazije, tedaj nI nič čudnega, da tvori kmetsko ljudstvo v masah glavno oporo buržuazije v njeni borbi z naraščajočim pokretom proletarijata. Zelo težko bo iztrgati milijonske kmetske mase iz zločinskih rok veleposestnikov, kapitalistov m cerkve. Ali da je mogoče to nalogo izvršiti, se lahko prepričamo iz ruske revolucije. Te naloge se moramo lotiti od prave strani in tedaj iztrgamo buržuazijl zadnjo obrambno gardo, zadnjo njeno oporo. Zaman se trudijo pristaši obstoječega družabnega reda ustanoviti mednarodne organizacije kretskih mas pod buržuaz-nim praporom. Mi vemo, da so v mno-Ein drž&vah ogromne kmetske organizacij pod vodstvom veleposestnikov in kapitalistov. Skušalo se je ustvariti iz teh organizacij črno kmetsko internacijonalo, naperjeno proti rdeči delavski internacljonali. Mi tudi vemo, da je bila pred leti ustanovljena tako zvana »zelena internacijonala«, maloburžuaz-na kmetska zveza, ki naj bi ovekovečl-1a politično zaostalost kmetskih mas in preprečila njihovo ujedinjenje z brati iz tovaren in industrijskih podjetij. Mi ne dvomimo, da spozna kmetsko ljudstvo svoje sovražnike m prijatelje, da bo znalo preprečiti vse mahinacije glede ustanovitve črne in zelene internacijonale in da se pridruži edini rešilni kmetski internacljonali, ki hoče delovati v popolnem soglasju In kontaktu s prole-tarsko Internacljonalo. Če izolirani nastopi proletarske avangarde doslej niso imeli vedno zaželjenega uspeha, ker se niso dotaknili osnove kapitalističnega režima, ni dvoma, da napravi skupni nastop proletarijata m kmetskih mas konec sedanjemu sistemu eksploatacije In nasilja. Jasno ie, da se more delovno ljudstvo osvoboditi edlnole pod prole-tarsklm, t j. komunističnim praporom, da |e politično Izšolani, po sami Industriji organizirani proletarijat v borbi proti eksploataciji naravni voditelj vsega delovnega ljudstva, torej tudi kmetskih mas. Evo zakaj je tako velevaž-nega pomena kmetska Internacijonala, ki naj zdrami kmetske mase, zveze njihov protest s proletarskhn pokretom In tako zasigura popolno zmago dela nad kapitalom.«
Politične vesti
- Klerikalci, Vatikan in Radld Klerikalni listi so Se nedavno peli slavo modrosti in politični rutini Stjepana Radića. Vse, kar je Radić storil, je bilo prav in pametno. Nobenega njegovega govora niso kritizirali, nobene njegove akcije niso obsodili In naj je bila Se tako naperjena proti državi In njeni ureditvi! Toda sedaj je naenkrat Radić padel tudi pri njih v nemilost Napačno bi bilo misliti, da je ta preokret v mišljenju klerikalnega časopisja povzročil njegov predvčerajšnji govor. Vzroki za ta preokret so globlji. Radić si je nakopal klerikalno jezo s svojim govorom, naperjenim proti škofom. Znano je, da je baš te dni vatikanski organ »Osser-vatore Romano« priobčil oster članek
proti Radiću in kategorično izjavil, da katoliki s tem politikom ne smejo več imeti nobenih stikov in da je treba delovati z vsemi silami na to, da ta katoliški hrvatski narod osvobodi pogubnega vpliva tega zapeljlvca. Iz Vatikana je torej zapihal oster veter prod Radiću in ta veter je tudi omajal navdušenje klerikalnega časopisja za Stjepana Radića. Njegov najnovejSi govor v Zagrebu je dal za ta preokret samo zunanji povod. Včeraj ie »Slovenec« na uvodnem mestu ugotovil da Je Radič porušil parlamentarno večino, danes pa ga že v članka »Prelom« obklada z najizbranejšimi ljubeznivostmi. Takola ga karakterizuie: Radić pač čuti velikansko odgovornost ki si jo je naprtil s
svojim nastopom, s svojo Mebetavostjo, s svojo nedoslednostjo in nezvestobo napram ožjemu bloku in bi rad oči vidno ta svoj veliki politični greh zmanjšal ... Morda se zave, da vseh strašnih posledic ki jih ttg občatfl po njegovi krivdi hrvatski kmet ravnotako kakor slovensko ljudstvo in Široki srbski sloji. Mi bi samo želeli, da se storjena napaka popravi, če je Se mogoče, mislimo pa, da je Radič za to moralno nesposoben, ker se je ... moralno diskvalificiral. Kdor zabavlja čez balkanizem in Balkance, ne sme dokumentirati, da je sam Balkanec s pristno balkanskimi manirami.« — Popolnoma se strinjamo s to sodbo o Radiću. Leta in leta smo dokazovali, da je Radića smatrati radi njegove blebetavosti, vihravosti in nedoslednosti, radi njegove bornirano sti in domišljavosti za politika, ki je naravnost nesreča, ako ima v rokah usodo svojega naroda. Propovedovali smo to gluhim ušesom. »Slovenec« in njegovi gospodarji so trdili nasprotno. Sele sedaj so prišli do istih zaključkov. Toda šele, ko ie prišel migljaj Iz — Vatikana. Ali ni žalostno, da dajejo smer klerikalni politiki iz inozemstva, iz Vatikana?
esb Podružnica Radićeve stranke v Sloveniji se je formalno ustanovila pretekli teden na zaupnih sestankih v Ptuju in v Ljubljani. Ustanovitelj te podružnice je Albin Prepeluh, o katerem smo že spomladi poročali, da je romal v posvete k Radiću, ki je takrat bival Se na Dunaju. Na imenovanih sestankih je bila sprejeta resolucija, ki pravi: Zaupniki izjavljajo, da dobro razumejo In odobravajo odločno borbo hrvatskega republikanskega kmečkega naroda za svojo svobodo. Ker so splošni interesi hrvatskega in slovenskega naroda isti in skupni ter ima hrvatski in slovenski republikanski ljudski pokret tudi politične in socijalne cilje, ki jih je mogoče izvojevati le s složnim skupnim nastopom slovenskih m hrvatskih kmetov in delavcev, izjavlja zbor zaupnikov, da stopa slovenska republikanska stranka s sedežem v Ljubljani v federativno zvezo s HRSS, ki ma svoj sedež v Zagrebu. Glasilo te stranke je »Avtono-mist«, ki se pa prekrsti v »Slovenskega republikanca«. Stranka se bo oficijelno imenovala »Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev«. Poleg Prepeluha Ima v stranki glavno besedo prof. dr. Karel Lončar, ki je obenem tudi predsednik Slovenske Matice.
= Papež proti polltikujočim duhovnikom. Papež je izdal po svojem državnem tajniku Oasparrlju na škofe okrožnico, v kateri zaukazuje dobesedno: »Vašo Presvetlost pozivamo, da nadzira vse duhovnike, da se drže brez razlike izven vsake stranke in nad vsako stranko ter da osobito ne sodelujejo v strankarskih Časopisih.* Radovedni smo, kaj stori z ozirom na ta papežev ukaz škof dr. Anton Bonaventura Jeglič? Kaj poreko k temu dr. Korošec, dr. Kulovec, Skluj, dr. Hohnjec, Smodej in sto drugih?
Posetite t nedeljo ob 7. zvečer
»SLAVCEV« KONCERT ▼ Sokolskemn domu na Viču!
Radić in grof Bepien.
Grof Begonen nam Slovencem ni neznana osebnost, obiskal je že večkrat naše kraje, a ne samo Ljubljano, temveč tudi provinco in je vsakokrat napisal o nas prav simpatične članke v francosko Časopisje, za kar smo mu iskreno hvaležni. Štejemo ga s ponosom med redke pijonirje naše slovenske propagande v inozemstvu.
Sicer se, kot večina francoskih ari-stokratov, giblje bolj v klerikalnih krogih, kakor je pokazal nje sov zadnji po-set v Ljubljani, toda dobro vemo, da so francoski klerikalci mnogo bolj liberalni in svobodomiselni kot njih kranjski tovariši. Kot primer omenimo samo mimogrede dejstvo, da je ob smrti svetovnoznanega francoskega pisatelja Anatola Francea prinesel veliki pariški katoliški dnevnik »Le Figaro« dolg uvodni članek, slavospev velikanu uma. čeprav je dala cerkev njegova dela na indeks in je bil pokopan brez duhovnika. Od naših dnevnikov se ga pa edino »Slovenec« ni spomnil niti z eno vrstico . • i
To bodi omenjeno zato, da bi kdo napačno ne pojmoval Francoza, sina najbolj svobodoljubnega naroda, ki prihaja kot priiatelj k nam. da proučuje naše razmere in o njih popolnoma nevtralno poroča.
Pozdravljamo vsakega tujca, ki prihaja s tem namenom k nam, tudi iz vzroka, ker se na tak način vrši neke vrste mednarodna kontrola nad našimi političnimi strankami. Marsikateri demagog bi Sel v svojem korupcijonizma in pohlepu le predaleč, če bi se ne bal za svoj ugled v inozemstvu in vpliva inozemske kritike na domače javno mnenje.
In s tega stališča nam je presojati tudi interview, ki ga je dal Pašić grofu Begouenu in ki ga je ta priobčil v eni zadnjih številk »Joumala des Debats«.
Ko je grof Begouen vstopil v sejni lokal HRSS, so ga navzoči pozdravili s klicem »Vive la France!«, in pri tem se je Begouen spomnil na Radloev govor 14. julija 1014., v katerem je v nebo dvigal Nemce in blatil Francoze. (To je storil Radić tudi letos pozimi! Begouenu pa kliče »Vive la France!«. Uredn.) A Begouen pripomni: »Pregnal sem si iz misli ta času neprimerni spomin. V politiki se mora znati pozabljati in računati s sedanjostjo.«
G. Begouen omenja, da govori Radić izborno francosko, in sicer tako naglo, da ga skoraj ni mogoče prekiniti.
Vse, kar mu je Radić povedal, je seveda govorjeno »skozi okno«, a kljub temu tioiCno radijevsko sestavljeno. To so fraze, ki so nam vsled donečih besed, a puhlih misli že dolgo zoprne, ideje, ki vlečejo neuko, analfabetsko maso hrvatskega ljudstva, a ne vsebujejo nobene podlage za resno delo v bodočnosti: samo zagrizeno kritiziranje, a nobene pozitivne direktive.
— Hočemo pošteno vlado, nočemo Pašićeve upravne korupcije. Hočemo »la libertć et V egalitć« (saj govori s Francozom!) med različnimi narodnimi deli (fractions ethniques) itd. itd.
Svoje republikanske ideje zagovarja, ali bolje rečeno opravičuje na prav zvit lahko bi rekli, smešen način: Pravi, da je bilo neobhodno potrebno uničiti po vojni spomin na Habsbur-govce v mišljenju hrvatskega kmeta. In edino republikanska ideja je mogla prelomiti to tradicijo.
Nato pripoznava Radić dinastijo in nerazdeliivost naše kraljevine na sledeči način:
— Kralja Aleksandra spoštujejo Hrvatje in ljubijo Srbi: hočemo, da bo še bolj spoštovan in ljubljen . . . Hočemo gotovo avtonomijo, ki bi prav nič ne škodovala naši narodni enoti, ki jo razumevamo v smislu svoje države: Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsakdo more in mora obdržati svojo osebnost a na zunaj tvori vse eno enoto . . .
Tako je govoril Radić grofu Begouenu . . . Toda že v sredo je, kakor je njegova navada, trdil prav nasprotno in kralja nesramno napadel ... In mož takšnega značaja je — vodja hrvatskega naroda!
Nepreko^liivi  so le
Nedosežniv konstrukciji i materijalu.
= Slliallll StrOJd = nizke cene. Ogrlelte si jiH  pred nakupoml
J. BOREC,Lfablfana,^,,'-^,
Anketa o novem voznem redu.
Sušak, 23. oktobra.
Včeraj se je vršila v mestni dvorani konferenca za novi vozni red, ki stopi v veljavo prihodnje leto. Navzoči so bili delegatje vseh trgovskih zbornic iz Hrvatske in Slovenije, kakor tudi parobrodnih družb. Ravnatelj Ko-stial iz Zagreba ie predočil pred vsem svrho sestanka, ki je ta, da se čuje jo najprej merodajni glasovi, predno se določi definitivni vozni red. Dnevni red obsega dve točki: prva se tiče spoznavanja načrta o novem voznem redu, v katerem gre za zveze Bebgrad-Zagreb-Trst-Benetke-Milan-Pariz, za zveze Budimpešta-Zagreb-Sušak-Reka, nadalje za zveze Budirnpešta-Prajrersko-Ljubljana-Trst za zveze Praga-Varša-va- Berlin-Budimpešta-vzhodna Poljska preko vzhodne in severne Madžarske s Sušakom, potem za ugodne zveze med Prago-Gradcem in Splitom, potem Beograd-Zagreb-Liubljana, Bu-dimpešta-Bcograd in druga srbska mesta. Druga točka zavzema interesiranje za zboljšanje dosedanjih zvez.
Z novim voznim redom se hoče priskočiti na pomoč v posebni meri pristaniščema na Sušaku in v Splitu. Sušak bi dobil še en jutranji brzovlak z direktno zvezo iz Prage, z druge strani iz Gdanskega in Varšave. Druga di-
EXCELLH
rektna zveza bi bila iz Berlina in Budimpešte. Oba vlaka bi prihajala zjutraj ob 8. na Sušak. Poleg tega hoče imeti naravno Sušak vse najugodnejše zveze z Ljubljano. Misli se končno na dobre spoje med Splitom. Zagrebom in Beogradom. Razvija se tako skrb za našo pomorsko obal, kateri moramo dati življenja predvsem po dobrih železniških komunikacijah. Pri določbah za novi vozni red se morajo varovati v polni meri interesi Ljubljane in vse Slovenije.
Težko boste prebili hudo zimo 6520
ako fi ae preskrb I te pravočasno zimske suknje, ki jih ima, kakor znano, elegantne in iz finega double sukna samo tvrdka
fran £nkić, Pred škofijo 19.
Turisfika in sport.
— MASK (Zagreb) : ILIRIJA. — Jutri v nedeljo ob 15. se vrli na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Hrv. akad. ŠK iz Zagreba, entm prvih reprezen-tantov jugoslov. nogometa in prvakom Slovenije SK Ilirijo. Tekmo se smatra lahko z vso upravičenostjo za najboljšo prireditev dosedanje nogometne sezone v Ljubljani. Oba kluba nastopita s kompletnim I. moštvom. Haškov team sestoji povečini iz saveznih reprezentančnih igračev, ki so zastopali Jugoslavijo tudi na Olimpijadi v Parizu. Sodba beogradskih listov povodom tekem z BSK kakor tudi reških listov povodom tekme z Olorljo označujejo Hašk soglasno za visokorazredno moštvo. Ilirija je v prvenstvenih tekmah pokazala solidno, stalno formo, lepo in uspešno Igro ter tud! proti Hašku ne nastopi brez ugodnih Izgledov. — Predprodaja vstopnic pri tcL J. Goreč. Znižane vstopnice za redno članstvo in dijake le v pred prodaji. 239 n
— Hašk dospe ▼ Ljubljano jutri, v nedeljo z brzovlakom ob 10. 40. Odbor SK Ilirije poziva k sprejemu vse odborove člane m v večjem Število tudi širše članstvo. — SK. Ilirija.
Izpred sodišča.
— Navijanje cea živil tn pokvarjene klobase. Povodom uradnega naloga ie pre-Iskal stražnik Z. B. cene po raznih trgovinah in prodajalnah v Slškl. Pri tej priliki «e ugotovil več nerednosrl. kakor pomanjkanje označbe cen. tn pa prekoračenje dnevnih tn dopustnih cen pri živilih. Bik) je vloženih več ovadb in več prodajalcev se je zagovarjalo že pred sodiščem radi navijanja cen in pa radi kršenja zakona o živilih. Tii.il ljubljanske mlekarlce Je že večkrat presen -Ml javni organ na cesti in Je nato marsikatera mlekarica obžalovala, da se jI je mleko tako pomnožilo med vožnjo. To vrsto obtožencev je zaklju U včeraj neki trgovec, katerega je ovadil omenjeni stražnik, da je prodajal sladkor v kockah po 21 Din in je s tem prekoračil 10% običajno dovoljeni čisti dobiček. Obtoženi se je zagovarjal z visokimi nakupnimi cenami. Ker je njegov zagovor glede nakupnih cen potrdil tudi lastnik izvozne in uvozne tvrdke »Jadranc g. Fr. Zebal. Je bil obtoženec oproščen. — Boli ttda pa je predla neki ženski tam od Tomi-šlja. Imela Je žena nesrečo, da so JI oboleli prešiči in hitro v 14 dneh Je kar dva zaklala. Iz mesa je napravila klobase, katere je dala za par dni v dimnik, nakar Jih je naložila v košaro In hajd z njimi v Ljubljano na trg, češ saj Ljubljančani pojedo vse, ti imajo dobre želodce. Toda previdnost tržnih nadzornikov je obvarovala Ljubljančane pred temi klobasam!. Klobase so bile zaplenjene m Žena Je prišla pred sodišče radi paragrafa 1 zakona o živilih. Pri obravnavi se Je izvijala žena na vse mogoče načine Iz zagate. Končno je Izvlekla Iz žepa ogledni Kst enega zaklanih prešlčev fn je trdila, da so bile zaplenjene klobase od prešiča, ki je bil ogledan in zdrav glasom tega predloženega lista. Ker pa obstoja sum, da je žena prodajala klobase od obeh pre^ičev pod zaščito enega oglednega lista je odredilo sodišče, da se zaslišijo vse priče v okolici, ki o teh okolnostih kaj vedo in se je obravnava v svrho teh poizvedb preložila. Toda trda bo predla Ženi, če je s svojimi navedbami sodišče res samo potegnila. O izidu obravnave bomo svoječasno poročali.
— Orehe Je klatit.. No. Pavle Princ, kaj pa z vami, policija pravi, da klatite mestne orehe tam na Ambroževem trgu Orehe kradete fn drevje klestite? Polomili ste več vej! — Gospod, to nI res. Noben a veja ni odletela, še orehov nisem nič dobi!. Druge stranke tam okrog jih Imajo po cele vreče. Sploh je bilo pa tako. Otroci In ženske so pobirale orehe in so metali palice nr> drevje. Ko sem prišel, pa so me prosili, na i vržem jaz enkrat količek v oreh ker sem močnejši. Usmilil sem se jih, pa sem ga pognal med veje. Če je kaj padlo ne vem, vem pa, da je prišel ravno tisti nesrečni trenotek stražnik in me zapisal. Niti enega oreha nisem dobil. — Ker drugih dokazov nI bilo. Je sodnik obtoženca oprostil, vendar pa bo moral mož kljub temu plačati 25 Din takse za oprostilno sodbo.
Sdiicht
Prav
Schichtovo miio z znamko Jelen"
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. 3137/f Pri nakupu pazite na ime „Schichl" in na znamko „Jelen" I
Splendid isolation.
V Rimu, 20. okt
WTIž*a se največji praznik fašizma, obletnica fašistovskega »pohoda na Rim«, druga obletnica. Praznovala se bo 28 . t. m. in naslednje dni na kar najslovesnejši način, kakor se zatrjuje. Vse podrobnosti je točno določil zadnji »veliki fašistovski svet« in doda se morda le še kaka malenkost, če se bo to zdelo potrebno »Vodji«, ministrskemu predsedniku Mussoliniju.
Tako ste torej minuli dve leti, kar fašizem osrečuje Italijo s svojo vladavino. Prvo leto   bi se moglo nekako označiti za »leto podiranja«,   drugo pa »leto zidanja«, kajti v prvem letu svoje vlade je fašizem, zagotovivši si od popolnoma onemoglega starega parlamenta enoletno polnomoč, delal z vsemi silami na to, da podere vse, kar bi le količkaj spominjalo    prejšnje vladavine »demokracije«. Pri tem podiranju so mu pomagale same celo tudi one stranke, katerih dolgoletni trud je podiral. Isti stari parlament je sprejel potem novi volilni zakon, ki je s pomočjo večinskega sistema zagotovil vladajoči stranki dvetretjinsko veČino v poslanski zbornici in porinil   vse   ostale   stranke v brezplivno manjšino. Tedaj se je začelo »zidanje«, to se pravi, da si je fašizem začel utrjevati svoj položaj s pofašisto-vanjem vseh panog državne uprave in provaianjem reform, ki so služile zopet istemu smotru. Kot posebna zaščita sadov fašistovske revolucije se je ustanovila »prostovoljna milica   za narodno varnost«. Ko se je fašizem   nahajal v najvnetejšem »preporojevalnem« delu, je udarila vmes strela iz jasnega, umor poslanca Matteotija, in stavba fašistovske vladavine se je začela rušiti. Nasilje in korupcija, s katerima so jo gradili, sta stopila do grla celo tistim, ki so dotlej imeli primerno opravičbo tudi za najhujše, kar je prihajalo iz faŠistovskih vrst. Danes, ko praznuje drugo obletnico svojega pohoda na Rim, je fašizem popolnoma osamljen.
Mussolini se je zadnje mesece silno prizadeval, da bi zopet pridobil narodove simpatije za svojo vladavino. Prepotoval je ves Škorenj, od severa do juga in od juga do severa.   Skoraj ni
bilo tedna, da bi ne bilo časopisje javljalo kakega njegovega govora, v katerem je proslavljal delo fašizma za narod in državo. Ali narod se ni ogreL In ko je prišel čas za praznovanje obletnice pohoda na Rim, je fašistovski veliki svet v občutku, da bi poziv fašistovske stranke narodu, da naj praznuje z njo velik fašistovski praznik, ne našel primernega odziva, modro sklenil, da smatra ta praznik za praznik — stranke. Seveda! Obe najmogočnejši organizaciji v državi, udrnženji kombatentov in vojnih pohabljencev, ste na svojih letošnjih kongresih poudarili svojo nepolitičnost in sta se sedaj, za praznik obletnice fašistovskega pohoda na Rim, izrekli proti sodelovanju pri teh strankarskih svečanostih. Naj se ta sklep tolmači kakorkoli, v svojem bistvu po-menja le eno — nezaupnico fašizmu in njegovi vladavini.
Letošnja proslava fašistovskega pohoda na Rim je bila v začetku brez dvoma zasnovana na kar najširši podlagi. Ves narod naj bi bil proslavljal fašizem kot rešitelja in prepoiodnika do movine. A da bi bila stvar še slovesnej-ša, je Mussolini prihranil za to priliko še nekaj pra; posebnega: Milica naj bi ob obletnici pohoda na Rim prisegla kralju. Za okrasek druge obletnice fašistovskega pohoda na Rim je Mussolini hotel porabiti tudi kralja, ki naj bi prisostvoval osebno zaprisegi milice v Rimu. Svečanost bi bila velikanska. Tako je bilo namreč zamišljeno pred umorom poslanca Matteottija. Sedaj je stvar seveda popolnoma drugačna. Milica bo sicer prisegla kralju 28. t. m., toda kralj ne bo prisostvoval zaprisegi, in Mussolini baje tistega dne tudi ne bo v Rimu, temveč v Milanu.
Namesto velikega narodnega praznika, bomo tako imeli 28. t m. le praznik fašistovske stranke, ki se bo praznoval z običajnimi paradami in zborovanji, na katerih se bo proslavljala faši-stovska revolucija in njeni uspehi, skratka: fašizem bo drugo obletnico svojega pohoda na Rim praznoval sam zase in po svoje!
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani*
OPERA. Začetek ob pol osmih zvečer. Sobota, 25. oktobra: »Majska noč«. Rzd E. Nedelja, 26. oktobra: »V vodnjaku«. »Ca* vaTleria rusticana«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 27. oktobra: Zaprto. (General« na vaja.)
Torek, 28. oktobra: »Rusalka«. Shvnostna predstava povodom češkoslovaškegi na* rodnega praznika. Izven.
DRAMA. Začetek ob osmi uri zvečer.
Sobota. 25. oktobra: »Firma P. B.«. Red F. Nedelja, 26. oktobra: »Pri Hrastovih«:. Tzv. Ponedeljek, 27. oktobra: »Cvrano do Ber*
gerac«. Red C. Torek, 28. oktobra: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani.
V soboto, 25. oktobra: »Maks v škripcih*.
V nedeljo, 26. oktobra: »Maks v škripcih«.
★ ★ ★
B, SisnfciewiGz na prsta v
— Praga, 24. okt. (Izv.) Po poročilih z Omaja je včeraj zjutraj prispel vlak z ostanki H. Sienkiewicza iz Švice čez Feld-kirchen, Inomost, Amstetten na Dunaj. Po-nalogu češkoslovaškega zun. ministrstva se je češkoslov. konzul v Lincu dr. Locher odpeljal od Insbrucka nasproti, da tam v imenu vlade Češkoslovaške republike izkaže prvi pozdrav in čast velikemu poljskemu pisatelju. Vlak z zemeljskimi ostanki spremljajo predsednik odbora za prenos zemeljskih ostankov FL Sienkiewicza Libic-k i, župan glavnega mesta Varšave senator Zallnski in Sienkiewiczev sin. Konzul dr. Locher se je na kolodvoru v Inomo-stu poklonil velikemu pisatelju in boritelju za svobodo poljskega naroda, izrazil je globoko spoštovanje češkoslovaškega naroda do prvega sina Poljske in to tudi zato, ker le SIenkiewicz ljubil Češkoslovaško kot svojo rodno zemljo, Za svobodo češkoslovaškega naroda si ie Sienkiewicz pridobil ne-venljivih zaslug in on ie bil med prvimi bori tel j i za prisrčne zveze med obema bratskima narodoma.
Na meji na postaji v Českyb Velenicah Je bil prirejen ostankom Henrika Sienkie-wicza naravnost kraljevski sprejem in njegova zadnja pot po svobodni češkoslovaški zemlji le bila pravi triurni Sijajni sprejem so pripravili telesnim ostankom velikega poljskega pisatelja vsi sloji češke Javnosti od meje do slovanske zlate Prage; na vseh postajah Je Češkoslovaški narod pozdravljal sprevod in se klanjal velikemu geniju poljskega naroda. Ni bilo to samo oficijelna prireditev češkoslovaške vlade in armade, niso se klanjali Henriku Sienkiewiczu samo pisateljski, znanstveni in umetniški krogi, klanjala sta se svojemu ljubljencu vsa inteligenca in ves narod.
Sijajen je bil sprejem na obmejni postaji v Českvh Velenicah. V imenu češkoslovaškega naroda so krsto s smrtnimi ostanki sprejeli: za češko akademijo znanosti in umetnosti ravnatelj K v a p i 1, za klub pisateljev posl. dr. D y k in Č a p e k, za umetniško besedo dr. Hanuš J e 1 i n e k, za sindikat čsl. žurnalistov urednik V. Č e r-vinka, za obč. svet Velike Prage višji sv. T11 e t a, za Narodni svet senator dr. N 5-m e c, za vlado min. svet. dr. Š p i č e k in senator H y b š, za slavnostni komitet dr. Fuhrich, Vondraček, L a c i n s k i, dr. Š t e c h, kon. Matušek in urednik M e r g e 1, zastopnik poljskega poslaništva in deputacija poljskih društev.
Vlak z ezmeljskimi ostanki H. Sien-kiewicza Je prispel 23. t m. ob 16.40 na kolodvor. Vojaška godba ie zaigrala poljsko državno himno, za tem češkoslovaško in na to Sienkiewiczevo priljubljeno pesem »Nad Tatro se bliska«. Med drugimi se je v imenu češkoslovaških pisateljev poklonil H. Sienkiewiczu pisatelj in narodni poslanec Dyk, naglašajoč:
Na me fah naj zapadnejše slovanske dr-zave se poklanjalo češki pisatelji ostankom in geniju Henrika Sienkiewicza. Na meji, kjer s treh strani butajo valovi germanskega morja, se češki pisatelji klanjajo in izkazujejo Čast velikemu Poljaku, boritelju za svobodo rodne zemlje in Slovanstva. Zgodi se po izreku Simona Starovolskega: »Fortuna variabilis«, da po najslavnejši preteklosti padajo narodi v suženjstvo« a da se potem dvigajo prapori poraženih ponovno k svobodi in mečejo v prah Jarem tlačanski. Nikdar ne klone s krvjo poškropljeni meč j unakov-borcev za svobodo. In zgodi se, da po težkih bojih narod zopet ostane k novi svobodi in napredku«.
Po vseh velikih oostajah do Prage Je bil prirejen najveličastnejši sprejem. Naravnost triumfalna pa Je bila manifestacija slovanske Prage geniju Henriku Sienkie-wiczu. Na VVilsonovem kolodvoru v Pragi je v imenu odsotnega primatorja dr. Baxe in čsl. vlade sprejel krsto sek. šef. dr. Va-nek. V triumfalnem sprevodu so nato krsto peljali skozi mesto v Pantheon. Na čelu sprevoda Je jahala okonjena policija, za njo pa: Sokolstvo, češkopoljski klub, poljski klub, kolo poljskih prijateljev, voz z venci, svečeništvo, voz s krsto, pokojnikov sin in častna poljska delegacija, poljsko poslaništvo, slavnostni komitet, zastopnik prezl-denta dr. Masaryka, min. predsednik Svetila, predsednik parlamenta in senata, vsi ministri, vsi drž. veledostojniki, diplomatski zbor, general Jftittelhauser, obč. svet Prage, Narodni svet, akademija znanosti, poslanci in senatorja, generaliteta, znanstveniki, pisatelji, novinari! in tisočglava množica narodnega občinstva.
V Pantheonu Je bila krsta položena na bogato okrašen katafalk. Danes v petek od 11. do 18. je bil dovoljen občinstvu dohod v Pantefion. Zvečer ob 19. Je bila krsta odpeljana v slavnostnem sprevodu na Wflso* nov kolodvor, od koder Je krenil vlak v svobodno poljsko domovino.
— Varšava, 24. okt Varšavsffl odbor prenos pepela Henrika Sienkiewicza se je po možnosti oziral na vse želje. Izražene od posamniti mest in dežela glede prevoza. 2e- 1
tU mest Krakov«. Poznanja b LJubljane,
na] bi se prevoz izvršil preko tefi mest. ni bilo mogoče ustreči, ker so bile te želje Izražene prekasno, ko je bil že ves program določen. Poljsko časopisje ostro kritizira odbor, ker ni vsaj toliko popustil, da bi se bil prevoz izvršil preko Ljubljane in če tudi bi bilo treba spored svečanosti spremeniti.
— Beograd, 25. okt (Izv.) Jutri se vrše v Beogradu velike svečanosti povodom prenosa Sienkiewiczevega pepela v Varšavo. Dopoldne bo v katoliški cerkvi slovesna služba božja, med katero bodo zvonili vsi zvonovi Patrijarh Dimitrije je izda! povelje, da istočasno zvone tudi po vseh pravoslavnih cerkvah. Popoldne bo velika svečanost na vseučilišču pod predsedstvom prof. Radovana Košutića. Predavali bodo o Sien-kiewiczu in njegovih delih prof. Ko šuti ć, ravnatelj Knežević, docent V i t e z i Ć In bibliotekar G j o n i c. Zvečer bo v narodnem gledališču velika svečanost v čast Si-enkiewiczu. Slavnostni govor bo imel pisatelj Branislav N u š i č. Danes ob 9. dopoldne so se vršila po vseh višjih razredih beogradskih šol intimne svečanosti s predavanji o Sienkiewiczevem življenju in delovanju. Dijaki so imeli ponka prost dan.
★   ★ ★
— Oton 2upančičeva »Duma« v Italijanskem prevodu. Ttalo Maffei je s pomočjo gospe Fani Šinkovec-Mayer prevedel na italijanščino Župančičevo delo »Duma«. Dodal ie tudi zgodovinski pregled slovenske literature. O prevodu govori v tržaškem »P. D. S.« pror. Umberto Urbanaz-Urbani, zatrjujoč, da je prevod nov poskus, da bi se tudi na kulturnem polju vedno bolj navezali od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo. Danes poleg drugih italijanskih avtorjev Pirandello triumfira v Zagrebu in v Ljubljani, jutri bodo triumfirali v Itailjt Ivo Vojnović, Oto Župančič, Borisav Stankovič. Že danes Italijani v Jugoslaviji in Jugosloveni v Italiji lahko navajajo Župančičev verz: »Kje je tuja zemlja?«. Prevod je izšel v Modeni, v tiskarni Immacolata. Maffei pripoveduje, da je bil prevod končan že 1922., ali ni prišel na dan, ker še ni bilo rešeno pekoče reško vprašanje. Sedaj, ko je odprta svetla pot sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, hoče biti Maffeijeva knjiga ne samo znamenje interesiranja za literaturo jugoslovenskih sosedov, marveč tudi nekaka oddolžitev napram »Literarnemu društvu« v Ljubljani, ki si je postavilo nalogo prevesti najboljše italijanske pesnike, med njimi tudi D* An-nunzia.
— Danes zvečer se poje v operi mestu že javljene »Carjeve neveste« opera »Maj* slca noč« za isti red E. Sprememba reper* toarja je potrebna, ker gdč. Rozumova še ni popolnoma okrevala od angine. V drami se pa igra »Firma P. B.« za red F.
— Slavnostna predstava v naši operi. V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika priredi Narodno gledališče ^ Ljubljani v torek dne 28. t m. slavnostno predstavo, pri kateri se bo pela slavna Dvof akova opera »R u s a 1 k a« pod taktir* ko in v režiji ravnatelja Rukavine. Opera je izvrstno naštudirana in bo vsled svoje izredne muzikalne lepote brez dvoma do* segla absoluten uspeh. Na slavnostno pred* stavo opozarjamo vse prijatelje češkosla* vaškega naroda v našem mestu. Predproda* ja vstopnic od danes naprej pri dnevni bla* gajni v operi.
— Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Danes zvečer je v operi ljudska predstava pri znižanih cenah, in sicer se poje komična opera »V vodnjaku« in »Ca* vallcria rusticana«. Drama pa vprizori Me* škovo »Pri Hrastovih«. Začetek v operi ob pol osmih, v drami ob osmih zvečer.
— Uspeli »Prodane neveste« v Niimbcr-gn. V numberškem mestnem gledališču so igrali 11. tm. Smetanovo opero »Prodano nevesto«. Gledališče je bilo razprodano m opera sprejeta z največjo simpatijo. Časopisi nasvetujejo, da naj se tako razvita in tako uspela opera stalno obdrži na repertoarju.
— KONCERT NA VICU. Prijatelje umetnih in narodnih pesmi ponovno opo» zar j amo na nedeljski koncert (26. t m.), ki ga priredi pevsko društvo Slavec v dvorani Sokolske g a doma. — Vičani! Pokažite s svojim polnoštevilnim obiskom, da znate ceniti požrtvovalnost prirediteljev. — Začetek točno ob sedmih zvečer1 236/n
— Rezultat »Uzgojateljeve« ankete. — Nagrada od pet hiljada dinara, koju je raspisao »Uzgojatelj« za najboljši Članek o temi »Moral i društvo* pripala je prema ocijeni naročitog iuryja gosp. Mirku Jnrkovi-ću profesoru dubrovačke preparandije. Natjecatelja ove ankete bio je veliki broj i rezultat sa moralnog gledišta je znatan. — Uredništvo »Uzgojatelja« namjerava i dalje raspisivati visoke nagrade za ankete u važnim kulturnil fn socijalno-etičkim problemima.
— Glasbeno društvo »Sloga« v LJubljani. Na občnem zboru dne 19. okt se je ustanovilo v Ljubljani železničarsko pevsko glasbeno društvo »Sloga«, v katero so pristopili član! pevskega zbora in godbe »Zveze jugoslovenskih železničarjev«. Glasbeni odsek društva »Sloge« se deli v godbo na pihala, godbo na lok in pevski zbor. Ob številni udeležbi železničarjev — ljubiteljev petja in glasbe so poleg pozdravov sestre »Drave« iz Maribora in dragih zastopnikov ter bodrilnih besedi raznih govornikov, Izrazili društvu svoj »vivat, flo-reat, crescat« tudi zastopniki »Matice« in »Zveze slov. pev. zborov«. Izvoljeni odbor vabi k' številnemu pristopu v »Slogo« vse železničarie in tudi neželezni čar je, občinstvu pa se priporoča za blagohotno naklo-njenost_______
Današnje prireditve t Ljubljani:
Kino Ideal: »Potovanje okoli sveta«. r~ Kino Matica: Uganka šetfcega srce.
Krasne toalete!
Razkošna oprema!
Cas je denar  Cas je denar
Krasna salonska družabna drama v 5. dejanjih V glavnih vlogah šarmantna
Grete Reinwald, Halnz Salfner, Alfred Gerasch, Hermanu Plcba
Ne zanemarjajte svoje ženice!
fe sicer denar, ali za ženo treba oboje: čas e n a r ! — Vsi, ki se čutite prizadeti, oglejte
si sigurno ta f ?!m !
>e ob 'M., 5., Vi7. in V*9. — Ob nedeljah 3., Vso., 6., 728. In 9,
25., 26. in 27. oktobra
N? skrajšani orkester svira pri vseh predstavah.
Cas in d
Pre
Al
no !
1 111
Sokolstvo.
ČLANSTVU SOKOLA L
28. oktober je velik spominski dan narodne in državne osvoboditve vseh malih, nekdaj zasužnjenih slovanskih narodov. Sokol I. proslavi omenjeni nacijonalni spomin v zvezi s prvim rednim bodočim društvenim predava* njem na Taboru.
Proslavimo ta dan v znamenju na* rodnega veselja in onega veličastnega razpoloženja, ki je navdajalo pred leti vse naše sokolske vrste. — Nov sokoU ski dom je pod streho, manjkajo mu pa še najdražji deli, predno bo upora* ben (mizarska dela, fasade, osrednja kurjava, razsvetljava itd.). Proslavimo te dni z ono nacijonalno po* žrivovalnostjo, na katero smo bili pripravljeni v svetem razpoloženju pod vtisom velikega dogodka pred šestimi leti.
Vabimo in pozivamo vse svoje članstvo, da daruje in zbira prispevke bodoče dni za Tabor, da čim preje dokončamo ponosno nacijonalno zgradbo na Taboru. Ako vsak član pomaga gradbi samo z 20.— Din, bo s iem mnogo doseženo. — Prispevke spreje* majo proti potrdilu »Tiskovna zadru* ga« v Prešernovi ulici in v društveni pisarni na Taboru vsak dan med 4.—7. popoldne.
Odbor Sokola L
JhIjHh »Ifia.
— Prošnia z?, privatno slovensko Šolo v Ooric? odbita. Dni so časa so se trudili Slovenci v goriškem mestu, da bi dobili na cbčinske stroške svojo pre-potrebno slovensko šolo in vrtec, ali ker je bil ves trud zaman, so si hoteli napraviti šolo na lastne stroške. Prošnjo pa je šolsko nadzorništvo odklonilo s praznim izgovorom, da je v goriškem mestu že dovolj preskrbljeno za potrebe prebivalstva s šolami in otroškimi vrtci. Pa tako radi govore mogočni italijanski oblastniki o svobodi, katero uživajo Slovenci v Julijski Krajini!
— Istrska komisija. Ako so resnična poročila, potem italijanska interml-nisteriialna komisija za istro zelo pridno deluje. Imela je več sej v Puli, na katerih se je z vseh mogočih vladnih strani zopet enkrat obljubila obsežna pomoč. Komisija je posetila tudi nekatere kraje v spodnji Istri in pride tudi v zgornji del dežele. Ako imajo gospod ie oči, da vidijo, morajo spoznati, da Istra nima cest, da jih treba graditi in stare popraviti, da treba posušiti dolino Mirne, RaŠe in jezero pri Cepiču, da razsaja po raznih krajih malarija, da manjka vode, da treba kmetom preskrbeti pred vsem za izvoz vina itd. NebroJ Je raznih nujnih gospodarskih potreb. — Pred vsem potrebuje življenja Pula fn tisočkrat že je bilo povedano, kaj treba storiti v svrho puljskega oživljenja. Gospodje iz Rima poslušajo sedaj iste pritožbe in iste zahteve. Zadnji čas je, da se krene na pot prave in resnične pomoči. V ta namen treba denarja. — Dokler se ne bo čulo, da so nakazane za Istro velike vsote denarja, je zaman vsako govoričenje in obljubljanje, kako
se bo Istra dvignila sedaj, ko so zborovali njej v prilog v Puli sami vladni gospodje iz Rima!
— Z vseh strani Istro prihajajo poročila, da so hrvatski in slovenski starši pri vpisovanju svojih otrok v šolo storili v polni meri svojo narodno dolžnost ter so zahtevali, da se njihovi otroci v dodatnih urah poučujejo v svojem domačem jeziku. Šolska oblast pa je povsod delala zapreke in je tudi grozila po svojih italijanskih učiteljih prizadetim stariŠem, ako se ne odrečejo pouku v materinščini v dodatnih šolskih urah. V Krmedu imajo italijanskega učitelja, ki ne pozna hrvatskega jezika. — Roditelji so rekli na to, čemu naj pošiljamo otroke v šolo, ker tam samo iz-, gubljajo čas in se prav ničesar koristnega ne nauče. Prišlo je v vas devet orožnikov, ki hodijo po hišah in zahtevajo, da morajo starisi svoje otroke pošiljati v italijansko šolo. >*'
— AmeHŠka ladja »Pfttsburf« t Poti. Te dni je prispela v pulsko pristanišče ameriška vojna ladtja »Pittsburg« s 1000 možmi. Sla je v »dok«, da bi se Izvršile tam nekatere ponrave. Toda v splošno začudenje prebivalstva ie ladja odplula ie Isti dan. Društvo »Sooglio Uhvi* je zahtevalo za poprave tako velike svote, da so se Američani gospodom zastopnikom imenovanega društva z nasmehom poklonili m nemudoma zapustili Pulo. Društvo Ima pomo upraviteljev in uradnikov, ki so bosato plačani, nekateri Imajo pri društvu sinekuro z 10 do 12.000 Hrami. Američani so hoteli ostati v Puli kak teden aH morda še več In velika posadka bi bila dala mestu gotovo precej zaslužk3. Tako se ne rešuje beda v Puli, marveč tako se odganja dejansko ponuđena pomoč pulskemu mestu m pristanišču. Američanov sigurno ne bo več v Pulo.
— Odpuščanje učiteljev. Šolski skrbnik Reina je zagotavljal poslancu dr. Besednjaku, da se ni bati odpuščanja slovenskih učiteljev. Toda italijanska gospoda govori eno, dela pa drugo. Sedaj so odslovljent prvi učitelji na podlagi nove zakonodaje za osnovno šolo. Odpuščeni so: Bernetič Fran, Rakitovac, Cerut Sii/ester, Predloka, De-marin-Flego Zorka, Kenič Andrej, Zagorje, Knap Anton, Gol, Medvešček Bogomil, Dekani, Mislej Josip, Bukovica, Pahor Josip, Sežana. Sledili bodo še drugi odpusti.
— 41.333 Ur globe za utihotapljenl saharin. Policijski agenti v Trstu so pred kratkim preiskali ponoči hotele in gostilne. V neki gostilni so našli Mihaela Heistlerja In Karla Schoneva, oba iz Madžarske. Imela sta s seboj 49 kg saharina. Poklicana sta bila takoj pred sodnijo, kjer sta se zagovarjala, da sta kupil saharin od nekega Franka. Obsojena sta na globo 41.333 lir in Heistler bo sedel Še Šest dni v zaporu.
— Pred poroto v Gorici se je vršila razprava proti 34 letnemu Josipu Buciku iz BanjŠic, ki je bil obtožen nenameravanega umora. V velikem pretepu med fanti iz Bat in Ban/šic je zabodel z nožem Alojzija Klanj-ščaka, ki je kmalu nato umrl. Bucik je obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora, katero kazen pa je že zdavnaj prestal, ker je bil v preiskovalnem zaporu že od 6. decembra 1932. do sedaj.
— Nesreča. Z vagona za prevažanje lesa je padel 36 letni delavec Ivan Zadel pri Sv. Petni na Krasu. Prenesli so ga težko poškodovanega v postojnsko bohrico.
— Svojo petdesetletnico je slavil te dni istrski župnik Šinie Č e r v a r. Pomagal je ljudstvu na gospodarskem in političnem polju, bil je deželni poslanec, ko je izbruhnila vojna, so poslali tudi nJega na ljub-. Ijanski grad, ko se je vrnil, so ga preganjali in pretepali fašisti. Trpeče ljudstva zre z zaupaniera x
strati 4.
•SLOVAŠKI NAROD« 8ne 2b. oirtobra 1924
štev. 246.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1924.
Jedro krize.
»Slovenec« je včeraj prav povedal, da sedanja kriza ni navadna kriza, ampak kriza med drugim ustavnim faktorjem, to je krono in parlamentom. Radič je to tudi povedal na javnem shodu pred 10.000 ljudmi, in sicer tako, da so morali njegove besede v listih konfiscirati. »Slovenec« pa svoje trditve ni Izpeljal do konca, oziroma jo je po svoje razložil. Stvar je sledeča: oba državna oziroma vladna faktorja sta vezana z ustavo. Kralj ne more postopati po svoje in parlament tudi ne, ker sta oba prisegla na ustavo. Razlika je sedaj ta, da je kralj izpolnil svojo dolžnost, ker je moral braniti ustavo In s tem državo« narodni poslanci se pa te svoje dolžnosti ne zavedajo In mislijo, da smejo grešiti proti državi, kolikor hočejo. Da bi prikrili svojo podlost, se sklicujejo na narodno voljo, ki jo delajo sami, kajti leta 1918. ni bilo nikjer tiste hrvatske »narodne volje«, ki je danes in ki jo je ustvaril Radič, in tudi slovensko »ljudsko voljo* so ustvarili šele izdajalci deklaracije. Pri tem ti gospodje pozabljajo, da niso samo zastopniki ljudstva, ampak zaščitniki države. Pri današnjem razpoloženju ni prav nič težkega doseči, da se ustvari »volja ljudstva« proti državi. Demagog seveda še hujska in prigovarja masi, da bi za to dobil njene glasove. Pošten zastopnik ljudstva, ki mora uvideti, da bi bil propad države na škodo narodu — da je sedanja oblika države edina rešilna, da bi jo republikanstvo uničilo in da je država taka, kot je sedaj, vsaj gotovo več vredna, nego vse nejasne seljačke Čove-čanske, radićevske in prepeluhske republike — torej ne pojde z »voljo naroda«, ki v svoji zaslepljenosti ne vidi svoje lastne koristi, ki jo ima od urejene države, ampak pojde na pot svoje dolžnosti in bo branil ustavo, na katero je prisegel. Ako je parlament res nekak izraz »ljudske volje«, mora biti v kralju izražena »volja države«, ki hoče Živeti. Ako jo hoče ljudska volja uničiti, mora država pokazati svojo voljo do življenja. To je jedro krize. Kralj je moral nastopiti proti radičevskemu razdiralnemu delu med narodom in v armadi — in parlament bi moral odobravati, da je storil svojo dolžnost, ker ga k temu ne le opravičuje, ampak naravnost sili — ustava. V primeri bi bilo to rečeno: kadar se otroci v hiši tako raz-pasejo, da razgrajajo in razbijajo in jc nevarnost da uničijo hišo, mora nekdo nastopiti proti otrokom in rešiti hišo — otrokom v korist. Seveda, ko je kralj storil, kar je moral, je nastal krik, da je konec parlamentarizma, da vlada militarizem itd. in na drugi vladni faktor lete* zaradi izvrševanja dolžnosti očitki iz vrst poslancev, ki se svojih dolžnosti ne zavedajo. Radič, ki nima niti toliko smisla za parlamentarizem, da bi šel v parlament — kriči, da Beograd ni parlamentaren. Njemu se pridružujejo drugi demagogi in se obračajo proti drugemu vladnemu faktorju, namesto da bi pomislili, kam mora priti država, če ne bo blagor države suprema lex — in če bo volja posamnika ali volja ljudstva več nego ustava, zakoni, prisega, poštenost in vse, kar je podlaga skupnega dela vsake družbe, vsake države in vsega človeštva.
L.
* * *
— Poziv! Da tudi mi čim vidneje manifestiramo svojo kulturno in slovansko solidarnost s poljskim narodom, pozivamo vsa kulturna, dobrodelna, pevska, telovadna in druga društva, da povodom prenosa zemskih ostankov velikega pisatelja Henrika Sienkie-wicza iz Švice na Poljsko t. j. dne 26. t. m. pošljejo pozdravne brzojave ministru za prosveto v Varšavi.
— Češka recepcija dne 28. oktobra. Generalni konzul ĆSR g. dr. Otakar Beneš priredi ob priliki obletnice osvo-bojenja češkoslovaškega naroda, na dan 28. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne v dvorani »M 1 a d i k e«, Subičeva uL recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in vse jngosto-venske prijatelje češkoslovaške-jugo-slovenske vzajemnosti, kakor tudi vse korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— Morda fe ne veš, da farizeji vedno besne, kadar jim poveš resnico v obraz. Če še ne veš, da ima vsaka palica dva konca in da je ie Bog sve. toval ljudem, naj iščejo in trkajo, da najdejo in se jim odpre, boš imel pri« liko izvedeti vse to iz imenitne kopije znanih »SI oven če vi h« zanimivosti, ki jih bomo priobčevali vsako soboto tudi za tiste »Slovenceve« naročnike, ki si še nočejo prihraniti naročnine na to moderno natezalnico svobodne misli.
— Stanovanjski uradi ta ukinejo m njihove funkcije se prenesejo na upravne oblasti prve stopnje. Tako razglašajo iz ministrstva za socijalno politiko.
— Za Izrednega profesorja na beogradski glasbeni šoli je imenovan g. Ilija Slatin, bivši dirigent beogradske In splitske opere,
_Nova štlrirazredna gfnnunfla se
otvori po sklepu prosvetnega ministrstva v Novem Bečeju.
— Izkušnje poštnih m brzojavnih prh pravnikov. Vse osebje L in IL kategorije
5fojq državne strokovne izpite pri prifilni— in brzojavnem ministrstvu v Beogradu. — Ostalo osobje ministrstva dela izkušnje v ministrstvu, osobje III. kategorije in sva. ničniki ravnateljstva in njenih ustanov pa pri ravnateljstvu. V ministrstvu sta dve i*» praševalni komisiji, in sicer: komisija sa \m praševanje kandidatov I. kategorije, ki ji načelu je generalni direktor, in komisija za izpraševanje kandidatov II. kategorije, ki ji načeluje pomočnik generalnega direktor« ja. Za izpraševanje kandidatov UL kate. gorije in zviničnikov obstoji izpraševslna komisija pri direkciji, ki ji načeluje direk* tor. Vsak kandidat mora ob priliki prijave plačati nagrado za člane izprasevalne komi« sije. Nagrada znaša za uradnike L katego* rije 150 Din, za uradnike IL kategorije 120 dinarjev in za uradnike UL kategorije 100 dinarjev ter za zvaničnike 60 Din. Izkušnja je javna in ustna. O uspehu izkušnje se izda izpričevalo, ki mora biti kolkovano s 30 Din. Prijave za izkušnje se pošiljajo na ravnateljstvo. Slednja prijava mora biti kol« kovana z 20 Din. V njej mora kandidat toča no označiti, katero izkušnjo želi delati, in podpisati polno ime in priimek z začetno črko očetovega imena, dalje kraj služb ova* nja, čin. kategorijo, skupino in stopnjo osnovne plače. Prošnji se priloži potrebna vsota denarja v gotovini za nagrado izpran sevalni komisiji.
— Dobrovoliska agrarna posestva. Ministrstvo agrarne reforme pripravlja revizijo vseh" dobro vol jskih agrarnih posestev.
— Za varnost potniške prtljaše. Ker se skoro vsak dan dogajajo tavlne potniške prtaljage na železnicah, je ministrstvo sao-bračala odredilo strogo pregledovanje vseh kovčegov in zavojev s prtljago pri sprejemanju na vlak. Vršilo se bo tudi strožje nadzirani e prevzete prtljage.
— Železniška zveza z Belgijo le Holan-đljo. Ministrstvo saobraćaja dela na to, da se uvede direktna železniška zveza z br-zovlaki in potniškimi vlaki v Đelgllo in Ho-landijo.
— Učiteljski dom v Sabcu. Učitelji po-drinske prosvetne oblasti so sklenili, da si zgradijo v Sabcu svoj dom.
— Velika duhovniška tiskarna v NlSu bo gotova do prihodnje spomladi ter se otvori ob priliki Vasel j enakega zbora. Ti* skarna bo moderno urejena in se bodo ▼ njej poleg cerkvenih knjig tiskali tudi Sa. sopisL
— Za prosvetnega inšpektorja bttolj-ske oblasti je imenovan g. Peter Lješnare-vič, direktor gimnazije v Velesu.
—z Kongres zdravstvenih zadrug se bo
vršil v Beogradu 25. In 26. t m. UdeleŽnlki imaio na železnici polovično vožnjo.
— Popis revnih otrok. Po naročilu mestnega magistrata bo oskrbnik ubogih za Trnovo-Krakovo vpisaval vse otroke, ki so potrebni kakršnekoli podpore, nadzorstva in one, ki pridejo v poštev za božićnico. Vpisuje se od torka 28. t m. do srede 12. novembra od 2.—3. popoldne v Mali čolnarski ulici št. 9. Zglase naj se le starši ali varuhi.
— Požar v kranjski okolici. V četrtek
okrog 21. zvečer se Je na dosedaj še nepojasnjen način vnelo gospodarsko poslopje posestnika Štefeta v Gorenjah pri Kranju, ki Je v nekaj trenotklh zgorelo do taL Velik ognjeni svit ter zvonenje po bližnjih cerkvah ie privabilo na lice mesta več pro-stov. gasilnih društev in nebroj občinstva. Sreča je bila, da ni bilo vetrovno, ker sicer bi se ogenj gotovo razSirfl. Veliko pohvalo pa zasluži prost gasilno društvo Primskovo, ki je bilo prvo na mestu ter preprečilo nadaljnji razvoj požara, škoda Je velika, zavarovalnina, kot navadno, majhna. To je že tretji požar v teku enega meseca v neposredni bližini Kranja.
. — Smrtna kosa. Dne 23. t. m. Je umrl g. Henrik Peternel, vl§Ji računski svetnik. Pokojnik je bil odličen uradnik in dober narodnjak. Vsi, ki so ga poznali, so ga visoko čislali. Pogreb bo v nedeljo 26. t m. ob pol 15. iz javne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Bodi možu ohranjen trajen spomin. — V Sarajevu Je v najlepši moški dobi 33 let umrl g. Janko Kos, kapetan pri on-dotnem pehotnem polku. Pokojnik Je bil odločno naroden mož, ki svojega narodnega mišljenja nI prikrival. Kot oficir Je še služil pod Avstrijo m Je moral pretrpeti mnogo grenkega baš radi tega, ker ni nikdar zatajil svojega narodnega in naprednega pre-pričanla. Imel Je mnogo prijateljev, ki so ga visoko cenili radi njegovega krepkega in odkritega značaja. Pokojnik zapušča soprogo Anico hi dva otroka, Milico In Mflen-ko. Bodi mu ohranjen trajen spomin In naj mu bo lahka bratska gruda.
— Prostovoljna Javna dražba zapuščine pok. Maks Paul ina iz Črnomlja se bo vršila v nedeljo dne 9. novembra t L ob 13. popoldne na licu mesta v Ručetnl gori pri Seničici — 1 vinograd v Izmeri ca tri tisoč m* z zidanico. Izklicna cena Din 65 tisoč. V ponedeljek dne 10. nov. t L ob pol 9. dop. 1 njiva v Okluki, izklicna cena 12.000 dinar)ev, ob 11. dop. 1 njiva v Loki, Izklicna cena Din 7.000; ob 14. popoldne razne pohištvo, posoda, knjige, razne zbirke in drugo.
— K norici .JuuaUl DraveOčae*« nam
piše g. Pr. ReS, strugar, da so nJega brez povoda napadli Anton Jenko* Jože Maren-če, Feliks Cernivc In Anton Jertnc Dragi dan so pred stražnikom priznali napad m na zahtevo ReSa plačali S00 Din od IkoeV nlne. Torej Je krivda le na »Junaškili Dra-veljčanlh«.
— Po trimrtstni letih odkrit zfn^fn. V Petrtjevscfh nedaleč od Osijeka je bfi pred dnevi aretiran brvšl župan Okiro PetHč m izročen sodišču. Aretacija Petllča, ki ie
vtijal za Ktfteoega ta ealednega aoveka, jp
_________________ pravo tmoadfa> Kakor poročajo,
je bil PetHč aretiran aa podlagi soma roparskega amora lovskega čuvaja VrbasJča, ki le bi umorjen pred 13 leti. Petllča je ova-ienska, s katero Je hnel Intimne
v Zeeaeaa. Kakor smo poročali se js v Zemaae estrelfl ugledni odvetnik dr. R. Brandajs. Kakor poročajo samomora al izvrta odvetnik, temveč njegov 28 letni nečak te abaolviran jurist Rajko Brandajs.
— Vojaški begunec — roparski glavar. V Slatini na Hrvatskem ja bil prijet ta dni znani abesnfk V asa Teodorovlč, ki so ga pogrešali od leta 1930 dalje. Kasneje se je zaznalo, da se Tod^rovič potepa s tolpo roparjev v okolici Bistrice, kjer je napadal pasante, predvsem ženske in otroke ter jih oropal. Orožniki so mu bili opetovano za petami, vendar se je znal drzni zločinec dobro skrivati. Pred dnevi pa je orožnikom zloglasni zločinec naravnost padel v roke. Zalotili so ga baš, ko se je vračal z ljubav-nega sestanka. Vasa se je sicer branil s sekiro, vendar so ga orožniki razorožili in zvezanega nato odpeljali v bistriške zapore
— Zag-meten zločin. V vasi Vrbica pri Vinkovcth se je odigrala te dni krvava ljubavna žaloigra. Seljaka Janez Effinger in Avgust Pavošev sta imela ljubavno razmerje z vdovo Gašparič in njeno hčerko Marico. Avgust je bil ženin matere, dočfm je Janez dvoril hčerki. V nedeljo zvečer se ie vračal Pavošev domov. Na cesti ga je napadel Effinger in ga udaril s sekiro po glavi in je Pavošev v bolnici v Vinkovcih umrl. Oblasti so odredile obširno preiskavo, ker še ni ugotovljeno, dali je Pavoševa ubil Effinger.
— Pri živčnih bolečinah, rev mati z mu, protlna, ©debelosti, sladkosečnosti se izkazuje grenčica »Franz-Josef« za izredno dobrovoljno od vaj Ho.
— JUH AN. Iz priznalnih pisem: > Vsakdanja vporaba Vašega izdelka »Juh a na c me Je prepričalo o njegovi izborni kakovosti In pa o tem, da Vaša priporočila niso prav nič pretirana.« — Polonca Z., št. Vid nad LJubljano. 47/n
VELIKA ŽEPNA TATVINA.
V zadnjem času so razvili žeparji na železniških progah veliko delavnost in zdi se, da jim gre kupčija izvrstno v klasje. Dnevno se javljajo številne žrtve, okradene za horendne zneske. Najboljši žeparski posel uspeva na progi Zidani most*Zagreb, pa tudi Iz drugih krajev poročajo o številnih žepnih tatvinah. Tako je dne 17. t. m. po« stal žrtev loparjev ljubljanski trgovec m mesar g. Peter Bernik, stanujoč v Sodni uli* ci št. 8. Bernik, Id je bil na kupčijskern po« tovanju v Sremu, se je vozil omenjenega dne Iz Osijeka v Dalj. Ker je bil zelo utru« jen, je med vožnjo zaspal. Zbudil se je šele, ko ga je stresel sprevodnik močno za rame. Ob tej priliki je presenečen opazil, da ima prerezan telovnik in izginil mu je tudi za* voj z 200.000 Din. Listnico, ki se je nahajala v drugem žepu telovnika, je tat pustil pri miru. Bernik je takoj napravil ovadbo, vendar do danes o drznem Žeparju še ni sledu in ga tudi verjetno ne bo...
JCako eknsna, fina, sliika je naša
Jffirim čokolada! 3327
iz Ljubljane.
— Vse rodoljubno naše občinstvo pozivamo, da se udeleži proslave 500 letnice smrti velikega češkega vojskovodje Jana Žižke v restavraciji »Zve-zdac. Nadejamo se, da bodo zlasti častno zastopani naši vojaški krogi.
— Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se dne 28. oktobra t. L radi narodnega praznika ne bode ura-dovalo.
— Ceskoslov. Obec v Ljubljani. Ve vy-ročf prohlašenf samostatnostf republik^ C. SL dne 28. t n. slavnostf predstaven! v Narod, divadle. Po divadle pf&teljski večl-rek v res t Zvezde. Pfihlaškv na vstupenkv do divadla pFijima z ochotv Sequardt, še-lenburgova ul. 4, a Skrušny najdele do pon-dčlka v poledne. 226/n
— Božični ca za revne otroke. Dne 1. In 2. novembra in tudi že nekaj dni preje bodo prodajale članice vseh dobrodelnih društev mesta Ljubljane na večlh stojnicah sveče za na grobove. Cisti dobiček je namenjen za božićnico revnih otrok. Kupujoče občinstvo opozarjamo na te stojnice, ki bodo označene s primernimi napisi ter prosimo, da pri nakupovanju upošteva blagi namen te prireditve. Dne L ln 2. novembra bodo člani Pomladka rdečega križa nabirali darove po mestu, ki so tudi namenjeni za božlčnico revnih otrok. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi odrekel malim nabiralcem majhen prispevek za revne otroke. Zima je pred durmi, beda med otroci Je velika, vsled česar naj pomaga vsak po svoji moči.
— Srebrna poroka Danes praznujeta g. hran Vldic, žel. uslužbenec In njegova zvesta družica Ana roj. Mohar srebrno poroko. Ob tej priliki se poroči tudi hčerka gdč. Marija Vldic z gosp. Joškom Susterjem, trg. nastavljencem tvrdke Medic-Zankl. Se na mnoga letal
— Ugotavljamo, da pošta! poduradnlk v pokoju Prane Puc nI identičen s onim Pečom, o katerem amo pred dnevi poročali, da Je bil aretiran.
— Poziv vtem vpok o loncem. Radi prikrajšanja 'naših draglnjsklh doklad smo primorani sklicati protestni shod, ki se vrli v ponedeljek dne 27. t m. ob 10. dopoldne v Mestnem domu v LJubljani. Priča-knjemo, da se vsi prizadeti udeležite tega shoda do zadnjega — Koalicijski vpoko-Jeacf; Salamun-Mast
— Društvo »Šotam razpošilja vsem Ga* nom»zamudnikom na članarin f ček. položni« ee. Prosimo vnovič vse prizadete, da Čimprej poravnajo to malenkostno vsoto potom po* ložnic — aH pa pri društvenem blagajniku g. SfiU#oju> Glenžijpha uttoe 7/ffJ. 234/n
— Najmoderniji* moške ln damska kroja, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri ministrsko za trgovino in obrt konce« sijonirana krojne šola, 2idovska ulica 5/L Ljubljana. 233/n
— Plašna akademija ima svoje plesne vaje sa mladino vsako nedeljo od X—6. ure popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« in za odrasle zvečer od 8.—11. — Poučuje plesni mojster g. P raček. 237/n
— Promenadu! koncert muzike Dravske divizije v »Zvezdi« v nedeljo 26. t m. ob 11. uri (kapelnik dr. Jos. Cerin). Spored: 1.) Smareglia: Predigra k operi »Cornell-us Schut«. 2.) a) Zaje: »Sprevod bana Ste-panac, tužaljka iz opere »Ban Leget«. b) R. Wagner: Zalobna godba ob Slegfrie-dovl smrti iz muztk. drame »Božji somrak«. 3.) Brodil: »Iz Niša i okolice«, srbske pesmi. 4.) I. Strauss: Potpouri iz operete »Netopir«. Točki 2.) a) ln b) se Izvajate v slavo MIL Paunoviču.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobč samo Selenburgova ulica *t. 3 rri Gri-čar & Melač.
— Krasne novosti za zimo. Volnene jope hi modni telovniki so razstavljeni pri tvrdki P. Magdič. Oglejte si zalogo tudi v trgovini. 216 /n
— Kavarna Leon. Vsak večer szlonski orkester. Odprta od 4. zjutraj. Se priporoča Pogačnik. 89 'n
V nedelio 9. novembra 1924
„Dinarski dan"
za » Jutfoslovensko Matico««
On trpi na revmatizmu.
Prišel je ponižno, skesano m betežno v neko mirno gostilno, kamor se shajajo samo tihi ljudje, nekateri IzvoSčekI, ki poznajo historijo naše prestolice, in delavci, ker je tara dobra kmečka hrana. Predsnočnjim se je nepričakovano pojavil možakar. Začel je nekemu omizju tožiti o revmatizmu in boležinah, ki j!h trpi po vsem telesu vsled ran, dobljenih v svetovni vojni. »Za milega Boga! Mnogo sem trpel. Petnajst ran hnam v stegnu. Ne morem hoditi! Raje sem pustil, da so mi kos stegna odrezali, kakor da bi ml celo nogo. Nak. noge pa že ne dam! Za milega Boga! Lačen sem! Zdravnik mi je dal tale zdravila, pa sem ves denar porabil« Pokazal je steklenico, v kateri je bila kaj sumljiva tekočina.
Nato je vzel časopis ln začel govoriti o politiki: »Vi ne znate brati Časopisa! Jaz ga prav znam. Bla je Davidova vlada. Prit ima Radičeva vlada, vse bo po po-gnov Bičevič! Vse pojde v Iranže!«
Hodil je ta invalid po ostalih gostilnah. Na sv. Jakoba nabrežju je postal betežni invalid sumljiv službuječemu stražniku m ga je povabil na policijo, da mu nekoliko preiščejo bolezen in grehe. Na policiji so dognali najpreje, da je ta betežni invalid, kl se zove Fran Otorepec, rojen tam nekje na Gorenjskem izgnan iz mesta in da ima precej grehov na sebi.
Stražnikom na policijskem ravnateljstvu se je posebno dopadla leporciena figura tega invalida Otorepca. Bil Je zelo re-jen. Trebušček primerno zalit. Sumljivo pa jim je postalo, ker je invalidu postajalo naenkrat zelo vroče in se je začel potiti. Usmilili so se ga in ga začeli polagoma slačiti. Najprei suknjič, telovnik in čudo golemo! Pojavila se je stražnikom na telesu lepa suknja, ki je bila pred kratkim ukradena nekemu gospodu. Suknja je bila prav skrbno ovita okoli fnvalidovega telesa tja do nog.
Vprašali so ga lepo mirno: »No, kako pride, Otorepec, su!;nja k Vam?«
Otorepec: »Za milega Boga Za milega Boga! Suknja je moja! Zdravnik mi je nasvetoval, da se moram toplo oblačiM. Znajte gospodje, da trpim na revmatizmu, suknjo nosim zato pod suknjičem, da se ne prehladim v trebuh. No, stražniki prebrisanemu »zvitorepcu« niso verjeli. Poizvedovali so dalje In res so kmalu ugotovili, da ima Otorepec suknjo, ki je bila uro popreje ukradena zdravniku dr. Josipu Arhu, na kirurgičnem oddelku deželne bolnice. Suknja je bila vredna 2000 Din. »Zvitorepca« so odposlali sedaj na gorko, da bo preskrbljen čez zimo in da ga ne bo trgal revmatizem.
MATERE!
Vaši ded le
Oarila.
Uprava na Sega lista je prejela: za CMD Din 200, katere Je daroval g. Fran VarSek, arhitekt in mestni stavbenik v Beogradu, namesto cvetja na grob pokojne prof. Milice IleSičeve.
ZA
IN
ZIMO
SO VSE NOVOSTI
KAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN
COUVERCOUT PALMERSTON
ZA MOŠKE OBLEKE in
LFAUŠ "~ SUKNO TRAVERS KASAN KAMGARN
ZA DAMSKE KOSTIMI
PLTŠ — KRI MER BARŽUN ASTRAHAN DEFTIN
ZA DAMSKE PLAsC:  in jope
•l-T
;k ne
v bogati izbiri ter najdovršenejših kakovosti došle. Oglejte si zalogo in izložbe, prepričani bodete da se kvalitativno najbolje kupi pr
LENASI&GERKMAN i
LJUBLJANA *
Iz Maribora.
—m Prihod italijanskega novlnarla v Maribor. V Maribor je prispel včeraj italijanski novinar Mirko Andremagni. urednik Usta »Oiornale di Genova«. Andremasml ostane več dni v mestu, da se spozna z običaji naSega naroda tn da prouči naše gospodarske razmere, o čemur namerava poročati v svojem listu.
—m Koncert znanega dunajskega umetnika ln vijollnista, ki bi se moral vrSiti včeraj v petek je bil odpovedan in preložen na kasnejši čas.
—m Radlokoncert. V ponedeljek se ponovi ob 20. predavanje o radiju v zvezi z radlokoncertom. Občinstvo se opozarja da prihaja točno, da s prepoznim prihajanjem ne mori predavatelja, odnosno koncerta.
—m Zanimiva obsodba. Pred okrožnim sodiSčem je bil obsojen neki tukajšnii trgovec na tri dni zapora, ker ni ime! nreiene svoje trgovske knjiga.
Iz Celja.
—c O ritma v Celju razglas in članicam, da Je Oblastni odbor Orjuno v Mariboru z odlokom št. 67 z dne 22. okt. t L Imenovali za komisarja celjske Orjunc br. Draga Kralja, ravnatelja Celjske posojilnice. Dokler se ne izvrSe nove volitve, se naj članstvo v zadevah organazicnjic obrača na imenovanega komisarja.
—c Lludsko vseučilišče ima v ponedc-rjek 27. t m. ob 8. uri zvečer svoj občri zbor v rlsafnici meščanske šole. Radi važnosti občnega zbora se pričakuje polnoštc-vilna udeležba.
—c Celjsko pevsko društvo zapoje na Vseh* svetih, kakor vsnko leto, tudi letos, žalostinke na okoliškem pokopališču. Pevska vaja se vrši v sredo 29. t. m. točno ob ob 8. zvečer.
—c Smrtna nesreča. V celjski javni bolnici Je umrla gospa Marila Koprivšek, po-sestnlkova zena. v starosti 66 l?t. Doma io Je pobodta krava In je dobila tako hude poškodbe, da je istim v bolnici podTegln.
—c Aretiran ie bf! radi sunn tatvine In radi potepuštva neki Mnks Kristl Iz Maribora ter oddan v zapore okrajnega sodišča.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta reden lekarna *>Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgn.
—c Plačilo občinskih nakted ra telev"? feto. Mestni magistrat razglasa: V smMti predpisov za plačevanje občinskih nakb.i, to Je 10%-nega nniemninskega vinarja. 4**-ne kanalske pristoibine in 15*/«nega vodnega vinarja ter vodnega pavšala, so te plačljive v štirih obrokih in sicer 1. Januarja. 1. aprila, 1. Julija In 1. oktobra, vsakokrat s četrtino predpisanih zneskov. Ker Je s t. oktobrom zapadel zadnfl obrok omenjenih občinskih* davščin za tekoče leto, se one stranke, ki naklad še niso plačale, porivalo, da to store tekom meseca oktobri, ker bi se sicer »ostale davščine z zamudnimi obrestmi od njih Izterjale eksekutiv-nlm potom.
GDSEK za likvidacijo «ianjsx£ DE2C 3
javlj'. tužno vest. da je gospod
HENRIK PETERNEL
vlftjl računski svetnih,
dne 23. oktobra 1924. ob 16. url po daljU mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dot 26. oktobra ob pol pc« (•/I 3.) ari iz državne bolnice k Sv. Krilu.
Bodi obranjen prerano umrlemu vtstneam uradniku blag spomin.
LJUBLJANA, dne 23. oktobra 1924.
5iE
6594
Zdravstvo.
Primarlj dr. Mloaf;
POMEN OTROPEDUE V MODERNEM ZDRAVSTVU.
IV.
Ploščata noga (PlatrJuB).
Ta fizična napaka se zdi na prvi
pogled malenkostna in brezpomembna, tako da bi javnost mislila, da ne zasluži besede, ki bi razkrila njen pojm in vzrok. Razširjena je pri vseh narodih ln med vsemi sloji, a vsak, ki jo ima, opravlja svoje delo nemoteno naprej, prav kakor oni, ki je nima. In ravno zato, ker ne ogroža pri prizadetih eksistenčnega vprašanja, se ta hiba splošno smatra kot »nekak križ, ki mora biti, da ni človek povsem zadovoljen na zemlji«.
Če pa vprašamo prizadete, nam povedo, da stvar ni tako enostavna in brezpomembna, ampak ravno nasprotno, da trpijo silno mnogo zaradi nepravilnih nog. Vsak korak jim je obremenjen z bolečino, sploh: Ploščate noge so jim vir vseh muk!
Upoštevajoč mnenja zadnjih, se mi zdi potrebno, da posvetim od te serije člankov enega izključno le tej deformi-teti, da se javnost seznani z njo pobliže ter spozna, kako se prične, kje je njen vzrok, kako se da preprečiti njen razvoj in kako se je rešimo, če jo že imamo. Zdi se mi, da je to koristno za ves narod, ker je malokatera ali pa nobena hiba tako razpasena med vsemi sloji, kot ravno ploščate noge.
Ime »ploščata noga« ima zelo obširen pojm, v katerega okvir se prištevajo najraznejše hibe v strukturi sto-palovega loka. V splošnem pa mi ni treba pojasnjevati, kakšna je ploščata noga, ker je njeno ime povsod tako udomačeno, da je nemogoče zamenjati ga s kakim drugim.
Začetnih vzrokov Ima tudi ta deformacija več, vendar pa pridejo v praksi v poštev le ploščate noge vsled prevelike obremenitve nog In vsled vednega stanja. Pri nas so glavni povodi k temu:
1. slabo in neprikladno obuvalo,
2. nepravilna hoja,
3. opravila, pri katerih je treba mnogo stati.
Statistika ortopedičnih bolnikov nam kaže. da od vseh teh pripada na ploščate noge približno eno tretjino. — Najpogosteje se pojavlja pri moških in-duviduih med 16. do 20. letom, pri ženskem spolu pa navadno v takozvnnem ^klimakteriju«, to je med 41. in 50. letom. Pojavi pa se opažajo tudi pri otrocih, a to večinoma le vsled angleške bolezni (rhachitis) med 2. do 4. letom.
Da pa se mo?e razumeti bistvo ploščate noge, je treba natančno poznati normalno nogo in njeno konstrukcijo ali zgradbo. Zato se mi zdi potrebno, da se dotaknem s par besedami najprej zdrave noge in šele potem preidem k ploščati, že deformirani
Stopalo je sestavljeno iz dvaindvajset malih kosti, ki so urejene tako, da tvorijo obliko loka, ki nosi breme človeškega telesa. Na ta način se opira noga samo na dve točki, to je na petno kost in na konec takozvanih metatarsalnih kosti. Ti dve točki sta torej glavni nosilki človeškega telesa; lok pa, ki ga opirata, z lahkoto drži breme telesa, ker je sorazmerno urejeno, in Človek hodi lahko, elastično, ne da bi Čutil pri tem kako oviro ali bolečine.
Popolnoma drugačen pa je položaj, če stopalov lok izgubi ravnovesje in ako nastane namesto loka — ploskev. Vsa teža človeškega telesa se sedaj opira na sredino stopala, kar brezdvomno povzroča bolečine in neprijetne posledice pri hoji. V začetku se čuti oseba utrujena ter čuti bolečine na notranjem robu podplata, včasih v nartu (roži) ali :clo pri zunanjem členku (gležnju). —
Fedor Ljubnv:
Mož za silo.
Smrt Žida Volodarskega, ubitega v Petrogradu 20. junija 1918. so smatrali vedno za politični umor. Jaz sem dni* gačnega mnenja, a nimam nikakih za« nesliivih dokazov za to.
To, kar vam hočem povedati, in sklepi, ki jih izvajam v tem slučaju, so stvar neprevdarnega čutenja, ki je v našem življenju tako često prej na pra* vi poti, nego iščoči razum ali primer* jalna logika.
Da, še več. Gre tu, lahko rečem, za smelo in vendar bistroumno logično kombinacijo, ki jo vam pojasnim 8 posebnim ponosom, ker je bila nasilna smrt pravkar omenjenega boljševiške* ga voditelja vsem preiskovalnim orga* nom zagonetka.
Tu pred vami in v tej hiši pač lahko povem, ne da bi bil kdo v opasnosti, da smatram Tljo Lapotekova, ki je po tistem dogodku izginil brez sledu, za morilca komisarja Volodarskega, Cujte toreii Stvar je bila ta*Ie:
Vo'odarskij se je pisal pravilno OoMstein in je bil po poklicu krojač. Val boljševiškega pokreta ga je dvignil v Petrogradu zelo -isoko. Ko je prilel kot cenzor in propagandist marksizma
Drugi zopet beležijo bolečine med kratkimi kostmi stopala.
V splošnem pa so znani pri ploščati nogi ti-le pojavi:
a) po dolgem sedenju je izpočetka težka hoja,
b) ko se razhodi, je bolje, in
c) če dolgo hodi ali stoji, se pojavijo nove bolečine.
Iz tega je jasno, kako neprijetna je ta hiba za vsakega, ker skoro ni minute v njegovem življenju, da ne bi trpel. Zraven tega pa Še vsakdo že na prvi pogled spozna po njegovi zunanjosti in hoji, da njegove noge niso normalne. Pete njegovih čevljev so redno obrabljene na znotranji strani in usnje nad notranjim gležnjem je odrgnjeno, tako da je njegova hiba vsakemu vidna,
V zdravniški praksi se diajrnozira-jo take noge na papirju, prevlečenem s Črno maso. Na tega se postavi bolnika in iz odtiska se da natančno določiti konstrukcijo stopala. Na Biesalskega kliniki v Berlinu pa imajo v ta namen posebne steklene plošče, na katere se postavi pacijenta, in iz teh se projicirajo na ogledalu konture stopala.
Kot pri vseh že opisanih telesnih hibah ,tudi tu ni treba še posebe poudarjati, da se doseže s pravočasnim zdravljenjem popolni uspeh, samo če se ima voljo za to in če se hoče držati zdravnikovih navodil. Ravno tako pa je razumljivo, da ima zanemarjenje te deformacije jako neprijetne posledice za prizadetega, ker ostane po svoji ali po drugih nepremišljenosti trpin za celo življenje. Za daljšo hojo sploh ni. In vendar nudi izobražencu kot preprostemu človeku ravno turistika in sport, za kar je Človek s ploščatimi nogami popolnoma nezmožen, največ resnično lepega, idealnega razvedrila, kjer se ne dražijo človeški čuti v nizkotni, ne-nravni in zdravju naravnost škodljivi nasladi, temveč uživa le duša, obenem pa se ojača in krepi telo za boj napram drugim boleznim, na primer tako silno razširjeni tuberkulozi. Človek s ploščatimi nogami je nezmožen za dolge gorske ture in sport, zaradi tega pa tem bolj vezan na svoje stanovanje, ki je prečesto še zaduhlo in nezdravo, kar le neredko rodovitna zemlia za še drutre bolezni. Poleg tega pa takim ljudem noge še zatekajo in čim bolj se razvija bolezen, tem vidnejšo neestetično obliko dobivajo noge, kar bode vsakemu v oči in kazi zunanjost ter lepoto dotiČ-nega.
Po tem podrobnem razmotrivanju
bolezni same lahko preidemo k opisu zdravljenja.
Iz vsega prejšnjega je jasno razvidno, da je tudi tukaj profilaktično zdravljenje te hibe najboljše in najuspešnejše zdravilno sredstvo. Ker pa spada pod kompetenco zdravnika le medicinsko in operativno zdravljenje, nasprotno pa je profilaksa delokrog občinstva samecra, hočem v kratkih besedah opisati pojm in smernice profilaktične terapije, da bo moglo občinstvo in prizadeti roko v roki nastopati proti širjenju te neprijetne fizične napake.
Pri normalni nogi pada takozvano »gravicijsko središče« v sredino glež-njevega sklepa. Da se ta točka obdrži vedno v ravnovesju, je treba pred vsem paziti na prikladno obuvalo, zlasti na primerno visoke pete. Po mnenju nemškega filozofa Weberja so najboljše 15 do 20 mm visoke pete, ker podpirajo fiziologični in anatomični lok stopala.
Nasprotno pa je pri visokih petah. Tu se koleno ne more nikdar popolnoma stegniti, in oseba koraka vedno s kolikor toliko sključenimi koleni, pri čemer se pomika »gravicijsko središče« na male kosti stopala. Seveda to ne mo-
re ostati brez posledic; sigurno pa pri
tem trpi največ stopalov lok, ki se začne stegovati, in stopalo počasi dobi ploščato obliko. To gotovo ni v skladu z anatomično konstrukcijo (zgradbo) noge. Vsled vzravnanega stopalovega loka pritiska vsa teža telesa na mehke dele stopala (mišice, žile in živce), kar neugodno vpliva na cirkulacijo krvi ter često povzroča tudi bolečine.
Iz tega je razvidno, da je najboljše sredstvo, da se preprečijo raznovrstni defekti na stopalovem ioku, ravno primerno obuvalo. Najboljši so navadni visoki čevlji s trakovi in približno dva centimetra "isokimi petami. Zadnji del se mora tesno prilegati na peto, prsti pa morajo biti kolikor mosoču prosti; zlasti je treba paziti na palec, da ga čev-Ijeva stena ne pritiska na druge prste. Vsestransko najprikladnejši so za nogo amerikanski čevlji z okroglim ospredjem, ker popolnoma odgovarjajo zahtevam normalne noge. Tudi novi »shim-my-čevlji<r odgovarjajo anatomični obliki noge, ker njihova konica ne leži v sredini noge, ampak v osi, potegnjeni iz pete skozi sredino palca. Zadnji torej giblje prosto, ne da bi ga čevelj pritiskal na druge prste.
Nezdravi in za nogo neprimerni na so vsi drugi modeli obuval, kot: Nizki Čevlji, copate, sandale, čevlji na gumbe, čevlji z gumijevimi všitki, škornji etc, ker v njih noga nima pravilne lege, niti trdne opore.
Često je vzrok ploščatih nog tudi vedna hoja po ravnih tleh. Zato se pojavlja ta hiba zelo pogosto pri mestnih otrocih, ki so vezani le na ravne ceste in trotoar. Isto velja za otroke iz ravnin sploh. Kaj redek slučaj pa je ploščata noga pri hribovskih otrocih, ki so navajeni od zgodnje mladosti na strme steze, slabe kolovoze in sploh na gorska tla. Pri hoji po gorah ekvilibrira noga in mišičevje se ojačuje. Nasprotno pa pri otrocih, ki mnogo sedijo in ne telovadijo, mišičevje atrofira.
Skrajno priljubljena razvada so postale mehke preproge, po katerih se resnično človek giblje tiho kakor duh. Res je, da je to v gotovih ozirih zelo prijetno, ker ne motijo človeka neprestani trdi koraki okrog njega, a za noge je zelo nezdravo, zlasti za otroke, če hodijo po preprogah bosi ali v copatah. Za otroka je sploh najboljše, da hodi po kamenitem terenu: po bregovih in strminah, kar je obenem najboljša profilaktična telovadba proti ploščatim nogam. Profesor Spitzy na Dunaju celo priporoča, da se naj vložijo v otrokove čevlje steklene ali kamenite kroglice (nike), tako da je otrok direktno prisiljen hoditi in stati le na zunanjem robu stopala. Anglež Bradfordt hvali turški način sedenja s prekrižanimi nogami, ki brezdvomno pospešuje hojo po zunanjem robu podplata. Gotovo bi ne bilo kvarno, če bi se k temu načinu sedenja navajala tudi ploščatim nogam podvržena mestna deca, kar bi tudi tvorilo ne ravno brezpomemben člen v profilaktičnem zdravljenju.
Največjega pomena v profilaksi oa so ortopedične telovadbe na posebnem orodju v ortopedtčnem zavodu, kakor tudi masaže in elektrizacija mišic v mečih in stopalu. S tem se atrofirano mišičevje zopet utrdi in ojači, da more stalno držati nogo v pravi legi.
Poleg vseh neštetih dejstev, ki kvarijo nogo, je zelo pomemben tudi način hoje, ki je kaj različen. Hoja s stopali, obrnjenimi preveč na zunaj, naravnost sili normalno nogo, da postane ploščata. Hoja z naravnost obrnjenimi stopali pa se splošno smatra za neestetično, ker se skoro vsak boji, da bi iz nje ne nastala sčasoma takozvana »kurja hoja« (stopala obrnjena notri). — Vsled tega navadno poskušajo stariši take otroke navaditi hoditi z ven obrnjenimi stopali, da bi preprečili še bolj neprijetno »kurjo hojo«. Ta poskušana
nova boja in poleg nje Se visoke pete, so naravnost neposredni povod ploščatih nog. Sem se pridruži Še takozvana »prehodna doba« v rasti mladih indivi-dijev med 12. do 16. letom, da se normalni lok v nogi skoraj mora raztegniti in stopalo postati ravno.
»Prehodna« doba je kritična za mladino v tem oziru. Minula je otroška doba in njeno prijetno življenje v okrilju skrbnih starišev, ki so negovali deco
na vse mozoč? načine, da ji ni manjkalo ničesar. Sedaj pa se pojavi pereče vprašanje življenjskega poklica. Dečki so že od narave obsojeni k težkim poklicom, kjer morajo naporno delati in večinoma stati (ključavničarstvo, pekarstvo, mizarstvo itd.). Deček »e primoran, da stoji dan za dnevom: šibke kosti, ki šele rastejo, ne nudijo te'e-su dovolj opore, mišičevje slabi in peša, otrok pa mehanično rotira nogo na znotraj ter jo navadi v tej legi. ki je za obliko stopalovega loka skrajno škodljiva. Isto velja tudi za mlade natakarje, ki hodijo in stojijo cel dan po rajnih parketih in pri trenotnem počitku avtomatično rotirajo no?o na zunaj ter jo opirajo na znotranji stonalov rob. — Amerikanci smatrajo ravno ta moment, ki ga zovejo »attitude of rest«, za glavni vzrok statične ploščate noge.
Lahko bi naštel še celo vrsto poklicev, ki so izpostavljeni vedni nevarnosti, da dobijo to hibo. a to bi ne imelo por^ena. ker Eaffostfljeffi jrlavn*. najbolj razširjeni in znani. Za ženski splol omenjam le še kuharice in gospodinje, ki navadno nosijo podpetnike (slape) in cel dan prestojiio ob štedilniku ali ognjišču. Način, kako si te pridobe ploščate noge, je isti kot pri natakarjih.
Poleg že omenjenih telovadnih in drugih sredstev proti tej deformaciji noge je zelo priporočilno nositi v čevljih vložke, pripravljene iz raznega materijala in prilične za to ali ono vrsto ploščatih nog. V tem kratkem člank u mi je nemogoče obširneje razpravljati o prednosti ene ali druge vrste vlozk. ker bi zavzelo preveč prostora in od-tujevalo od glavnega smotra članka samega. V nekaterih slučajih se more priporočati jeklene, v drugih celuloidove. ali zopet plutaste, gumijeve vložke, a vsekakor je najbolje, da se v vsakem slučaju obrne prizadeti do zdravnika-specijalista in ga vpraša za svet. Razumljivo pa je, da mora biti vložka napravljena natančno po meri in potrebi, da more odgovarjati svojemu namenu ter deformirani nogi koristiti, ne pa še škodovati, kar bi se lahko doseglo z nepravilnimi vložkami. Sicer enostavno in preprosto zdravljenje, vendar zahteva natančnosti v vseh ozirih. ker se z malenkostno nepremišljeno potezo lahko skvari vse prejšnje delo za izboljšanje hibe.
Pri zanemarjenih in zastaranih ploščatih nogah so često potrebne tudi operacije, ki pa spadajo v delokrog zdravnikov. Zato nima pomena, da bi razpravljal o njih v tem članku, ki je namenjen zgolj za ljudstvo.
Prizadeti pa naj se tudi pri šele začenjajočih se ploščatih nogah obrnejo takoj do zdravnika, da jim on svetuje vse potrebno in tako ukrene vse, da se hiba pravočasno ozdravi. Edino zdravnik more po natančni diagnozi uvesti rsnešnn zdravljenje, s katerim se lahko prepreči toliko neprilik in bolečin, katerim je izpostavljen vsak, ki zanemarja pojavljajoče se znake ploščatih nog.
Pravni vestnik.
DR. GREGOR KREK: Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Ljubljana. 1924. Založilo društvo Pravnikov. Natisnila Narodna tiskarna. Strani XII      287. — Cena 100 Din.
Minister K. TI moti Jerič je imel 1. 1919 pametno misel: Ustanovil je stalni zakonodajni svet, ki naj bi bil sestavljen iz praktično in teoretično izobraženih strokovnjakov in bi zasnavljal, opravljal In nadzlraval vse zakonodajno delo okoli unifikacije državnih zakonov. Od Slovencev je bil pozvan v odsek za civilno pravo pisatelj zori naznanjene knjige, ki je bil skoraj 30 let zaposlen v sekretarijatu dunajskega vrhovnega sodišča, po prevratu pa kot sodnik ljubljanskega višjega deželnega sodišča, dokler nI bil pozvan na slovensko univerzo, da zavzame kot ordinarlčno stolico za rimsko in civilno pravo, V odseku stalnega zakonodajnega sveta pa ga je zatekla naloga, da se udejstvuje tudi na poprišču pripravljalnih del za unifikacijo sodnega ustrojstva cele naše države, Da je bilo njegovo delovanje plodonosno, kaže nam njegova gori naznanjena knjiga, da, še več, po tem njegovem delu sodeč moramo iskreno izjaviti, da mu gre v tem pogledu naravnost prominentno stališče v resnici univerzalno Informiranega referenta za vprašanja, ki se tičejo organizacije sodišč.
Knjiga je nastala iz serije člankov, ki jih je počel Krek priobčevati začetkom L 1923 v Slov. Pravniku. Videlo se je« takoj, da bodo njegova izvajanja izredno zanimiva in odobravali smo popolnoma, da se je odločilo naše prvo strokovno pravniško glasilo dati na razpolago prostora za obširno zasnovano razpravo, pa makar za praktične juriste ni bilo baš vabljivo, da bi čitali izvajanja, ki se velečejo od številke do številke v listu. Ipak mislim, da bodo vsi tisti, ki so opustili čitati Krekovo razpravo sproti, sedaj, ko je delo dokončano in je tudi izšlo v knjigi, vendar le uvideli, kako prav je bilo, da Je Slov. Pravnik omogočil pisatelju, da je, čeprav polagoma, izvršil obsežno monografijo, — seveda, če jo bodo v resnici vsaj sedaj čitali. Če se je kdo plašil obsežnosti študije, češ, saj je le muzika bodočnosti, ko bo načrt, ki ga obdeluje postal zakon — če bo sploh postal?! —, pa ga bom natančno študiral; kaj mi je neki treba čitati, kaj se predlaga, kaj zametu je —! No.
po mojem skrorr e:r. mišljenju pa tak pravnik ni pravi pravnik, ampak le obrtnik v pravniški stroki. Ze celo pri nas Slovencih, ki si tako radi nadevamo mnogo laskavih epitetov v pogledu na inteligencijo, — nai bi bila stvar drugačna. Malo nas je pravnikov, ali ti bi morali podpirati vsakojake težnje po vsovršenju pravniškega nivoja, eni s pisateljevanjem, drugi pa vsaj s čitanjem tega, kar se napiše, prej ali slej bodo vendar le inrMi priliko, da zavzamejo svoje stališče k enemu aH drugemu strokovnemu vprašanju. In tu bi si usojal pokazati na Krekovo delo m bi rekel, da je zanimivejši in hasnovitejši del njegove monografije, vse to, kar prinaša Krek glede splošnih kritičnih misli o organizaciji sodišč. On se poslužuje ogromnega znanstvenega aparata, ki nam odpira poglede v zakonadajne delavnice skoro vsega kulturnega sveta. On je obdelal toliko aktualnih vprašanj, o katerih naj bi bil vsak pravnik v naši državi natanjčno informiran, da bi lahko rekli, da sestoji njegova monografija 5e Iz celega mozaika mo-nografijlc, n. pr. o sodniku lajfku. o ženi kot sodnici, o sodniku pojedincu, o razsodnikih, o sejmsklh sodiščih, o žrebanju sodnikov, o L zv. pravnem čutu, o nalogah kasacijske-$ra sodišča, o združitvi vlog finančne proku-rature m državnih pravdništev Itd., itd. In kako zanimivo so pisane te monografijlce: Tudi v stilu je Krek mojster!
V vsebino dela samega se ne spuščamo. Ah" na eno moramo posebej opozoriti: na predgovor v knjigi. Tu je pisatelj čisto Jasno preciziral svoje stališče glede postopanja, kako bi mogli dospeti do dobro unificiranih zakonov. Tu pa je Krek — in to povsem upravičeno — izrekel svoj znanstveni anathema nad načinom, kako se pri nas opravlja zakonodajno delo! Načrt o organizaciji sodišč, ki ga je napravila le redakcijska komisija civilnopravnega odseka stalnega zakonodajnega sveta, je minister pravde dr. Ninko Peric vrgel na mizo narodni skupščini, — ne da bi postopal po določbah uredbe od 14. decembra 1919, ki vella danes kot zakon, ne da bi zaslišal mnenja poklicanih strokovnih Činiteljev! Ni se niti zavedal, da bi trebalo, preden je misliti na uzakonite--načrta, Izvršiti še mnogo važnih in neobhodno potrebnih del! O kakšni statistični pripravi ne duha ne sluha! O radikalni iz-premembi osobja ni spomina! Če se znanstvenik Krek v predgovoru pritožuje, da s<i
smm
na krmilo, je bil star jedva 26 let. Imel je oblast v rokah in je vladal, pre* povedoval, cenzuriral in zapiral, kakor mu je pač ugajalo.
Tudi njega sem videl v mali trgo* vini na Nevskem prospektu prvič ▼ življenju in takrat nisem imel niti poj* ma, kdo 'e prav za prav ta človek.
Bilo  je  nekega  onih nepozabnih junijskih večerov, ko je Ana Uru zova spletala s svojimi   -ajhnimi. spretnimi ! ročicami divne šopke iz rdečih rož.
V kotu njene delavnice je čepel na stolu II j a.
Nikoli ne pozabim onega večera. Mračilo se je že. Solnce je bilo zato« nilo. Toda luči niso prižigali, ker je bila bela poletna noč. V njenem mraku sem opazoval oba. Poosebljena žival* ska sila, ki ubije človeka % enim udar* cem pesti, in pretkana zvijača, ki ovija svojo žrtev s pajčevino.
Ne vem zakaj. Tudi to je bilo le Čustvo. Takoj prvi hip se je rodila v moji glavi misel, da stojim v areni dvoboja z neenakimi sredstvi, zakaj pogled, s katerim je motril Zid Ano Uruzovo, in oni poln mržnje, s katerim je premeril Ilja Žida, mi ostane vedno živo v spominu.
Volodarskij je bil pač podoben fav*
nu, Če ne delam favnu krivice, ko ga nazivam obenem z Volodarskim.
Ta duševni vodja boljševikov, ki je imel petrogradski tisk za norca, je bil po postavi pravi pritlikavce. Bil je krat* koviden in zato je moral nositi močna očala. Ta očala, skozi katera je nezaup* I j ivo motril ves vet, kakor da je simbol njegovega inkvizitorskega pokliea, so se gugala na zakrivljenem orlovskem nosu, in njegov počasni korak je postal čisto naravno elastičen, kakor zver, ki zalezuje svojo žrtev.
Tako se je bližal tudi Ani Uruzovi m jo vprašal mimogrede, koliko stane šopek, ki g* je bila prav kar zvezala.
To nedolžno bitje očfvidno ni niti slutilo, kdo govori z njim.
Ravnodušno kakor vsakemu drugemu je nazvala Volodarskemu število sovjetskih rubljev, ki jih je zahtevala za svoje cvetlice, in v tem ko je štel, je prijel Žid malo cvetličarico za pod* bradek.
»Že osemnajst?« je vprašal.
Ana Uruzova je zmajala lahko s svojo čmokodro glavico; tako so se vili njeni divni lasje kakor kače okrog alabastrovega tilnika.
Smeje je pokazala Volodarskemu zdrave, kot školjka blesteče zobe in je odgovorila:
»Ne, šele sedemnajst.«
Najprej se je zganilo po žvepleno* žoltem obrazu ljudskega komisarja ne« kaj kakor obžalovanje. Potem pa so se njegova pohotna usta poželjivo za* režala.
V Petrogradu sem se bil privadil mnogemu. In vendar, danes sklepam, da sem bil takrat zaljubljen, iz tega, ker me je zadelo vedenje Volodarske* ga kakor nož v srce.
A on prav za prav ni storil nič po* sebnega. Pogladil je Ano Uruzovo sa* mo z roko čisto lahno in nežno, skoraj bi rekel boječe po... grudih, rekoč...
»In že tako daleč?«
Najraje bi ga bil klofurnil. Vendar pa sem se brzdal. Zakaj bal sem se, da bi utegnil biti ta človek med naj* vplivnejšimi boljševiki.
Kar sem začul iz kota prodajalne sumljiv glas. Spomnil sem se Uje Lapo* tekova; nanj sem bil čisto pozabit Za* kaj njegov je bil ta glas.
Ne vem, ste*li že kdaj čuli renčanje v kletki zaprtega tigra, če mu tekmec v sosedni kletki zoološkega vrta zalo* zuje samico.
Tega prizora sem se spomnil tisti hip.
Obrnil sem se. Moj pogled se je srečal z IIjo Lapotekovim, ki se je bil
skrčil na stolu kakor za skok... ki je pa vendar v zadnjem hipu opustil ko agresivno kretnjo. Volodarskij je odšel.
Neprijetno mi je postalo v rnali trgovini. Zato sem stisnil Ani Uruzovi roko v slovo in sem se tudi napotil domov. Za Iljo Lapotekova se nisem več zmenil.
Spominjam se, da sem spal tisto noć zelo nemirno. Okno moje sobe je vo* dflo na Nevo in bilo je zelo svetlo. Poleg tega, Ana Uruzova me je po« setila.
»Ana Uruzova je vas posetila. gospod Kukunov?«
»V  snu  moje  razvnete fantazije. Nisem vedel, da«li naj prisodim deklet ce Volodarskemu ali IIji Lapotekovu. Najraje bi je ne bil nobenemu. Bil j«* ostuden občutek. Ne vem, da*H je tuo vam znano to duševno stanje. Nek« vrste mora, kakor nas obhaja ponoči v polsnu. Francozi pravijo temu cau* chemar. V drugih jezikih ne najdem nobenega primernega izraza.
Drugo jutro me je bolela glava iu ostal sem doma. Proti večeru mi je prinesla gospodinja, kakor običajno, .Krasno Gazeto*.
(Dalje prihodnjič.)
stran 6.
•SLOVENSKI NARODc dne 26. oktobra 1924.
štev. 246
r
njegova izvajanja v Slov. Pravniku niso vpoštevala menda, ker so v slovenskem jeziku pisana, ima popolnoma prav! Ce se široke mase naroda nočejo seznaniti s slovenskim jezikom, z našimi znanstvenimi razpravami, je to sicer žalostno, ampak slednjič je razumljivo. Ce se pa referenti v ministrstvih in znanstveniki nočejo sprijazniti s slovenskim jezikom, je pa to sabotiranje, ki ruši temelje naše države in je zato vse obsodbe vredno. Če bi se vpoštevak) Krekova izvajanja v predgovoru, bi prišli do
smotrenejšega zakonodajnega dela, kakor
ga smo videli doslej.
Iz vseh teh vzrokov bi priporočal Studij Krekove monografije ne samo praktičnim juristom, ampak tudi aktivnim politikom, da si pridobe kritičnega duh* glede perečega vprašanja o organizaciji sodišč, pa tuj glede splošnega vprašanja, kakšno bodi zakonodajno delo, da bodo naši bodoči zakoni resnično dobri zakoni, ne pa krpe papirja.
N—s.
Gospodarstvo.
Valutni pregled.
Dogodki, ki so prejšnji teden najbolj vplivali na politični in gospodarski položaj Evrope, so bili: volilna kampanja za nove volitve v Angliji, ki se vrše 29. t. m., pogajanja glede širše koalicije v Nemčiji in slednjič priprave za i volitve novega prezidentai Zedinjenih ; držav. Sredi teh politično-parlamen-tamih dogodkov je bilo nepričakovano podpisano v Ameriki milijardno zlato posojilo Nemčiji.
Angleški funt je nekoliko padel napram dolarju. 27. oktobra je notiral v Londonu 4.49 ameriških in kanadskih dolarjev, napram 4.4925 dol. 10. oktobra. Angleška politična kriza kaže v pravi luči tudi veliko gospodarsko krizo, v kateri se še vedno nahaja Anglija. V gospodarskih krogih računajo, da se angleške ekonomske razmere zboljšajo, Čim pride na krmilo vlada, ki ne bo delala nevarnih socijalnih eksperimentov.
Francoski frank je nekoliko padel napram angleškemu funtu in dolarju. 17. oktobra je notiral angleški funt v Parizu 85.87, dolar pa 19.13 francoskih frankov, napram 86.859 odnosno 19.2859 franc. fr. 10. oktobra. Tečaj francoskega franka se bliža torej razmerju 85 za angleški funt, kar pomeni nradni tečaj, po katerem bo preračunan prenos francoskega deleža, ki ga dobi Francija po Dawesovem načrtu v frankih, v znesku 3,000.000 angleških funtov (od skupnega zneska 40 milijonov funtov). Ob tej priliki naglasa francoski tisk, da od leta 1871. dalje zdaj prvič notira na pariški borzi nemško državno posojilo. V Ženevi je ostal tečaj francoskega franka malone neizpre-menjen.
Švicarski frank je nekoliko poskočil napram dolarju in angleškemu funtu. 17. oktobra je notiral dolar v Ženevi 5.2128, angleški funt pa 23.41 švic frankov, napram 5.2187 odnosno 23.415 svic. frankov 10. oktobra.
Belgijski frank je nekoliko padel napram francoskemu in poskočil napram švicarskemu franku. 17. oktobra je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 91.80 francoskih, v Ženevi pa 25.15 švicarskih frankov, napram 92.35 francoskih in 24.75 švicarskih frankov 10. oktobra. t
Italijanska lira pada napram francoskemu in raste napram švicarskemu franku. 17. oktobra je notiralo 100 italijanskih lir v Parizu 83.70 francoskih, v Ženevi pa 22.762 švicarskih frankov, napram 83.80 francoskih odnosno 22.685 švicarskih frankov 10. oktobra.
Nemška rentna marka kaže v zvezi z realizacijo Dawesove-ga načrta tendenco navzgor. V Pragi je notiralo 100 retnih mark 17. oktobra 812.50 Kč,. napram 809.75 Kč 10. oktobra.
Turška lira je ohranila svoj stabilni tečaj. 15. oktobra je notirala v Carigradu 0.5375 dolarja, napram enakemu številu 6. oktobra. V zvezi z angleško - turškim konfliktom glede Mo-sula preživlja Turčija zopet kritične čase. Baje se resno oborožuje, ker hoče biti pripravljena za vsak slučaj na odpor.
Avstrijska krona je ohranila svoj stabilni tečaj. 17. oktobra je notiralo 1,000.000 aK v Ženevi 73.70 švicarskih frankov, napram 73.65 švic. fr. 10. oktobra. Zadnja stavka avstrijskih kovinarjev je zelo slabo vplivala na gospodarsko življenje Avstrije. ■— Država čuti čedalje bolj nemško konkurenco. Opozicija proti povišanju skont-nih obresti od 12 na 15 je od dne do dne večja. *        ■ 1
Češkoslovaška krona se drži v svojem stabilnem položaju. V Ženevi je za spoznanje poskočila. 17. oktobra je notiralo 100 Kč v Ženevi 15.537 švicarskih frankov, napram 15.525 švic. frankov 10. oktobra. Glasom zadnje bilance emisijskega instituta se je obtok novčanic znižal.
Romunski 1 e j je nekoliko poskočil napram vsem valutam. 17. oktobra je notiral dolar v Bukarešti 180 le-jev, napram 185 lejem 10. oktobra.
Naš dinar je prejšnji teden nekoliko padel. 17. oktobra je notiralo 100 Din v Ženevi 7.3625 švicarskih frankov, v Pragi pa 48.20 Kč, napram 7.5125 švic. frank, odnosno 48.50 Kč 10. oktobra.
Bolgarski lev je zopet nekoliko padel. 17. oktobra je notiralo 100 levov v Ženevi 3.75 švic. frankov, v Pragi pa 24.92 Kč. napram 3.80 švic.
frank, in 24.975 Kč 10. oktobra. V Ženevi je notiral lev 9. oktobra 516 aK, 17. oktobra pa 515 aK
Banca Adriatica in prisilna poravnava.
Iz Trsta nam poročajo, da je poravnalni komisar odvetnik dr. Nicola Bene t1 e 11 i s stavil poseben poravnalni sosvet treh oseb in sicer: Alfi-revicha, podravnatelja Banca Com-merciale triestina, M i z z a n a, proku-rista parobrodne družbe Tripkovich in odvetnika dr. Pincherla. Ta poravnalni sosvet je pod njegovim predsedstvom imel včeraj prvo sejo, ki je sklenila, da bodi prva naloga sosveta, ugotoviti dejanski finančni položaj banke, uvesti preiskavo o poslovanju banke ter eventuelno pozvati na osebno in kolektivno odgovornost vse funkcijonarje in upravne odbornike banke, ki so povzročili polom Bance Adriatice. Pozvani bodo na odgovor tudi vsi oni upravni svetniki, ki so izstopili. Ker sta pravočasno odstopila dr. Voja Marinković in dr. Laza Marko vić, sta v upravnem svetu ostala le še od slovanskih zastopnikov Ciro Kamenarović in Matej M a r o v i č, srednji je tudi pred polomom izstopil. Ostal je sedaj v odboru samo še Kamenarović. Nekateri listi, zlasti »Sera« zelo ostro napadajo poslovanje upravnega sveta. Čudijo se, kako je mogla banka, ki je še v letu 1923. izkazovala v bilanci 74.669 lir čistega dobička, zabresti v take katastrofalne finančne težkoče. Poročilo o lanskem občnem zboru je ugotavljalo, da banka sloni na granitnem temelju. Kako je bilo mogoče, da se je ta temelj po desetih mesecih skrhal. Sedaj ponuja banka v poravnavo 20%, in to takoj 10% in po 12 mesecih drugih 10%. Zanimivo je dalje, da je stari upravni odbor prejšnje Jadranske Banke garantiral z 19 milijoni dobička, ki« je bil prepuščen novi banki; če obstoja ta garancija še ali ne, ni znano. Iz državnega zaklada je banka prejela 13 milijonov, za tem pride 15 milijonov delniškega kapitala, ki ie 4>il baje polno vplačan, dalje je bilo za 5 milijonov vlog in okoli 30 milijonov raznih efektnih depozitov. Tržaška javnost se sedaj vprašuje, kam je odšel ves ta denar.
Tržaški trgovci so na snočnem sestanku izvolili poseben upniški odbor. Tudi med slovanskimi vlagatelji in oškodovanci se pojavlja akcija, da se ustanovi poseben odbor, ki bo ščitil pravice upnikov.
★  * *
—g Novosadska blagovna borza 24. okt.
Na produktni borzi notira jo: pšenica baška 4 vag. 365—370, sremska 74175 1 vag. 350; oves baški 5 vag. 252.50, koruza sremska v storžih, 12 vag. 121—125; moka »Ose 550; »7« 330. Tendenca neizpremenjena.
—g Železniška tarifa za Izvoz sladkorja je znižana za 40%. Po poročilu sladkornih tvornic ostane za izvoz sladkorja 5—6000 vagonov.
—g Naša tariialna politika. V »Novi Evropi« je napisal strokovnjak g. dr. Ivo Belin h konferenci v Benetkah članek, v katerem pravi, da bo najvažnejše vprašanje pred beneško komisijo sistemiziranje prometa z Reko, oziroma cela vrsta vprašanj, ki so v zvezi z reškim problemom. Glavno prizadevanje Italijanov bo to, da bi nas ustavili v svobodnem določevanju naše železniške tarifalne politike in nas prisilili, da bi glede Reke vodili posebno politiko. Italijanske zahteve o enakosti tarifa bodo dvojne: najprvo bodo zahtevali, da bi jim dajale tarife od naše obmejne postaje napram Madžarski in Avstriji pa do Reke določen popust, kakor tudi v tranzitnem prometu, tako da bi si mogla Reka osigurati del Madžarske In avstrijske trgovine. Glede zahteve v tranzitnem prometu bi se moglo nekoliko ugoditi, toda drugo zahtevo, za Reko mnogo važnejšo, da bi bila železniška tarifa od katerekoli postaje za Reko enaka, kakor za Sušak, moramo najodločnejše odbiti. Tari-falna politika je danes eno najmočnejših sredstev za splošno gospodarsko politiko, zlasti pa za odreditev, po kateri poti krene uvoz oz. izvoz. Naloga naše delegacije pri pogajanjih v Benetkah mora biti ta, da v nobenem slučaju ne dovoli vmešavanja v našo tarifalno politiko ter ne pristane na nikako vezanje naših tarifov na interes tega * ali onega inozemskega pristanišča. Naloga naše vlade, zlasti pa ministrstva saobraćaja je sedaj, da v prometu s snšaškhn pristaniščem uvede nemudoma posebne tarife, ki bi bile znatno nižje nego vse druge. S tako rešitvijo se zasigura naš prekomorski promet ali vsaj njegov glavni del našim lastnim pristaniščem. V vprašanju favoriziranja svojih lastnih pristanišč ne pozna nobena država nikakega obzira ali sentimentalnosti, zato se tudi od nas ne more zahtevati, da bi reševali in vzdrževali ono, kar se ne da več rešiti In vzdržati,
O. Steinbd-sovo veleposestvo v Vitanju pri Celju, ki ie bilo dalje časa pod sekvestrom, prešlo je sedaj v last gospoda Bogdana Gj. Pusica, veleposestnika iz Novega Sada. Veleposestvo obsega poleg stanovanjskiljin go-gospodarskfli poslopij« polja, travnikov In senožeti, okrog 800 Jofiov lepega smrekovega in bukovega gozda. Les se obdelava za trgovino v lastni moderno urejeni žagi z električnim pogonom. Lastna, krasna, moderna elektrarna proizvaja elektriko za vporabo, oddaja jo tudi zdravilišču Dobrna, lahko pa bi oskrbovala z elektriko celo bližnjo okolico. Gospod Bogdan Gj. Pu-šič je mlad, toda poznan kot zelo podjeten industrijalec in trgovec, je že sam prevzel vodstvo celokupnega veleposestva, žage In elektrarne. Lahko že danes eksportira vsakovrstni les, kakor tudi oglje iz najmodernejših ogljenic. Veseli nas. da ie prešia ta, nekdaj nemška posest, v jugoslovenske roke ter želimo novemu lastniku najboljši procvit in napredek. V. 235/n
— g B. Skallckv: »Kletarstvo«, Splošna knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka) št IV. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v LJubljani 80 strani 192^ VIII. z 85 ilustracijami. Cena broš. Din 60, vezana v celo platno Din 72. — Prepo-trebna knjiga »Kletarstvo«, že dolgo in težko pričakovana je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarna in knjigarne kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Knjiga ima za avtorja znanega in izkušenega strokovnjaka, ravnatelja drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu g. Bohuslava SkalickV, ki je v tem svoiem spisu zbral v kolikor mogoče kratkih, a nazorno jasnih obrisih rezultate najnovejših strokovno - znanstvenih raziskovani in svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. Atvor podaja v tem delu vse v kle-tarsko stroko spadajoče pojave, začenši od trgatve preko kipenja, zorenja in šolanja vina tja do vporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, specijalnih vin. Vsporedno obravnava knjiga med drugim tudi ureditev in opremo vinskih kleti, razpravlja nadalje o vinskih' sestavinah, niih" lastnostih in njih določitvi ter o vinskih napakah in boleznih. Kot dodatek" sledi slednjič še sestavek o vinarskih zadrugah. Vse te razprave spremlja nazorno 85 leniti in iasnih ilustracij, med katerimi se poleg slik raznega kletarskega orodja in kletarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za gradnjo vinskih
hramov razllčnfti dimenzij. Knjiga je oprenv Ijena direktno razkošno na vzornem finem papirju, na katerem se jasno odrača čeden tisk in krasno uspele slike. Knjiga »Kletarstvo« bo izvrstno služila kot učbenik za kmetijske strokovne šole in tečaje, a tudi kot svetovalec in vademekumza vse vinarske in kletarske interesente, vinogradnike, vinske trgovce, gostilničarje itd. Prepričani smo, da si jo bo vsakdo tem rajše nabavil in z veseljem vzel v roke, ker se posebno v celo platno okusno vezana izdaja prezentira kaj lično in stane vzlic bogati opremi in elegantni in solidni vezavi vprav neznatno ceno Din 72. (broširana Din 60). Knjiga se dobiva pri založnici, Zvezni knjigarni v Ljubljani.
—g Agencija Narodne banke. Upravni odbor Narodne banke je sklenil, da ustanovi po celi državi na raznih primernih krajih agencije. Prva se otvori na Sušaku in je v to svrho že angažirana tamošnja Primorska banka.
—g Naši Industrijski proizvodi za tržišča v Palestini. Neka tvrdka iz Jaffe se zanima za uvoz jugoslovenskth industrijskih proizvodov v Palestino. Po njenem prepriča nju bi mogli z gotovo ureditvijo in s primernim prizadevanjem zavzeti jugosiovenski industrijski proizvodi na tržiščih v Palestini kakor tudi v Siriji in v Egiptu prav odlično mesto. Interesentom — industrijalcem, ki se zanimajo za ta izvoz, je natančnejši naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—g Prodaja starega materijala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani bo prodala dne 20. novembra ti. na javni dražbi razni star materijal, ki se nahaja deloma v skladišču kor. kol. v Mariboru. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 18. novembra pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega steklenega materijala (senčniki, cilindri in drugi deli svetiljk); pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 6000 kg tovotne masti. — Dne 20. novembra ti. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 10.000 kg bombažnih odpadkov za čiščenje lokomotiv; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave gumijevega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Moka.
V žitnem zrnju so vse redilne snovi, ki jih potrebuje človek za zdravje in življenje. Zato moramo biti pri mletju pšenice, rži, ječmena, koruze itd. zelo previdni, da ohranimo te snovi po možnosti kvalitativno nedotaknjene. Vsako nepravilno ravnanje z žitom v mlinu ali z moko doma, kjer pečejo gospodinje kruh, škoduje redilnemu pomenu žita, ki ga v gotovih slučajih pokvari tako, da je za narodno zdravje naravnost pogubno. V praktičnem življenju se lahko prepričamo, da je človeško zdravje v veliki meri odvisno od kakovosti kruha. Mnogo bolezni izvira iz slabe moke odnosno kruha. Zato je potrebno, da pozna vsak posamnik v glavnih potezah normalna svojstva moke in različnih vrst kruha kakor tudi enostavne načine, kako se kruli pokvari.
Količina in kakovost redilnih snovi v žitu je odvisna od vrste rastline, od podnebja, letnega časa, zemlje, gnoja, od načina mlat-ve ter od shrambe, kamor spravljamo žito. Žito se lahko pokvari že v klasju, če se zarede v njem različne žuželke. V skladiščih mora imeti žito dovolj suhega zraka, da ne splesni. V shrambah napadajo žito več vrst žuželke in nebroj mikroskopičnih organizmov. Oboje vrste škodljivci požirajo ali pa pokvarijo del redilnih snovi, zapuste v zrnju svoja mrtva telesa in pridejo tako v moko. Žitno zrno obstoji iz luske ali mekine, iz sredine ki predstavlja v strnjeni obliki moko m iz zarodka. Pšenica ima po kakovosti in vrsti 8.91—12.35% beljakovin, 67—74% ogljika, 1.11—1.75% rastlinskega olja, 0.51—1.81 odstotkov mineralnih soli in 13.65—14.86% vode. Pri rži je to razmerje sledeče: 10.20 —14.52; 67.S—73.54; 1.64—1.79 ; 0.98—1.81 in 13.99—15.66. Koruza je za moko slabša kot pšenica ali rž. Pred mletjem je treba žito dobro očistiti različnih primesi, Odstraniti moramo tudi pokvarjeno, nedozorelo ali črvivo zrnje, da bo moka zdrava in dobra. Naši moderni ml m i lahko melje jo iz ene vrste žita 9 vrst moke, ki je po redilnosti različna. Če zmešamo različne vrste moke v raznih proporcijah dobimo štiri ali pet kakovosti moke, ki jo prodajajo na trgu. Vsak mlin lahko poljubno melje dobro ali slabo moko. Skoraj vsak mlin ima svoje skrivnosti in pogosto je zelo težko analizirati slabšo moko, ki jo pozna gospodinja šele po kakovosti kruha.
Sveža moka mora ležati v suhi in dobro prezračeni shrambi 2—3 mesece, da se izvrše v nji gotovi kemični procesi. Kruh iz presne moke je po kakovosti slabši. Za kakovost moke je največjega pomena mletje. Samo pravilno in dobro zmleto moko lahko hranimo delj časa, ne da bi se pokvarila. Z moko pa moramo biti oprezni tudi doma. Ce jo shranimo na vlažnem, zaprtem in toplem prostoru brez zadostne ventilacije, aH če jo položimo k steni ali na tla, začne prav kmalu gniti. V tem slučaju se zarede v moki plesne glivice, ki jo polagoma razkrajajo. Moka postane kisla in dobi neprijeten vonj. Najraje se moka pokvari, če je bil v žitu plevel in seme različnih drugih rastHn. Tako žito je včasih, ki povzroči v obliki vsakdanjega kruha marsikatero bolezen.
Moko ljudje kaj radi sami kvarijo s tem, da jo mešajo z drugimi snovmi. Večkrat je pokvarjena moka na videz dobra, če jo zmešamo z dobro moko. Kot primes pokvarjene pšenične moke fungira navadno koruzna, ječmenova, ovsena in prosena moka ali pa celo mineralne snovi, kakor gips in soda. Taka moka je težja in manj redilna, Škodljiva, obenem pa dražja. Dobra moka rumenkasto-bele barve. Temna barva je znak pokvarjene moke. Moka mora dišati prijetno in nikoli ne po kislem. Če polijemo moko z vročo vodo, postane vonjava raz-ločnejša in na ta način spoznamo mnoge primesi. Po okusu mora biti dobra moka nekoliko sladka. Če jo vzamemo v roko, mora biti suha, mehka in se ne sme prijemati postov. O kakovosti moke se lahko prepričamo tudi če pritisnemu nanjo prst. Pri dobri moki nastane gladka jamica, v kateri se pozna odtis prsta. Moka lahko absorbira mnogo vode. Mnogi trgovci si znajo pomagati s tem svojstvom In spravtiajo moko nalašč v vlažne shrambe, da postane težja. Toda taka moka se kmalu pokvari.
MINISTER IN UČENEC.
Bivši francoski prosvetni minister, g. Leon Berard, je vprašal o priliki nadzorovanja pariških šol nekega učenca:
— Če imam na tej mizi tri kozarce vina in vaš oče spije enega, koliko jih še ostane?
— Nobeden, je odgovoril dečko. Minister je ponovil vprašanje in spet
dobil isti odgovor.
— Vidim, dragi moj, je nato dejal, da ne poznate računanja na izust.
— Poznam pa dobro svojega očeta, mu je odgovoril dečko.
Z. R. Iti. delo židovskega tehnika.
V varšavskem listu »Nova Hojat* opisuje znani nemški novinar in kritik g. S. Li-vik na zelo zanimiv način dan poskusnega poleta ogromne zgrajene ladje nad Berlinom. On ocenjuje različne občutke, ki so prešinjali slehernega Nemca ta dan, on razume ponos nad srečno dograjenim stvorom, kakor žalost nad tem, da ne služi domovini, temveč bivšemu sovražniku ...
Nato pa izvaja: »Ali za mnoge Nemce, ki so od graditve Zeppelina prežeti notranjega ponosa, bi bilo brez dvoma neprijetno presenečenje, čim bi zaznali za tajnost, ki je bila od celokupnega nemškega Časopisja skrbno zamolčana, da je zgraditelj Zeppelina Žid in celo eden izmed onih, ki se je vedno odkrito priznaval k židovstvu. Nemško časopisje ne preneha s slavospevi na čast vodji Zeppelina, »Hackenkreuzlerju* dr. Ecknerju, ki je povodom svojega poleta nad Hannovrom manevriral par minut nad HLn-denburgovo vilo in vrgel z ladje cvetlice, kakor vdanostno pismo, naslovljeno »Zmagovalcu pri Tanenbergu*. Pravi junak dneva, dr. Kari Arnstein, zgraditelj Zeppelina, Je ostal ponižno v ozadju in nemški tisk je njega tako kakor pozabil. Nato opisuje Li-vik posarane podrobnosti iz življenja ženi-jalnega tehnika in navaja: Dr. Kari Arnstein je bil rojen v VVottitzu, mestecu blizu Prage, kjer je nekoč obstojala večja židovska občina. Je sin gluhih in nemih staršev. V svoji mladosti ie bil popolnoma samosvoj, ni se zanimal za zabave in druge prijetnosti ter je imel eno samo strast: matematiko. Z 21 letom je bil za asistenta glasovitega profesorja Melana na nemški tehniki v Pragi. Že takrat ie slovel kot izboren matematik in tehnik in bi sigurno dosegel profesuro — vendar na nemških visokih šolah vlada antisemitsko razpoloženje in dosedaj še ni noben Zid postal profesor. Tudi Kari Arnstein ni postal profesor vendar se je glas o njemu kmalu razširil in veljal je za najslavnejšega statika Evrope. Statika je tehnika nauka o ravnotežju teles. Leta 1910. je bil pozvan, da restavrira glasovito stolnico v Strassburgu, ki je grozila razpasti. Mnogo inženirjev je poskušalo postaviti nov temelj stolnici, niso pa uspeli. Arnstein je težko nalogo sijajno rešil. Krasno zgraien gorski most pri Schaffhausenu v Švici je njegovo delo. Leta 1914. je bil pozvan v Friedrichs-hafen, kjer se nahajajo največje delavnice sveta za zgradbo zračnih ladij. Tu se je tudi poročil. Pod vodstvom Arnstcina je bilo v Friedrichshafnu zgrajenih 60 različnih zračnih ladij, tudi ameriški Zeppelin, ponos Nemčije, je v celem njegovo delo, zidan po njegovih načrtih' in njegovih tehničnih navodilih. Arnstein se v kratkem odpelje v Ameriko, kjer je bila ustanovljena velika delniška družba za graditev zrakoplovov.
Če Nemci torej v cel svet trobijo, da je Z. R. III. dokaz nemškega duha in nemškega dela, potem Židje ne morejo biti nič manj ponosni na to, da je ustvaritelj in zgraditelj Zeppelina — Žid.
Pošiljka za pošlo
prihaja slovitih Angleških dežnih pla-
sčev. — Dobi se jih po izredno nizkih cenah pri tvrdki 66 T
Drago Schvvab, Ljubljana.
O. S. M a rde n:
RAZOČARANI SOPROG.
Prevedel dr. F. S.
1. ) Ki ie ženi vedno pred očmi, ako gre ž njo na sprehod.
2. ) Ki vidi v svojem domu Ie mesto, kjer naj je in spi.
3. ) Ki nima časa, da bi bil oče svojih otrok in drug svoje žene.
4. ) KI skopari pri njenih izdatkih In prešteje vsak vinar, ki ga ji da.
5. ) Ki hoče imeti vso udobnost svojega doma, noče pa nositi nobenega njegovih bremen.
6. ) Ki nikoli ne pomisli na to, da bi se poljubil s svojo ženo, ko zjutraj odhaja, in ko se zvečer vrača.
7. ) Ki jo redko kedaj vzame seboj v gledališče in kadar jo vzame, nima za njo besede v odmoru.
8. ) Ki se nikoli ne zanima za to, kaj se otroci v šoli uče in se ne potrudi, da bi jih pozabaval ali poučeval.
9. ) Ki porabi vso svojo vljudnost in veselost v trgovini ali v klubu, doma pa je medved.
Iiiserlraife v „Sfw, Naroda"!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
svilasH lasje,
maBMUIuiili:':    :!U..     31 IBlIna
po rednem umivanju stare t
on
om
Mati a
►SLOVENSKI NAROD« dne 2*. oktobra 1924.
Stran 7
Angleščina!
Privatne ure in teči je it
začetnike je zopet orvo*
rila Misa Farler, P raža* kova ulica it. 3/IT1 (ViiSa Tonnies »Obnova«). 6609
Pekovski
pomočnik
išče stalne službe — kot predpečnik ali mešalec. — Naslov: Majčenič, tra* tika, Kočevje. 6588
Kdor poučuje
privatno nemščino ali pa italijanščino, se prosi, da sporoči svoj naslov z na« vedbo honorarja na Alo* ma Companv, Ljubljana.
6595
Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, — Ed. tjlanzmann A A. Gass« ner v Tržiču — 18 če spretnega
paznika«
orir. vratarja ali nočne* ga    čuvaja (prejšnjega
stražnika ali žandarma). — Ponudbe na gornji na* slov. 6607
VeKk štedilnik,
nov, se proda. — Oo*
sposka ulica 6/1L 6550
Proda se moška zimska suknja.
Ljubljana, Sv. Petra ce« sta 27T. 6582
Proda se pes
čistokrvne volčje pasme, ^est mesecev star. — Po* ;rve se- STrmškova ulica št 19. dvorišče. 6579
Žaket-obleka
ha frak, skoraj novo, srednje velikosti — selo ugodno naprodaj. — Več v modni trgovini Peter Stcrk, Stari trg 18. 6587
Dinamo
t uporabo 80 volt., 8 HP. Se zelo malo rabljen, po« poln orna v dobrem sta* nju — se jako ceno proda samo za 9000 Oln —-pri Ig. Brvarju, posestni« <u v St. Gotardu, pošta Trojane, 6580
Suhe gobe
(jurčke) — kupim vsako množino z navedbo cene in vzorca. — L. Paciufli, Gorica (Italija). 6522
Deteljno seme
f i*ol in gobe
kupaj« 6238
SEVER & K0MP.
Uubfjana. Worfova u!ica St. 12.
Meblovana soba
ra   dva   učenca * obrtno«
Solca, po možnosti s hra* no vred — se išče. —-Ponudbe na: Ing. Rudolf Treo, Gosrosvetska ce* sta 12 (od 12. do 2. ure>.
*555
3*niU*
Naslove
lokalov, stanovanj in hiš zbira in daje »POSRE* DOVALEO, Ljubljana. Sv. Petra cesta 23. 6603
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati« Trgovina % ieleznino — Ljubljana, Valvazorjev trg 7. 76/T
Trgovsko agenturo
in komisijsko trgovino obavlja »POSREDOVA* LEC«, Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 23. 6613
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mno* fino po zmerni ceni — tvrdka E Vajda, Cako, vec 52/T
Trst je za strope
se dobi najceneie pri — Anton Stelneriu, Ljuhlia. na. Jeranova ul 13. 53'T
Zdravniški zavod
Vila dr. PečntV, penzija z zdravnikom, Sečovo, po« Rogaška Slatina. — Za notranje in lahke nltrične bolezni (Liege* halle, Diflt«. Liege*. Mast* kuren\ Celo leto odnrto.
— Zdravnik dr. PečnfV
— Prospekti 6584
reči
Dve
(na plin in žagan ie> — naprodaj pri g. Bresk* varju. ključavničarskem mojstru, Ljubljana, Sv. Petra nasip. 6998
Pristna  ljutomerska na* mizna in prvovrstna
buteljčna vina
letnika 1921 In 1923 — n.:di za takojšnjo doba* vn iz svoje zaloge — po ugodnih cenah. — Gjuro Valjak, Maribor. 6572
Naprodaj
lokomobila, »WoIf«, 24 HP, jako dobro ohra* njena, t r ač n i c e, 7 kg težke, blagajna »Ad* lersfliigel« št 4. — Vpra* sanja na: Ljubljana, poštni predal 85 6612
Prodam približno 70 m8
lepih hrastov,
koji so že posekani; dolžina se poljubno razža* ga. Postavljene na po« .staje blizu Ljubljane. — Ponudbe ie poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Hrastov les'6606« najkasneje do L novem* bra t L
Ženitev*
Samostojna želi poro« čiti starejšega uradnika. Dopisi:    »Skromna '6592«
na upravo  »asov. Mar.«.
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov« skih, gostilniških in obrt« nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — n>idi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24 55/T
Odda se njiva
ob Linhartovi ulici -— v najem. — VpraSa se: Marija StriceL Sv. Petra cesta št. 33. 6602
POZOR! — Proda se
trinadstropna hiša
z lokali na Starem trgu štev. 20 v Ljubljani — Resne ponudbe na na* slov: M. Utnek, Ljublja* na, Miklošičeva cesta 13. — Posredovalci izključe* ni 6600
Modeme damske cflindr* ske oMfca došle v klobu* čevini (filcu>, baršunu in nlišu rarnih barv Cena od Din 300: barzun in Vlo* buče vina fffle) od 160.— dinarjev naprej.
M. Horvat,
modistVa. Ljubiiana. Stari trg 21 63/T
= Sisak =
preponi?« najbolje tambure 2lce. part ture i ostale potreb-MJa za sta eiaz-bala.
105 t
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vsak mesec 1. in 15. pričenjajoči se glavni tečaji za prikroje* vanje, pomerjanje, pre* skuŠevanje. izdelovanje, šivanje vseh moških, dam* skih. otroških oblačil, vsega perilnega In doma* čega šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz* obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem ob* lastveno zaščitenem siste* mu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim absol* ventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni red potom ravnatelj* stva Wien L, Backerstr 9 ali Klagenfurt, Fried* richsplatz 18. MfT
Otomane«
zimnice, posteljne vzrae* ti in rasno blazinasto po* hištvo ima v zalogi po najnižjih cenah Rudolf Radovan, ta petri ik. Kre* kov trg 7 — Popravila točno in solidno.      71/T
Kože — polhove in lisičje
ter od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini. — Zdra* vič, trgovina usni a, Ljub« liana, Sv. Florijana ulica Štev. 9. 90/T
Slike
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf H u g c n Hihšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št 7 56/T
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti kras« no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — nrodaja isto Matija An« dlovic, Vidovdanska cesta
št, 6 (nasproti hiralnice).
*3t
Angleške prevode
osobito za trgovsko ko« respondenco (Iz anglešči* ne na slovenščino in ob« ratno) oekrbim točno m hrerhlbno — Tainost za* iamčena    — Pojasnila
daje: Alotna Companv. Ljubljana. 6596
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* i a. Za popolno ozdrav* lienie treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proirva* i a in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* nis lekarna Penić, Žanre* šić. Hrvatska. 99/T
Odeje,
velike 145 X 200, dobro nrešite, iz močnega rož* nateea kambrika. s fino navolo po Din 220.—, fi« ni barhent po Din 14.— in razne ostanke po sko* ro polovični ceni rarpo* šilja po pošti »Tekstil« bazar«, Ljubljana, Kre« kov trg. — Zahtevajte novi cenik. 6561
V—ko soboto m nedelfo krvave tn rHeve klobase —. vsak petek morske In domače ribe. vas* četrt tek dMege *a/ce — pri« poroča
gostilna Vidmar,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg itev. j_6610
Modni salon Ivanka Stegnar,
Ljubljana, Rimska eeata št 10. — Priporoča svojo zalogo najmodernej* šib damskih klobukov. — Popravila najceneje 89/T
Naznanilo!
Večje množina rasnih otroških in igračnih otro« ških vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) to« varne »Tribuna« — se po po znatno znižani ceni proda. — Ljubljana, Kar« lovska cesta it 4. 80/T
Trboveljski premog
drva, koks
angleški premog šleiijske brikete
dobavlja UJatUA ta, Krat)i Patra trg 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70 T
Kam pa, gospodična?
Na Vodnikov trg v ma« nu fakturno lopo itev. 10 po en srokan klobuček 1 Tam so na razpolago naj* bol jie Uobufevine (fUri) v vseh barvah od 130—150 dinarjev. — Prcoblikova* nje po 40 Din. — Vsa modistovska dela najce* neje. Crez opoldan in na Vseh svetnikov dan od« prte! 6586
Prav nizke cene
otroških vozičkov, dvo* koles, raznih modelov, motorjev, šivalnih in dru* gih strojev in pneumati* ke — »TRIBUNA«, F. B L., tovarna dvokoles, in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4 — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje s ognjeni, ponfkljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. — Ceniki franko.    81/T
la KNOCH
jermen*«! za pogon
Mostni
Cvetličarna
Viktor Bajt,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 — naznanja, da ima veliko izbiro ume t* nih. žalnih vencev m aranžmajev, žalnih tra* kov ter crep*paj ćolana v vseh barvah. Sveže jubi* le j ske in žalno vence ter aranžmaje • šopke kakor tudi sveže cvetlice vedno v zalogi. Cene solidne; tudi na drobno. 6389
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«, Džamonja m drugovi, družba z. o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (čepov) v na j plemenitejših vrstah in v vseh obli* kah. — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod« logah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spod a rakih rastlin. Cvet« je v loncih in razno okusno grmovje m d rev* je imamo celo leto! — Zahtevajte cenike 1 6174
6599
Rezano ie samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0*98 - L šivano, lepljeno in pretegnjeno v vseh dimenzijah na skladišču      Tel. 247
A.LAMPRET, UDBUAIU. KreKov trglO
Tvorni* <o skladišče i ZAGREB, Ilioa 44, dvorište
(hotel Roval) io^-t Telefon 10*54
t
Tužnim srcem naznanjam vsem, ki to ga poznali In ljubili, pielalostno vest, da je moj steno ljubljeni mož odnosno oče. gospod
JANKO KOS
kapetan paša d. puka
v starosti 33 let bil rešen zemeljskih težav. Bodi ma prijazen spomini SARAJEVO, dne 25, oktobra 1924.
Anloa Kos,
soproga«
■Ilioa In aailonko,
6608 otroka.
»i pogrebni zavod T LJubljani
Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem vest« da je 23. t. m. popoldne preminul naš ljubljeni soprog, oče, sin. brat in svak, gospod
Henrik Peternel
vflajl raosmski avatsslk.
Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, 26. X. ob pol 3. iz mrtvašnice državne bolnice« na pokopališče k Sv. Križa.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1934
talafo« ostali.
Zahvala.
futja o priliki izguba rta, brak tariea a
Franc Korbarja
Za mnogo dokazanega našega predragoga soproga, svaka, gospoda
poti izrekamo Posebno v Ljubljani ter
številno
ijegovi 3
našo najltkieaejšo zahvalo.
Jan valja*
25.
poštni
1924.
Koruzno moko
za krmo iz popolnoma zdrave koruze, in prave 6596
ogrsko otrobe
nadi tvrdka Al. a BI. Zo Ljubljana, Stari trg 32.
Fižol
ps-apallear, rtislaoi \n drage vrsta kaplana a vaakl asino* asrnk — Ponudbe z vzorci na:
Fr. Gorianc & Cie.,
Kranj. 6885
Ia. dalmatinsko
96 7     olivno olje
mu IS tfiaarlav 1 k§
fazpošilja proti povzetju v kantsh no 20 kg, pri veflecn odjemu pri-nr J mer en popust Poltsrins in embalaža se povzame po lastni ceni.
Frani o Les, trgovec
TI »a t (Boka Kotorska)
»temo "" tokov gozd
pripraven za produciranje oglja V po&tev prdeio le objekti v velikosti preko 100 hektarov. Evant. •a fcespl tstali ajoad. Direktne ponudbe 7 natančnml podatki na .CARBOFAO * d. d. Zagreb p. p. 74. Posredovalci izključeni.
BRINJE
v vaponskih dobavah, kakor tudi vse ostale sadove, gallića, ovetfe, labta. gobo — kapi
Alpaallndischa BotlkrIntor - Saaaae! - Orga-alaatfoo9 Lottaar Hecbt, KUgaatarL
Vzorci s ponudbami najnižjih cen naj se pošljejo na
HP	HP	HP
10 —is	7s—as	*X>—J00
15—20	so-ion	vjo—«v>
	so-iso	400-500
»-*>	100-130	500—600
30—40	1»—170	Nov!
av-jo	130-iso	
*>-SP	»Sf>-5fjn	
60—70	170-130	80— 50
gornji naslov.
6615
Tovorni avto 3-4 tone
Austro-Pist, 4 HP, z novimi obroči, brezhiben,
Struinica
z vretenom (Za*-u. Leitsp'ndel) 1500 X 250 s smičkom (KrOpfung) nemJkl izdelek BOhringer, torpedna stružnica,
Zvodna luknjatna itanca
(Hebellochstanze) s prestavo .Herz" aa osno proda. KARL PHI-aCHCMSCNLAGER   GpossFIoHan  Stalarmark. Austria.
Uzjamstvo popravflioe
L0K0M0BILI
Lanz-Woif Oradj. god. 1914—22
Jfovf
40-65 HP
so— so .
70-100 .
100-140 .
130—170 .
130 -190 ,
170-210 .
300-300 „
Prvorazredno generalno poprav« IJen!. Iskulant. Jednof*odl^n)e tvorničko jamstvo. Potpuna montafa. Pogledajte naše stalno skladište
SIROVOUUNI MOTORI BENZIN MOTORI
Vse mlinske stroje
prvovrstne izvršitve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in
prezidave
ie obstoječih mlinov po modernem sistemu
silosi In tavanske žitnice, naprave za transport lita.
Velik« zaloga v Zagrebu. Obisk nženerja,   projekti,   prospekti ia
katalogi brezplačno. Točna dobava.      Cene zmerne, Transmislle    Potouna montaža
BIACl FIJCKR11 mm
Pantovčak 5
'aas
Zahvala.
6597
Za ReStevBno izraze iskrenega sočutja ob prpiki u^ubc našega ncua-domestijivega in nepozabnega soproga, očeta, brata, tast--, s^aka, gospoda
Ubuld Trnboczy]a pl. ZaszKnl
kf so nsm v težkih dneh velika uteha, Izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljlm in stanovskim tovarišem. Posebno se Se zahvaljujemo g. župniku H. Lan gaja za tolažil ve obiske dragega rajnika med boleznijo In za to ažljlve v srca aegaioce govore ob prtilki pogreba. Zahval u jemo se dalja Udruženju pevskih iborov za ginlilvo petje v cerkvi In na pokopališču, kakor tudi vtem darovateljem krasnih veneev in onim, ki so darovali v dobrodelne namene tem povodom. Naša najsrčnejša zahvala gg. kolegom, zdravnikom, zastopnikom obč. sveta, Mestne hranilnice, Trgovske zbornice, Prometnemu društvu, Sokolu 1. ia raznih drugih društev ter evangeljske občina, kakor tudi vsem ostalim za rastno spremstvo m njegovi zadnji poti.
taln|o6e rodbina
liBifltzj pL Mkt FiiliiDt, ereoott tapet,
POSLOVODJO
IŠČE
TOVARNA
PLOČEVINASTIH, IHJU&IVNIČIISSiaH 11 ŽEIEZ-NfH IZDELKOV V VEČJEM MESTU POKPJUIME. OBŠIRNE PISMENE PONUDBE JE POSLATI POD ^POSLOVODJA ZA 3429M NA „PUBU-OTAS- D. D. OGL ZAVOD. ZAGREB. GUNDUUCCVA UUCA BR03 11.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križaš to skunks barvanie In ttroienje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARUA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA. KR1ZEVNISKA 7.
13119
▼ zelo dobrem stanju, 1 leto v uporabi, se poceni prodajan
flaša Baaaa, Zagreb Margaretska ulica 4. 6500
ČREVA.
Imam t salogi vseh vrst Creva po različnih najnižjih cenah. Prva šmmmtm pai-lalfa ▼ &fmkl]aai se priporoča vsem mesarjem m gostilničarjem.
rrano Sap a a,
črevar «004
4
JKi vemo
Raj trpite
Vas
Oaajo Vašm kvrt« oimm\ do obupa ar Vaai rnn^o vsako .B-P*ro: *aktm» BaaaaaasSSSJ «fc»T*lni J« hitro pomoti, ako TTSr*.b<l*U *ffW.'><" «• karta •*•««, ki ]• loko« 1* ^ »Ufjooe O^diJ roaa a Mfaaana fc« ko todi Vaaia kurjim -
iTfl koao
bltro te kros
sat
***** patjaTaa obiti Saar a--,
Draiba BURGIT, Freilaaalno; (Bayern).
outtu aasasaaa i
Novomeato (aiovanija).
62^2
stran o.
.SLOVENSKI NAROD, dne 26. oktobra 1924
štev. 246
cveti Karna
M Mm:
Ljubljana Koitiiresni trs 3
v napravo zidnih vencev, araninujev, šopkov Ltd. Žalni kakor tnali drugi trakovi vedno v zalogi. Cene solidne. Postrežba točna.
Pl tovarna nogavic in p ■        n ■ n Ustanovljena
Mara *- frahzl a sin «ooq
jigig lastnik FELIKS FRANZL i o o o
40 T
w Ljobljanl, PHroz 10. — PosVtnl predal 44.
al
ihslanka ii Hanb
.tt,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1798
C B.B E-BiB:B B B]B
Lepo obleko
imate, ako daste ponošeno kemično čistiti in barvati v
L fcealcal čistilnici la birsarl]1
JOS« REICH NjaaSrS 4.
žalca i Seienburgova 3.
88 T/11
Kožuhovina vseh vrst
na izbiro pri L« R O Ta  LJubljano, Gradišče 7.    74 T Strojenja, barvanje, Izdelava kožuhovine.
leUf.
št. 3
sram
ZAGICE
Najboljši šivalni stroji
m aa so edino le
Josip Peti unca
znamke
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo
27,5   L ubijana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna garancija - Pouk v vezenin brezplačen
Brezpugujna sigurnost proti ognju.
Izvrstna novost.
— d. d. Vnkovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Tel. Int 56 Proizvodnja In odprava vsakovrstnih
blagajn iz Jeklobetnna omar za dokumente
t resornih vrat itd. itd.
v najlepši in najsolidnejši izdelavi.
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar m in Goldstein,
agentura in komisijonalna trgovina Vukovar.
Zastopstvo in depot: Matador, Zagreb Ilica štev. 5. 29 T
Največja sigurnost proti vlomu.
Ilustrirana lista zaloge proti
vpoSiljatvi 10 dinarjev. 6514
PREMOG
Trboveljski      84 T
Libojakl
Ormožkl
Viaakokaloričnl
Trobnodolaki
(spec. za centr. kurjave) dobavlja pa najnižjih cenah
DOM. ČEBIN,
trg. s premogom Ljobljana. tfeifevi olica 1U
Jesenska
sezija!
Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah!
Velika izbira modnega naftitiu svile, LttiLU
Perilo za dame ln gospode. — Volnene ter svilene jopice, roka-   6$ T 1 - - vice, nogavice - -Prodaja z 10 do 20°|0 popustom I
M0DK& THOOVINA
. Šinkovec n«i.X.Soss
Ljubljana, Kestni trg 19.
«34 t—
kupite najceneje prt
Telef. št. 3
100-T
IVAN BOGATAJ, JSSSSSTJSm.
IaJUHLJrA3$rA.9 Kongresni trg 19, poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk ter modemih si-^ ^ gnalnih naprav proti vlomu. <
f9Doltaf<9 trgovina željeznom robom d. d. Zagreb,
Martićeva ulica 8. — Skladišče: Cernomerec (lastna zgradbi
Telefon: 10-86, 16-17, 19-45. — Brzojavni naslov: Gradelta.
Priporoča: železniške In tramvajske potrebščine za
državne, Industrijske, poljske in cestne železnice, železo In plo-101 T čevino, žico, eevi.
Reprezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10.
Zaloga ftloviriev in pioninou
najboljših tovaren  Bflsendorffer, Czapka* Ehrbar, K6IZ|  Schweiqhofer, Original Stingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica Mil roi. Dolenc. VM]mi
Hilšerjeva ulica številka 5.
Klavirje
u glasuje in popravlja solidno in točno   ter  gre tudi na deželo.
Feliks PovseftlKKSs
61 T
Risalna orodja
Vetika izbira      itd l
Fr. P. Zajet fflj^
za šole, tehnike Zmerne ceni L1nb!*ana,
62 T
106 T
Čreva
vseh vrst, kakor vsako leto, po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kupuje surovi in topljeni loj in se
plača po najviši dnevni ceni.
Jcs. Bergman,
Ljubljana, Poljanska cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
bleščeče belo —š perilo v omar**! &Jaz perem samo(
persilora
arhitekt in mestni stavbenik
minska cesta 2.
izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi ln najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Opekarskacesta, 18, no najnižji dnevni ceni.       50 T
L. Mikuš
Ljubljana. Mestni tri} IS
priporoča svoje ukgo dežnikov in solnčni-kov ter sprehajalnih pslic.
Pnraiila se rrrrinjejo točna in solidno.
■    — — ■ — ■    - m
Teod. Korn. Ljubljana
Poljanska cesta st. 3«
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vedovodov.
Haprau strelovodov. Kopališke ioklosetne naprave
Izdelovanje posod iz pločevine ra firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245        za konserve.
Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlja dobite le v novo urejeni ugovini in delavniel
J. Braser
Ljubljana 3396
Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —  Trgovci popusti
Cene solidne! Postrežba točnal
6016 5
Tovarna Viljem ESrairns Celje
Preobiikovainic?*
damskih in moških klobukov
Barboric - Zavrian
Ljubljana« Mastni trg itev. 7. PREOBLIKOVANJE PO NAJNOVEJŠIH MODELIH.
Točna postrelba.
Cene nizke. 5
Ljubljana
Selenburgova 1
Trgovina vseh vrst čevlje« za gospode, dame in otroke SpecHatlst za ortopedična In anatomija obuvala.
'+3 V*
Za Vse svete
izdeluje vence, šopke, aranžmaje ter vse druge okraske za grobnice in grobe. Priporoča na veliko in malo cvetne krlzaateme — različnih barv — rezane in v loncih tertekoracije palm, lovorjev in drugo. — Vsakdo naj si ogleda pred naročilom našo zalogo pri tvrdki
Fran Šimenc, vrtnarstvo
Gradišče štev. 12.
6513
Največja zaloga vsakovrstne kožuhovine kakor: damski plašči, jopica, stole (aerpe), a laške lisice, bele lisice (Polar), akunke garniture En najmodernejša kožuhovina za obsivanje pla-4čev in športnih kostumov. Prevzemam v popravilo I moderniziranje vso kožuhovlno.
LJUBLJANA ELIGiJ EBER. Kongresni trg ?
CIE. GLE. TRANSATLANTIOUE
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dni čez morje
Generalno
zastopstvo  za Jugoslavijo Slavenaki banka d. d. v Zagrebu*
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
\w Krak«
Zastopnik v Ljubljani
Kolodvorska ulica 41 3534
=  Velika izbira najnovejših modelov in filc klobukov ■
v modnem salonu
IDA ŠKOF - WANEK
naslednice
Ljubljana - - Pod Trančo 2  - - Ljubljana
=  Predelavanje in preoblikovanje damskih klobukov. -
*? Točna postrežba!
Priznano solidne cene!
y^»^Xram'vvvvv''n^^        a n^^^GrnfifttTD^fWTrt^n^^^rtf\i***v&imr^nm)i |OOOQQSSS6SBflPSB^MSSSflSSP0SSSSfl0SWOQBflSBBBBOOPSP00P0OOOSO0OO00^P
VILJEM BIZJAK
Gosposvetska c. 7   parna pekarna Marijin trg 2
GLAVNA ZALOGA IN PRODAJA KEKSOV IZ ROG. SLATINE.
Albert        keks  a kg Vaniljni Milk Nič-Nac Petit-Beurre Slatinski Mandeljevi Smetanovi Familjni
Mexid čajna mešanica Patience različne od Oblati za torte po ....*...   •    1*—, Zdravilni prepečenec zavoj.....> 6*—.
Napolitanke, Adrija, piikoti, medeno blago in druge vrste blaga. laT     PraproGaialcI primeren popust. 6368
Din 49 — do
Nagrobni spomeniki, nagrobna pio It e ln okvirji, garnitura za spalne in jedilne sobe, mozaične plolce, terase, kakor tudi razlifna stavbena dela.
CEUE. Slovenija,
6035
Naslov brzojavkam:   Kamnoseška, Celje.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja 75 T
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava   na debelo
koks
in
inozemski premog
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br:kete
Prometni zavod za premog d. d,
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 II.
Naslov:
j. . —-—______________----------------------——---------------. —_ —.------------.— —Hr%
3^
tt
tff
tt
*3
STajnovejše klobuke
iz svile, klobučevine,  baržuna kakor vse potrebščine za modistinje priporoča
modni salon 14006
Stuchly-Maške
LJUBLJANA — Židovska uiica štev. 3. Cene najnižje. Dobro blago.
£1
T.
Lastnina
»Narodne tiskarne«.
49
85
44
GY
3923